GDK: 68 Strokovni kadri v spremenjenih pogojih gospodarjenja z gozdovi Iztok WINKLER* Izvleček Winkler, l.: Strokovni kadri v spremenjenih pogojih gospodarjenja z gozdovi. Gozdarski ves~ tnik, št. 7-8/1990. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 13. Spremenjeni pogoji gospodarjenja z gozdovi znova postavljajo v ospredje znanje in usposob- ljene strokovne kadre. Zaradi nove organiziranosti gospodarjenja z gozdovi bo prišlo do presežka delavcev zlasti med administrativno~finančnimi delavci na sedanjih temeljnih organizacijah za kooperacija in v skupnih službah gozdarskih po- djetij, pa tudi v neposredni proizvodnji v zaseb- nem sektorju. Hkrati pa se bo povečala potreba po kadrih v novih dejavnostih gozdarstev. Višja izobrazbena raven pa bo potrebna tako med delavci v neposredni proizvodnji kot tudi za oprav- ljanje najodgovornejših strokovnih del. 1. UVOD Spremenjeni pogoji gospodarjenja z go- zdovi postavljajo gozdarstvo v bistveno dru- gačen položaj. Novi poudarki pri opravljanju dosedanjih nalog pa tudi povsem nove naloge bodo zahtevali spremenjeno organi- zacijo gozdarstva in zlasti visoko strokovno delo. Ne gre samo za spremembe, ki se tičejo gozdarstva, ampak za celotni dru- žbeni proces izobrazbe. V prizadevanjih, da bi se otresli podedo- vane nerazvitosti, imajo prav kadri in nji- hovo izobraževanje nedvomno posebno mesto. Dinamika, obsežnost in globina preobratov v celotni družbi, v proizvodnji, v tehničnih novostih in znanstvenih odkritjih kažejo, da se tudi pri nas začenjajo procesi, ki v temeljih spreminjajo strukturo proizva- * Prof. dr. l. W., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU. Synopsis Winkler, l.; Proffesionals in the Changed Con- ditions of Forest Managing. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1990. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 13. The changed conditions of forest managing again put in the forefront the know-how and well qualified professionals. Due to a new forest managing organization there is going to be a surplus of workers especially of those in mana- ging-financial services in the present basic orga- nizations of cooperation and in joint services of forest enterprises as well as in the production within the private sector. At the same time there will be a greater demand for workers in new activities which will have to be started in forestry. A higher educational level will be necessary for workers in the production as well as for the performing of most responsible professional acti· viti es. jalnih sil in osnovo človekovega življenja. Cim bolj se razvija znanstveno-tehnološka revolucija, tem bolj ustvarjalne in razvite duhovne zmožnosti bodo potrebne, da bomo lahko obvladovali nove razsežnosti in oblike človekove dejavnosti in načinov življenja. V naše razvojne strategije morajo zato biti vključeni znanje, znanost in kadri. Bližnjica za dohitevanje razvitejšega sveta pelje predvsem po polju znanja in uveljav- ljanja inovacijskih procesov na vseh pod- ročjih družbenega življenja. Stabilen poli- tični in gospodarski napredek je bistveno odvisen od pritegnitve vseh ustvarjalnih sil za razvoj proizvajalnih sil, za dvig produktiv- nosti in gospodarnosti, ter od pospešene uveljavitve tržnega gospodarstva. Zlasti strokovni in vodilni delavci lahko v procesu družbene reprodukcije bistveno prispevajo k širjenju prostora za ustvarjalno in umsko fizično delo tako, da bo ustvarjalno delo postalo lastnost vse družbe in vsakega posam~znika G. V. 7-8/90 355 Samo deklaracije o znanju, ki nikogar ne obvezujejo, pa seveda same po sebi ne dajejo rezultatov, če jih ne prevedemo tudi v ustrezen sestav pričakovanj in dejavnosti v celotni družbi. Ni dovolj samo ugotavljati stanja, tudi ne samo predvidevati prihodnosti, sposobni moramo biti uravnavati prihodnost. Zlasti v gozdarstvu potrebujemo strokovne kadre, ki bodo videli daleč naprej in imeli razvojno pobudo pri prednostnih smereh gospodar- jenja z gozdovi. Le tako bo znanje tudi v gozdarstvu postalo dejansko eno izmed gibal napredka. Slovensko gozdarstvo je tem vprašanjem pravzaprav že doslej posvečalo razmeroma veliko pozornosti. Zlasti v zadnjih dvajsetih letih smo nekajkrat podrobno obravnavali in se opredeljevali do aktualnih in razvojnih vidikov kadrov in njihovega izobraževanja, tako na gozdarskih študijskih dnevih l. 1971 v Ljubljani in l. 1975 na Bledu ter na posvetovanju Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije l. i 977 na Otočcu. Posebno pozornost smo posvetili tudi pošolskemu izpopolnjevanju {posveto- vanje Zveze inženirjev in tehnikove gozdar- stva in lesarstva Slovenije l. 1988 v Ljublja- ni) ter podiplomskemu študiju {Gozdarski študijski dnevi l. i 988 v Martuljku). Ni mo- goče reči, da se po takih posvetovanjih ni v praksi nič spremenilo, vendar pa so dejanski premiki gotovo prepočasni. Zato ne kaže vedno znova modrovati, kaj je treba storiti, poglejmo raje že sprejete us- meritve in dogovore - kako jih uresničuje­ mo, kaj zavira njihovo uresničevanje in v čem jih je treba dograditi, ker novi čas pač zahteva tudi spremembe. V zadnjih letih smo tudi povsem zanema- rili načrtno spremljanje kadrovskih razmer v gozdarstvu, ki je potekalo vse do l. 1982 in je nujna podlaga za kadrovske razvojne odločitve. 2. NEKATERI VIDIKI ŠTEVILA IN IZOBRAZBENE STRUKTURE STROKOVNIH KADROV V SLOVENSKEM GOZDARSTVU Slovensko gozdarstvo je po podatkih Za- voda SRS za statistiko imelo l. 1988 6.963 356 G. V. 7·8190 zaposlenih. število zaposlenih se zmanjšu- je, in sicer predvsem število delavcev v neposredni proizvodnji. Preglednic~ 1 število zaposlenih v slovenskem gozdarstvu v obdobju 1970-1988 Leto 1970 1980 1985 1986 1988 zaposlenih 8.534 7.664 7.548 7.332 6.963 Indeks 100 90 88 86 82 Dejansko število zaposlenih po l. 1980 je nekoliko večje, kot kažejo statistični podat- ki, ker so nekateri tozdi stranskih dejavno- stih v gozdnogospodarskih organizacijah registrirani kot negozdarske dejavnosti. Izobrazbene struktura zaposlenih kaže v primerjavi s povprečjem v gospodarstvu in v časovni dinamiki naslednjo podobo: Preglednica 2 Zaposleni s srednjo, višjo in visoko strokovno izobrazbo v slovenskem gozdarstvu v l. 1981 in 1986 Gospodarstvo 1981 1986 Gozdarstvo · 1981 1986 V"/o Delež zaposlenih z višjo/visoko srednjo strokovno izobrazbo 5,2 6,9 6,4 8,5 13,7 16,1 17,4 20,5 Boljša izobrazbena struktura v gozdar- stvu se kaže zlasti v večjem deležu zapo- slenih z višjo in visoko strokovno izobrazbo in kot celota tudi v t. i. izobrazbenem količ­ niku {število pogojno nekvalificiranih delav- cev glede na vse zaposlene): Preglednica 3 lzobrazbeni količnik zaposlenih delavcev v slovenskem gozdarstvu in gospodarstvu v obdobju 1978-1986 Gospodarstvo Gozdarstvo 1978 1,24 1,26 1981 1,25 1,28 1986 1,28 1,30 Slika pa je ugodna samo deloma. Go- zdarstvo še vedno sodi med dejavnosti z največjim deležem zaposlenih zgolj s kon- čano oz. nedokončano osnovno šolo. Tako skrajno diferencirana struktura za- poslenih v gozdarstvu ne zagotavlja zado- voljivih sinergetskih učinkov delavcev raz- ličnih profilov in nesmotrna zaposluje višje izobrazbene skupine. Očitno je torej, da nas doslej gospodar- ska nuja še ni prisilila k temu, da bi se v resnici oprli predvsem na lastne sile in v največji meri črpali svojo razvojno moč prav iz znanja. V pogojih tržnega gospodarstva se preprosto ne bo dalo več mimo tega in brez ustvarjalnega dela ustvariti tudi boljše pogoje za obstoj in razvoj. Kako kratko- vidno bi bilo drugačno razmišljanje, nam potrjujejo tudi naši proizvajalci, ki so se že srečali z neusmiljeno konkurenco na tujih trgih, pa tudi tisti, ki so zanemarili lastno strokovno bazo in so tudi zaradi tega danes v hudih gospodarskih težavah. Za razvojno analizo pa je pomembno tudi, kaj delajo zaposleni. Žal o tem nimamo najnovejših podatkov. Za raziskovalno na~ logo o organiziranosti gozdarstva smo l. 1983 (KAVČIČ 1985) zbrali naslednje po- datke, ki pa jih je treba upoštevati le kot okvir: 3. PREVEČ All PREMALO STROKOVNIH KADROV? V sedanjem času v gozdnogospodarskih organizacijah pogosto sprašujejo, koliko ka- Preglednica 4 drov bo odveč. Tak pristop je defenziven. Ne smemo sicer zanikati potrebe po smotr- nejši razporeditvi strokovnih kadrov in od- stranjevanju morebitnih, vendar pa bi mo- rala biti v ospredju razmišljanja o tem, kaj bomo delali, da bodo naši delavci socialno varni. Pogovarjaj mo se torej o novih progra- mih, dejavnostih in se nanje strokovno pripravljajmo. V takih razmerah se mora pokazati prava vrednost vodstvenih ljudi, njihova sposobnost za prilagajanje, inicia- tive in inovativnosti. V utečenih razmerah pač ni težko biti vodilni delavec. V novih pogojih gospodarjenja z gozdovi bodo gozdarska podjetja, če bo uveljavljena predlagana zasnova, morala intenzivirati svojo dejavnost in okrepiti lastno pobudo zlasti: - v dejavnostih posebnega družbenega pomena v vseh gozdovih ne glede na lastništvo, - v podjetništvu z novimi proizvodnimi programi, razvojem marketinga itd., v gospodarjenju in prodaji splošnoko- ristnih vlog gozdov, - v drugačnem odnosu do zasebnih go- zdov. O tem smo podrobneje govorili že na lanskem posvetovanju v Topolšici (WIN- KLER 1989). Vsi ti novi poudarki in nove Delež zaposlenih z osnovnošolsko izobrazbo v slovenskem gozdarstvu v l. 1981 in 1986 Skupaj Brez osnovne šole ali 1-3 razredi Gospodarstvo 1981 45,3 2,5 1986 42,6 1,6 Gozdarstvo 1981 57,2 3,8 1986 53,3 4,2 Preglednica 5 Zaposleni v slovenskem gozdarstvu po delovnih mestih Neposredna Delo· Ad ministr. Skupaj lin. in pom. proizvodnja vodje delavci Skupaj 8.109 5.088 607 1.133 % 100 62,7 7,5 14,0 TOZD gozdarstva 4.256 3.358 294 196 TOK gozdarstva 1.383 603 210 143 TOZD stranskih dejavnosti 1.540 1.127 "103 153 DSSS 930 641 4-7razr. osn.šole 21,3 19,5 34,5 30,5 Revirni gozd. 678 8,4 285 325 68 Končana osn.šola 21,5 21,5 18,9 18,6 Strok./ vodstveni delavci 603 7,4 123 102 89 289 v% G. V. 7-8/90 357 smeri ter načini delovanja pa bodo zahtevali izjemno veliko znanja. Menimo, da se bo v prihodnje povečal obseg gojenja in varstva gozdov. Potrebnih bo več kvalificiranih delavcev. Tudi pri izko- riščanju propadajočih gozdov bomo zaradi težjih proizvodnih razmer vsaj začasno po- trebovali več delavcev. Tudi v obdobju sanacije gozdov bo gozdarstvo potrebovalo več usposobljenih delavcev v neposredni proizvodnji. Del teh potreb bomo lahko zadovoljili z vključevanjem kmečkih gozd- nih posestnikov pa tudi zasebnih podjetni- kov v delo v družbenih in zasebnih gozdo- vih. Ne bi pa smeli iti v skrajnost in izgubiti lastno stalno jedro delavcev v neposredni proizvodnji. Izobrazbeno raven delavcev, ki sedaj nimajo niti končane osnovne šole, pa bo treba bistveno dvigniti, sicer ne bo mogoče uspešno opraviti vse zahtevnejših nalog v gozdni proizvodnji. Gozdarska pod- jetja morajo ohraniti tudi svoje zanimanje za delo v zasebnih gozdovih. Zato se tudi ne morejo odreči soodgovornosti za go- zdarsko izobraževanje gozdnih posestni- kov. Temeljna ozemeljska delovna enota bodo najbrž tudi v novi organizaciji gospo- darjenja z gozdovi ostali gozdni revirji. Po- stavlja pa se vprašanje, kakšnega strokov- njaka potrebujemo v revirju? Povečana zahtevnost nalog bo nedvomno zahtevala, da ima revirni gozdar vsaj višješolsko, v zahtevnejših revirjih tudi visokošolsko go- zdarsko izobrazbo. Ob povprečni velikosti gozdnega revirja o k. 1500 ha potrebujemo okoli 700 revirnih gozdarjev. Samo za odka- zevanje gozdnega drevja za posek potrebu- jemo 230 strokovnih delavcev in enako število pomožnih delavcev. Vsebinsko pa bi bilo primernejše, če bi bili revirji nekoliko večji in bi revirni gozdar imel tudi pomočnika - gozdarskega tehnika. Namesto sedanjih temeljnih organizacij združenega dela in kooperantov bodo nujne nove ozemeljske enote (npr. gozdni obrati) oziroma se bomo bržčas bolj ali manj vrnili na ozemeljsko organiziranost pred uveljavitvijo ustavnih dopolnil. To pa pomeni okoli 90 gozdnih obratov s pov- prečno velikostjo okoli 11.000 ha. Predvi- deti bi morali dva diplomirana gozdarska inženirja na en gozdni obrat. 358 G. V. 7-8/90 Gozdarska podjetja so izrazito deficitarna zlasti v razvojnih službah, ki bi morale povezovati službo za napredek gozdne proizvodnje, gojenje gozdov, razvojni del kadrovske funkcije, izobraževanje in razi- skovalno jedro. Okrepiti bo treba tudi službe za gozdno- gospodarsko načrtovanje. Zanje potrebu- jemo okoli 70 diplomiranih gozdarskih inže- nirjev in 70 gozdarskih tehnikov ter ustre- zno število administrativnih in pomožnih delavcev. Večjo pozornost bo treba posve- titi kakovosti delavcev v gozdnogospodar- skem načrtovanju. Prenehati bomo morali s prakso, da pri gozdnogospodarskem nač­ rtovanju delajo predvsem diplomirani inže- nirji- začetniki, temveč za ta dela zagotoviti najboljše strokovnjake s široko gozdarsko razgledanostjo in tudi s posebnimi znanji iz gozdnogospodarskega načrtovanja. Nekaj strokovnih kadrov (inženirjev in finančnih delavcev) bo treba tudi za kakovostno de- lovanje območnih in republiškega sklada za ohranitev in razvoj gozdov. Podiplomsko izobražene gozdarske stro- kovnjake (magistre in specialiste) bomo potrebovali zlasti pri razvojnem delu in pri kompleksnem vodenju zahtevnejših gozd- nih proizvodenj skupaj z vodenjem zahtev- nejših ozemeljskih enot, specialiste pa zla- sti za vodenje posameznih sektorjev in služb v gozdarskih podjetjih. Sproščanje znanja in ambicij gozdarskih kadrov pa zahteva tudi primerno moralno in materialno motiviranje. Razmisleka vredna je tudi pobuda, da bi oblikovali enoten sistem napredovanja strokovnih de~ !avcev z ustreznimi strokovnimi nazivi. Gozdarstvo je bilo doslej preveč zaprto za strokovnjake drugih področij. Pa vendar na nekaterih področjih naše dejavnosti, zla- sti pa v nastajajočih novih dejavnostih go- zdarji nimamo vedno ustreznega znanja, zato bo treba vključevati tudi druge poklice (npr. na centralnih skladiščih, v marketingu, v računalniških središčih itd.). Pri tem imam v mislih tako občasno sodelovanje kot tudi trajnejše nastavitve. Strokovnjake drugih strok je treba obravnavati kot sodelavce in specialiste v štabni (specialistično svetoval- ni) funkciji, praviloma pa ne morejo biti nosilci celotne dejavnosti, zlastni ne tistih, ki zahtevajo široko gozdarsko znanje in sposobnost usklajevanja različnih gozdar- skih dejavnosti. Glede na zamišljeno novo organiziranost gozdarstva v Sloveniji je treba ob splošnih racionalizacijskih razmišljanjih na vseh rav- neh videti morebitne presežke delavcev zlasti med: administrativno-finančnimi delavci v sedanjih temeljnih organizacijah kooperan- tov, - delavci v neposredni proizvodnji v te- meljnih organizacijah kooperantov, - delavci v stranskih dejavnostih, - delavci v skupnih službah gozdnogo- spodarskih organizacij, zlasti v računovod­ stvih. Presežki delavcev bodo manjši, če bodo gozdarska podjetja dovolj intenzivno vklju- čena tudi v izkoriščanju zasebnih gozdov, pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov in pri iskanju novih pro- izvodnih možnosti (dejavnosti). Poseben problem bo organizacija stranskih dejavno- sti, kjer pa se odpirajo možnosti organizira- nja posebnih podjetij (tudi z mešano lastni- no) kot npr. organiziranje sedanjih mehani- ziranih skladišč kot podjetij za odkup, dode- lava in prodajo gozdnih lesnih sortimentov. 4. POVRATNI VPLIVI SPREMENJENIH POGOJEV GOSPODARJENJA NA IZOBRAŽEVANJE Ena izmed pomembnih predpostavk za hitrejše uveljavljanje ustvarjalnega dela je tudi ustrezen poudarek vzgojnoizobraže- valnim prizadevanjem za razvoj ustvarjalne misli. Že med mladino moramo širiti smisel za opazovanje, načrtno obravnavo, sklepa- nje, posredovanje spoznanega in končno za raziskovanje kot načrtno, metodično opazovanje danosti. Taka prizadevanja mo- rajo biti sestavni del prizadevanj za pre- obrazbo vzgoje in izobraževanja. S tega vidika je treba gledati tudi študij- ske programe na gozdarskem visokošol- skem študiju in jih stalno dograjevati, vna- šati nove sodobnejše vsebine, po potrebi pa tudi nove predmete in odpravljati nepo- trebne. Žal se v praksi to pogosto omeji na prestižno razpravo o tem, koliko ur je po- trebnih za posamezni predmet. To pa malo prispeva h kakovosti študija. Bolj pomemb- no se mi zdi v sedanjem času predvsem: - zmanjšati število ur predavanj in uvesti več seminarskega in praktičnega dela, - skrčiti obseg izobraževalnega dela ter tako pridobiti čas za vključevanje študentov v raziskovalno delo itd., - spremeniti izpitni režim. Zahteva, da je revirni gozdar mzenir, spreminja naravo in vsebino sedanjega višješolskega študija. Gotovo je, da višje- šolcu ni mogoče dati ustreznega znanja v dvoletnem študiju brez predhodne gozdar- ske izobrazbe. Zato bi se morali vrniti k našim razmišljanjem ob začetku uvajanja višješolskega študija, da lahko ta študij vpišejo samo gozdarski tehniki. Pretežni del godzarskih tehnikov bi torej neposredno po srednji šoli ali kasneje nadaljeval z višješolskim študijem, ostali pa bi delali v gozdarskih podjetjih pri drugih delih, npr. kot vodje delovnih skupin, pri manj zahtev- nih delih v revirju, pri gozdnogospodarskem načrtovanju, gospodarjenju s splošnokorist- nimi vlogami gozdov itd. Vse to pa zahteva temeljito preveritev učnega programa go- zdarske srednje šole in preoblikovanje pro- grama višješolskega študija, ki ne bo mogel biti več miniaturka štiriletnega študija, am- pak bo usmerjen v uporabna gozdarska znanja. Več znanja za že zaposlene strokovnjake pa zagotavlja le razvit sistem pošolskega izobraževanja, zlasti podiplomski študij. To poteka na štirih ravneh: - podiplomski študij - magistrski in spe- cialistični, ki usposabljata za zahtevnejše strokovno delo) - podiplomski seminarji, na katerih obravnavamo trenutno problematiko posa~ meznih dejavnosti; ti omogočajo hitro pre- našanje znanstvenih dosežkov v prakso, gozdarski študijski dnevi, ki so name- njeni vsem gozdarskim strokovnjakom in jih obveščajo o dogajanjih v stroki, sezna- njajo udeležence z zanimivimi dejavnostmi v operativi in dosežki v svetovnem gozdar- stvu, - individualno izpopolnjevanje; njegova poglavitna oblika je spremljanje in študij literature. Čeprav imamo torej razmeroma razvejan sistem pošolskega izobraževanja, je še G. V. 7-8/90 359 vedno premalo načrten ter ne vključuje vseh storokovnjakov iz prakse. Nekateri gozdarski inženirji iz prakse tudi po nekaj let niso bili na nobenem seminarju. Zato bi morali del podiplomskih seminarjev organi- zirati tudi v gozdnogospodarskih organiza- cijah, sami ali v sodelovanju s fakulteto. Za podiplomski študij pa velja, da je bil doslej premalo učinkovit. Na gozdarskih študijskih dnevih l. 1988 smo o tem sprejeli nekaj konkretnih dogovorov, ki se že uresničujejo in dajejo prve rezultate (WINKLER, ROBIČ 1989). V gozdnogospodarskih organizaci- jah organizirajo tudi dopolnilno izobraževa- nje za svoje delavce in gozdne posestnike, najbolj zapostavljena skupina pri dopolnil- nem izobraževanju so pravzaprav gozdar- ski tehniki. Vse to kaže, da povsod še niso izpolnjeni vsi temeljni pogoji za uspešno pošolsko izobraževanje, tako pri samih kandidatih v gozdarskih podjetjih in tudi na obeh izobra- ževalnih organizacijah. Motiv in spodbuda za pošolsko izobraževanje sta vendarle še preveč subjektivna in individualna, torej bolj posledica osebnega zanimanja in po- trebe gozdarskih podjetij. Dopolnilno izobraževanje v vseh oblikah, od formalnih do neformalnih bi morali po- staviti kot obvezo in uresničevanje te ob- veze spremljati (izobraževalna izkaznica) in spodbujati. Prav tako bi morali uveljaviti prakso, da vsak strokovnjak ob vsaki spre- . membi delovnega mesta pride po ustrezen dopolnitveni paket znanj na ustrezno šolo. Med taka specialna znanja, ki bi jih moralo takoj pridobiti nekaj gozdarskih strokovnja- kov, sodijo npr.: - znanje o vrednotenju gozdne škode in določanju odškodnin, - znanje o marketingu, - znanje o gospodarjenju in prodaji splo- šnokoristnih vlog gozdov, - znanje o komuniciranju z gozdnimi posestniki itd. 5. OBVEZNI POGOJI ZA OPRAVLJANJE NEKATERIH DEL V GOZDARSTVU? Gozdarstvo je ena izmed dejavnosti, v kateri so dosežki dobrega dela pogosto opazni šele čez leta, žal pa je tako tudi z mnogimi slabostmi. Dva izhoda sta: 360 G. V. 7-8/90 - ustvariti učinkovit sistem strokovnega nadzora opravljenega dela, - vnaprej postaviti minimalne obvezne pogoje za opravljanje posameznih ključnih del v gozdarstvu. Sorazmerno slab nadzor opravljenega strokovnega dela je danes gotovo ena iz- med najšibkejših točk gozdarstva in gozdne proizvodnje. Ta šepa v neposredni proiz- vodnji, še bolj pa pri strokovnem delu na višjih ravneh. Gozdarska inšpekcija, čeprav okrepljena in s strokovno mnogo bolj uspo- sobljenimi delavci, vsega nadzora ne bo mogla opraviti. Gozdarska podjetja morajo zgraditi lasten sistem nadzora opravljenega strokovnega dela. Ta ne sme biti admini- strativen ali formalen, ampak predvsem strokoven. To pa predstavlja, da je vsak strokovnjak na višji ravni tudi bolj strokovno usposobljen. S tega vidika bi morali znova presoditi celotno problematiko pripravništva v go- zdarstvu in sedanji način ugotavljanja uspo- sobljenosti za samostojno strokovno delo (strokovni izpit). Vse več razlogov govori v prid enotnim strokovnim izpitom na republi- ški ravni in ne več v gozdarskih podjetjih. Spremenjene strokovne naloge in zahteve za njihovo opravljanje pa bodo narekovale tudi dopolnitev l. 1982 sprejete nomenkla- ture poklicev v gozdarstvu. Veljavni zakon o gozdovih (1985) ima sedaj le določila o obvezni izobrazbi go- zdarskih inšpektorjev in nadzornikov ter določila, da sme odkazovati le pooblaščeni delavec. S pravilnikom o gozdnem redu pa je to določilo konkretizirano z določbo, da lahko odkazuje le delavec z višjo ali visoko gozdarsko izobrazbo, delavec s srednješol- sko izobrazbo pa le s triletnimi delovnimi izkušnjami in pod vodstvom strokovnega delavca z višje- ali visokošolsko izobrazbo. Delovni osnutek novega zakona o gozdovih pa predvideva za načrtovalca visokošolsko strokovno izobrazbo, tri leta delovnih izku- šenj in opravljen strokovni izpit, za odkazo- valca in gozdnega inšpektorja pa ohranja sedanja določila. Veljavna in predvidena določila o obve- znih pogojih za opravljanje nekaterih stro- kovnih del v gozdarstvu so nedvomno pre- ohlapna in premalo ambiciozna. Zavzeti bi se morali za zaostritev pogojev za opravlja- nje nekaterih strokovnih del, zlasti v dejav- nostih posebnega družbenega pomena, kot so odkazovanje gozdnega drevja za posek, gozdnogospodarsko načrtovanje in vode· nje glavnih sektorjev v gozdarskih podjetjih. Za vodenje služb za gozdnogospodarsko načrtovanje, gojenje gozdov, gozdno pro- izvodnjo in razvoj bi morali zahtevati - s primarnim predhodnim obdobjem - magi- stre ali specialista, za odkazovanje gozd- nega drevja za posek pa samo gozdarske inženirje ali diplomirane inženirje. Podi- plomsko izobrazbo bi morali postopoma zahtevati tudi za vodenje ozemeljskih enot, ki bodo nastale po ukinitvi temeljnih orga- nizacij združenega dela in kooperantov (gozdni obrati). 7. SKLEP Nastale razmere v gozdarstvu, zlasti v prehodnem obdobju, nas ne smejo demora- lizirati, ampak prav obratno - mobilizirati. To mora biti čas, v katerem bodo prišli do izraza znanje, iniciativa in inovativnost pa tudi pripravljenost nekaj tvegati. Pri vsaki dejavnosti moramo upoštevati, da smo go- zdarji zaradi gozda in ne obratno. Hkrati pa imamo veliko odgovornost tudi za socialno varnost nekaj tisoč delavcev v gozdarstvu in njihovih družin. Če bomo ravnali tako, bo tudi manj tarnanja, kdo je odveč, pogovar- jali se bomo o tem, kaj storiti, kdo kaj zmore in je pripravljen delati. Povzetek Spremenjeni pogoji gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji znova postavljajo v ospredje znanje in usposobljene strokovne kadre. Zaradi nove orga- niziranosti gozdarstva bo prišlo do presežka de- lavcev, zlasti med administrativno-finančnimi de- lavci. Hkrati pa se bo zaradi novih nalog povečala potreba po dodatnih kadrih za opravljanje števil- nih novih nalog pri gospodarjenju s splošno korist- nimi vlogami gozdov. Povečan obseg gojenja in varstva gozdov ter izkoriščanja gozdov v težjih proizvodnih razmerah bodo zahtevali tudi več kvalificiranih gozdnih delavcev. Del povečanih potreb bomo zadovoljili z večjo udeležbo gozdnih posestnikov pri delu v zasebnih in družbenih gozdovih. Okrepiti bo treba zlasti znanje strokovnih delavcev, ki vodijo goz- dne revirje. Zavzemamo se za to, da imajo ti vsaj višješolsko gozdarsko izobrazbo. Na gqzdnem obratu, ki naj bi obsegal površino ok. 11.000 ha, pa bi morali zaposliti dva diplomirana gozdarska inženirja. Gozdarska podjetja so sedaj izrazito kadrovsko deficitarne zlasti v razvojnih službah in službah za urejanje gozdov. Slabo je tudi, da delajo v službah za urejanje gozdov predvsem začetniki, ki še nimajo dovolj široke gozdarske razgledano- sti. Zavzemamo se za hitrejše zaposlovanje podi- plomsko izobraženih gozdarskih strokovnjakov - magistrov in specialistov - tudi v gozdarskih podjetjih, predvsem pri razvojnem delu in pri kompleksnem vodenju zahtevnejših proizvodenj, vodenju posameznih služb v gozdarskih podjetjih in tudi pri vodenju zahtevnejših gozdnih obratov. Vse to zahteva tudi temeljito prenovo izobraže- valnih programov, zlasti višješolskega študija go- zdarstva, ki mora študentom dati zlasti uporabna gozdarska znanja. Na višješolski študij gozdar- stva naj bi se vpisovali samo kandidati s srednjo gozdarsko izobrazbo. Za že zaposlene strokov- njake pa so pomembne tudi vse oblike pošol- skega izpopolnjevanja, ki jih slovensko gozdar- stvo v zadnjem desetletju zelo uspešno razvija. Zavzemamo se tudi za to, da bi z zakonom o gozdovih predpisali za opravljanje nekaterih go- zdarskih del obvezne izobrazbene pogoje, zlasti za odkazovanje gozdnega drevja za posek, za urejanje gozdov in vodenje ključnih služb v go- zdarskih podjetjih. PROFESSIONALS IN THE CHANGED CONDITIONS OF FOREST MANAGING Summary The changed forest managing conditions in Slovenia emphasize the importance of the know- how and well trained professionals. Due to a changed organization within forestry, there will be a surplus of workers, especially among manag- ing-financial employees. At the same time, a demand for additional workers for performing several new tasks in the managing of forest functions of general interest will emerge. Greater scope in the field of silviculture, forest protection and the utilization in hard production conditions will demand more qualified forest wor- kers. A part of greater demands will be covered by a greater involving of forest owners into the work in private and state forests. Especially those experts who are in charge of forest districts will have to improve their knowledge. They should have finished at !east a two~year study at the Faculty of forestry. A forest enterprise of about ii 000 ha is planned to employ two foresters with a B. Se. degree. There Is a lack of professionals in forest enterprises which especially holds true of research departments and departments for forest management planning. It is also of negative consequences that a lot of beginners with scarce forestry experience are employed in forest seed- departn;ents. G. V. 7-B/90 361 Professionals who have finished the ir post~gra­ duate studies should be employed in forest enter- prises which especially ho lds true of the research work and complex managing of difficult production types, the leading positions of individual depart- ments in forest enterprises. All these speaks in favour of the reformation of educational studying programs which should offer the students applicable know-how. Only those candidates should apply for forestry studies who have finished a forestry high school. Post-gra- duate studies, which have been well organized in Slovenia in the last decade, are considered to be very important for the already employed pro- fessionals. Another suggestion is to promote a law on forests which would define obligatory educational conditions for those employed in the field of tree marking, in forest management planning and in leading positions of forest enterprises. VIRI 1. Gozdarski študijski dnevi 1975, GozdV 33, 1975, 4. 2. Izobraževanje odraslih kot strateški dejavnik pospeševanja našega družbenega in tehnolo- škega razvoja, Zbornik referatov 73. posvetovanje ZOlT gozdarstva in lesarstva Slovenije, Ljubljana 1988. 3. Kavčič, S. in sod., Optimalna poslovna in samoupravna organiziranost gozdarstva, Ljub~ ljana 1985. 4. Kavčič, S. in sod., Merjenje gospodarske zmogljivosti gozdnogospodarskih območij, Ljub- ljana 1989. S. Podiplomski študij potreba in zahteva sodobnega časa, Gozdarski študijski dnevi, Mar- tuljek 1988. 6. Statistični letopis SR Slovenije 1981, Ljub- ljana 1981. 7. Statistični letopis SR Slovenije 1986, Ljub- ljana 1986. 8. Strokovni kadri in izobraževanje v gozdar- stvu, Zbornik posvetovanja ZIT gozdarstva in lesarstva Slovenije, Otočec 1977. 9. Urleb, F., Analiza stanja in potrebe po stro- kovnih kadrih v gozdarstvu, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, Ljubljana 1982. 10. Urleb, F., Analiza stanja, gibanje in potrebe po strokovnih kadrih v gozdarstvu Slovenije, Splo- šno združenje gozdarstva Slovenije, Ljubljana 1979. 11. Winkler, 1., Izpopolnjevanje gozdarskega visokošolskega študija, GozdV 29, 1971, 4. 12. Winkler, 1., Robič, D., Podiplomski študij- potreba in zahteva sodobnega časa (zaključki gozdarskih študijskih dni), GozdV 47, 1989, 4. 13. Winkler, 1., Gozdovi in gozdarstvo v spre- menjenih pogojih gospodarjenja, Zbornik refera~ tav posvetovanja ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije »Gozdovi, gozdarstvo in lesarstvo v spremenjenih pogojih gospodarjenja«, Ljubljana 1989. Da nam voli ne odpeljejo še gozda! (aktualni komentar- V. Ž.) 362 G. V. 7-8/90