D i v j a k
Nek duhoven v Ameriki pripoveduje to le zgodbo: ,,Trije tovariši smo se vračali nekega večera dorntfv. Solnce se je jele baš za gore pomikati in hladni veterci so pihljali, ko so približamo nekemu gozdu. Milo upitje in stokanje za-slišimo iz njega. Umo se podamo tja, od koder se je glas slišal. Tu najdemo na zelenej trati pod košatim drevesom ležati divjaka, ki je slab in ves upehan pričakoval svoje zadnje ure. Iz začetka nij iiotel niti besedice izpregovoriti. čez nekaj časa nas pa milo pogleda in reče s& solznimi očmi: ,,Ko je denes zjutraj začelo solDce nebtf zlatiti, podal sem se na pot v veselej nadi, da bodem še pred nočjo videl svoj ljubi doraači kraj. Pa v gozdu sem se zgubil; mrači se že, in jaz siromak moram slab in truden tukaj v samoti obležati. Vsak trenotek se moram bati, da pridejo strupene kače, divje zveri ali moji sovražniki, ter me iintorč. ,,Oj, moja uboga žena! moji ubogi otročiči!" Tako je zdihoval siromak in v serce se nam je smilil. Vzeli smo ga saboj v svojo bajto, dali mu smo jesti in piti, ter mu smo postlali tikoma svoje postelje. Samo pertena stena je bila vmes. Divjak se vleže in kmalu prav sladko zaspi. Bilo je nekako okolo polnoči, da se probudim in zdelo se mi je, kakor bi divjak iz svoje postelje vstajal. — Zel6 se prestrašim ter poslušam, kaj bode iz tega. Ali kako neumen je bil moj strah! Nikoli ne bom tega pozabil. Divjak se je na koleni vergel in molil nekako tako-Ie: „0 preljubi Bog! hvala ti, da si mi na mojem potu dal solnce sijati; hvala ti, da si me obvaroval, da me nij strupena kača piknila ali kaka divja zver raztergala; hvala ti, da me nijso moji sovražniki srečali ali v pest dobili. — Posebno se ti pa zahvalim na tem, da si mi poslal dobre prija-telje baš v onem trenotku, ko sem mislil, da se nri moja zadnja ura bliža. Ako bodo ovi tuji, ali njihovi otroci ali prijatelji popotovali, prosim te, ljubi Bog, daj tudi njim svitlo solnčice sijati, obvaruj jih strupenih kač, divjih zveri in ne-usmiljeuih sovražnikov. In ako bi kateri izmed njih zgubil se in na poti obležal, prosim te, pošlji mu dobrega, usmiljenega človeka, da ga saboj na svoj dom uzame in ga hudega obvaruje!" — Tako je molil ubogi divjak; jaz sem pa k Bogu zdihnil in rekel: „0 Bog, daj mi poleg tega divjaka prostorček pri tebi v svitlih nebesih!"