Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	
Leto XXXV. - Štev. 8 (1741)
Gorica - četrtek, 24. februarja 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
isli ob Prešernovih proslavah Italijansko - jugoslouansko srečanje u Rimu
Meseca februarja so se povsod tam, kjer se pretaka slovenska kri in utripa slovenska zavest, zvrstile Prešernove proslave. 8. februar — slovenski kulturni in zakaj ne narodni praznik doma in zunaj mednarodno priznanih meja republike Slovenije.
Ko je sedaj nekako minil čas raznih zunanjih proslav, se zdi primerno, da se nekoliko zamislimo, kdo so pravzaprav veliki ljudje, zakaj so veliki Slovenci pomembni in kako naj take pomembne Slovence slavimo.
KDO SO VELIKI LJUDJE?
Skozi vso človeško zgodovino so nekateri izsiljevali, da so jih množice proslavljale in se jim klanjale. Običajno so to bili veliki, pogosto okrutni vojskovodje, nato najrazličnejši oblastniki in bogataši, kasneje celo pustolovci, v današnjih časih pa so to poleg vladajočih politikov in bogatašev še filmski zvezdniki, znani Pevci lahke glasbe in vrhunski športniki. V bodoče bodo morda še astronavti, če že niso. Skozi vso zgodovino pa se vije tudi dolga vrsta velikih književnikov, likovnikov, glasbenikov, znanstvenikov in človekoljubov, ki so živeli in ustvarjali Pretežno odmaknjeni, v samoti in revščini, popolnoma ob robu sodobnikov.
Čas pa je razkril dejansko in pravo veličino teh ljudi. Marsikdo je že in bo še šel v pozabo, do prave veljave pa so in še bodo prišli tisti, ki so v resnici nekaj pomenili.
Veliki ljudje so tisti, ki so žrtvovali osebno življenje za skupno blaginjo, ki so dali svoj doprinos za narod in človeštvo, ki so se izkazali z dejanji ljubezni do bližnjega, zlasti potrebnega. To so velikani duha.
Kot rečeno, mnogi danes drugače merijo veličino ljudi. Zaradi materialističnega pogleda na svet mnogi presojajo veličino človeka z ozirom na njegove zunanje uspehe in gmotne dosežke. Na žalost prav mladina velikokrat tako nepravilno ravna, kajti preveč jo prevzema okolje s svojim napačnim odnosom do splošno duhovnega in kulturnega dela ter do plemenitosti duha in srčne omike. Z drugimi besedami pravimo, da so bile vrednote razvrednotene, oziroma da živimo v času ..rcvrednotenja vrednot.
VELIKI SLOVENCI SO OHRANILI SLOVENSKI NAROD
Kot vsi narodi na svetu, imamo tudi Slovenci svoje velike može in žene. Za naš narodni obstoj in razvoj so bili zlasti pomembni književniki od Trubarja mimo Prešerna, Levstika in Cankarja do Preglja in sodobnih pesnikov in pisateljev. Kakor je doslej veter razgnal pleve, da je ostalo le zrno, tako bo tudi z današ-
njimi nevrednimi književniki opravila zgodovina.
Poleg književnikov pa so za naš narodni vsestranski razvoj zalo pomembni tudi drugi ustvarjalci, narodni in kulturni voditelji ter znanstveniki. Vsi ti so ustvarili slovensko kulturo, ki je slovenski narod ohranila na enakopravni ravni z ostalimi evropskimi narodi. Pri tem ne smemo pozabiti tudi številnih, sicer preprostih ljudi, zlasti požrtvovalnih, z globoko srčno kulturo prepojenih slovenskih mater, iz katerih so naši veliki ljudje izšli. Tudi taki preprosti ljudje so prav gotovo častno opravili svoje zemeljsko poslanstvo.
KAKO NAJ SLAVIMO NAŠE POMEMBNE LJUDI ?
Pomembne ljudi proslavljamo z raznimi prireditvami, recitacijami, s pesmijo in z glasbenimi nastopi. Počastimo jih tudi s tem, da jim postavljamo spomenike, da skrbimo za njihove grobove, da po njih poimenujemo ulice, trge, šole, ustanove itd. Nadalje je nadvse pomembno, da izdajamo njihove življenjepise. Na Slovenskem izhaja že več desetletij Slovenski biografski leksikon, pri Goriški Mohorjevi družbi pa v zadnjem desetletju Slovenski primorski biografski leksikon. Tudi Radijski oder, ki že nad 35 let uspešno širi posebno zvrst dramske umetnosti — slušno igro, je v zadnjih letih posredoval prek radia Trst A v slovenske domove življenje velikih slovenskih umetnikov, v letošnji sezoni pa nas seznanja z drugimi pomembnimi Slovenci (Slomšek, Sedej, Raič itd.). Zelo lepa in kvalitetna je tudi zbirka Znameniti Slovenci, ki izhaja v Ljubljani. Nadvse pomembne so nadalje izdaje izbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev.
Še in še bi lahko naštevali. Seveda imajo pri tem seznanjanju vlogo tudi šola, sredstva množičnega obveščanja ter kulturna in prosvetna društva.
M. B.
V četrtek 17. februarja je prišel v Rim na , tridnevni uradni obisk jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov. S tem je vrnil obisk italijanskemu zunanjemu ministru E. Colombu, ki je bil v Beogradu novembra 1981.
Še isti dan na večer je Mojsov sprejel delegacijo Slovencev v Italiji, ki pa ni bila enotna kot je bilo do sedaj običajno. Manjkala sta predstavnika SSk in SSO (Sveta Slovenskih organizacij), ki sta odklonila udeležbo zaradi samovoljnega postopanja SKGZ, katera je pred obiskom Mojsova na svojo roko odšla v Beograd, kjer se je srečala s predsednikom zvezne vlade Milko Planinc in s predsednikom SZDL Jugoslavije Grličkovim. To enostranska poteza SKGZ je spravila vse partnerje nekdanje enotne delegacije v zapostavljen položaj, povrh so pa bili še postavljeni pred izvršeno dejstvo.
V odgovoru na pritožbo članov okrnjene slovenske delegacije, da se zadeva zaščitnega zakona za slovensko manjšino kar ne
premakne v pozitivno smer je Mojsov dejal, da bo Jugoslavija še naprej vztrajala na tem, da se Slovencem v Italiji zagotovi popolna enakopravnost na vseh področjih. Pač lepe besede, ki nimaijo nobene teže, saj italijanske vlade to »vztrajanje« očividno kaj malo vznemirja.
Izčrpne pogovore sta oba zunanja ministra imela naslednji dan. Podpisala sta sporazum o medsebojnem priznanju univerzitetnih diplom in sporazum o izplačilu odškodnine italijanskim državljanom za premoženje na ozemlju, ki je sedaj jugoslovansko.
Manjšinsko vprašanje je sprožil predvsem Mojsov. Dejal je, da pomeni sprejetje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji uresničitev Osimskih sporazumov, njih črke in duha. Colombo je odgovoril, da je to za Italijo politično vprašanje, da je bilo v zvezi s tem že več pobud in da bodo problem še nadalje proučevali v pozitivnem smislu. Vsekakor ni hotel dati glede zaščitnega zakona nobenih zagotovil.
IHtisn in sknsnsh ielemila
■ Pretekli teden je sv. oče sprejel posamično hrvaške škofe, ki so prišli na poročanje kot to predpisuje cerkveni zakonik. V petek 18. februarja je vse škofe na čelu s kardinalom Kuharičem sprejel v skupni avdienci. Priporočil jim je zlasti, naj poživijo duhovniške poklice, ki so zadnja leta v stalnem upadanju.
■ Papež Janez Pavel II. je imenoval za novega škofa eparhije (škofije) Križevci, ki šteje 48.640 katoličanov grškega obreda Rosina Slavomira Miklovša. Novi škof se je rodil leta 1934, v duhovnika pa je bil posvečen leta 1964. Nasledil bo nadškofa Gabrijela Bukatka, ki je umrl 1981 in škofa Joakima Segedija, ki je dopolnil 78 let življenja.
KAJ NAJ V POSTNEM ČASU STORIMO ZA SVOJE ZVELIČANJE
Poglobimo svojo vero! Vera je najprej milost in božji dar. Kristjan pa si mora tudi sam prizadevati, da si ohrani in utrdi svojo vero. Zato je vera tudi sad iskanja, truda, študija, razmišljanja in molitve.
Vera je vedno nekaj občestvenega. Človek ni le posameznik, ki bi lahko Boga častil le zase in na skrivnem, ampak je že po svoji naravi družbeno bitje. Kristus hi odrešil le posameznikov, temveč je s svojo velikonočno skrivnostjo zbral božje ljudstvo. Zavezo, ki jo je naš Odrešenik sklenil z nami v svoji krvi, obhaja Cerkev kot občestvo. To pride posebej do izraza pri nedeljski mašni daritvi, kjer skupno utrjujemo svojo vero in obhajamo zavezo z njim.
Tudi oznanjevanje božje besede se dogaja v občestvih. Kristus je nekatere posebej Postavil kot učitelje in oznanjevalce evangelija za svoje ljudstvo. Poslušajmo papeža, škofe in duhovnike, ki oznanjajo božji nauk in so med seboj povezani v resnici in ljubezni, da ne bomo krenili s prave poti. Iščimo božjo besedo v svetem pismu in verskem tisku in pogovarjajmo se o njem. Tako se bomo lažje obvarovali nevarnosti.
Nadvse pomembno sredstvo je molitev — pogovor z Bogom, Marijo, angeli in svetniki, ki nas pred Bogom s svojo priprošnjo podpirajo. Kakor se doma člani družine radi med seboj pogovarjajo o svojih doživetjih in načrtih, težavah in upanju, tako se pogovarjamo tudi z Bogom, ki je naš Oče, in s Kristusom, ki je naš brat, z Marijo in svetniki, ki so naši prijatelji. V postnem času Cerkev molitev še posebej Priporoča, zlasti tudi pobožnost križevega pota, pri katerem se poglabljamo v premišljevanje Gospodovega trpljenja in smrti.
Z osebno molitvijo in postom je močno povezana krščanska dobrodelnost. Kar smo v duhu pokore odrekli sami sebi, to dajmo svojemu bližnjemu, ki je v potrebi. Na svetu je veliko ubogih in potrebe Cerkve so tudi pri nas velike. Dela krščanske ljubezni, duhovna in telesna dela usmiljenja, imajo pri Bogu visoko vrednost.
(Iz pastirskega pisma slovenskih škofov za postni čas 1983)
Znano je, da je ob svojem obisku v Rimu jugoslovanski zunanji minister Lazar Mojsov sprajel tudi odposlanstvo nekaterih slovenskih političnih oz. kulturnih dejavnikov. Poudarjamo besedo »nekaterih«, ker tu ni šlo več za enotno slovensko delegacijo, ki je do nedavnega veliko romala v Rim 'k raznim najvišjim predstavnikom vlade, države in parlamenta, pa spet k političnim tajnikom vsedržavnih strank. V Rimu je pred par leti tudi obiskala takratnega jugoslovanskega predsednika Cvijetina Mijatoviča. Zakaj pa sedaj ni bilo več enotne delegacije?
Tu je treba podčrtati nekaj točk, ki jih druga slovenska občila, vključno slovenski tržaški dnevnik in radijska poročila niso pojasnila. Do nekaj dni pred nameravanim obiskom v Rimu (na programu je bil za 17. februar) je bila v načrtu enotna slovenska delegacija. Za ta obisk je bila že pripravljalna seja skoraj dva tedna prej, na kateri je bilo sklenjeno za še eno sejo za ponedeljek pred načrtovanim obiskom.
Med tem časom pa so nastopili nekateri novi elementi. Iz tiskovnih poročil se je izvedelo za nepričakovani obisk SKGZ v Beogradu, posebej še pri predsednici Zveznega izvršnega sveta Milki Planinc. Predstavniki SKGZ o tem obisku niso predhodno obvestili nobene druge komponente enotne slovenske delegacije. Pogovarjala se je torej z najvišjo odgovorno osebnostjo jugoslovanske izvršne oblasti samo SKGZ! Cez slab teden pa naj bi šla enotna slovenska delegacija v Rim na pogovore z zunanjim ministrom iste vlade, ki ji predseduje Milka Planinc. SKGZ se je razgovarjala z vodilnim vladnim predstavnikom, par dni kasneje pa naj bi se enotna delegacija sestala z enim od ministrov iste vlade (tudi če je zunanji), torej s podrejenim članom izvršnega sveta glede na predsednika istega! Ali ni to skoraj smešno? Kakšno veljavo naj bi še imeli pogovori na ministrski ravni, potem .ko je že SKGZ opravila svoje razgovore na predsedniški?!
Prav zato so predstavniki Slovenske skupnosti im Sveta slovenskih organizacij na zadnji pripravljalni seji iznesli resne pomisleke in ugovore ter si rezervirali zadnji odgovor, da medtem njih vodstva odločijo o zadržanju. Deželno tajništvo SSk se je nato sestalo in sklenilo, da se ne udeleži obiska v Rimu prav iz zgoraj navedenih razlogov. Podoben sklep je vzel tudi SSO. Slovenska politična stranka v Italiji ter krovna kulturna organizacija namreč ne moreta prenašati, da bi bili samo za podrejeno postopanje, in to še posebej takrat, ko to ugaja levičarskim krogom in njih organizacijam. Zato je bil sklop obeh sil, SSk in SSO, prav gotovo v skladu z idejo o samostojnem političnem nastopanju pa tudi o prestižu zamej-
skih slovenskih dejavnikov nasploh. Ne moremo si namreč zamisliti, da bi bili le-ti le nekak privesek oz. peto kolo v vozu nekaterih! Le častne in za vse sprejemljive odločitve morajo doprinesti k pravi enotnosti vseh slovenskih sil v zamejstvu!	Spectator
Pač pa je Colombo s precejšnjo ostrino sprožil zadevo omejevalnih ukrepov, ki jih je v oktobru lani seprejela jugoslovanska vlada in te dni znova potrdila. Dejal je, da so ti ukrepi v nasprotju z določili Videmskega sporazuma, ki govori o pravici do neomejenega števila prehodov čez mejo in da se boji, da bo tako stanje lahko povzročilo vzdušje, zaradi katerega bi obmejno prebivalstvo začelo ugovarjati Osimskim sporazumom. Mojsov se je branil tako, da je dejal, da so ti ukrepi le začasni in da ne bodo trajali dlje kot do 31. decembra letošnjega leta.
Kasneje je Mojsova sprejel predsednik republike Pertini. V kratkem razgovoru je obudil spomine na svoj obisk v Jugoslaviji in na srečanje s Titom. Mojsov ga je ob koncu pogovora povabil, naj ponovno obišče Jugoslavijo, kar je Pertini rad sprejel.
Zadnji dan bivanja v Rimu je Mojsov namenil obisku generalnega sekretarja u-stanove FAO in razgovoru s papežem Janezom Pavlom II. Pogovor s papežem je trajal pol ure. V njem sta se sobesednika dotaknila raznih vprašanj s področja mednarodne politike, pa tudi problemov, ki se pojavljajo v odnosih med Cerkvijo in jugoslovanskimi oblastmi. Mojsov je papežu pojasnil, da je Jugoslavija večnarod-na in večverska država, zato je treba reševati probleme na načelu bratstva in enotnosti, pri čemer se je nujno posluževati dialoga in sodelovanja. Zdi se, da je papež to stališče potrdil.
Neizpolnjena pričakovanja slovenske manjšine
Jugoslovanska zvezna vlada je delno spremenila nekatere v lanskem oktobru sprejete ukrepe v zvezi z maloobmejnim prometom in pologom za prehod meje. Tako pologa v prihodnje ne bo treba plačati tistim, ki potujejo na obisk k članom ožje družine, če imajo ti stalno bivališče v tujini in če gre za mešane zakone. Prav tako ne bodo plačevali pologa Jugoslovani, ki se bodo udeležili kakega zborovanja v obmejnih območjih. Število prehodov v maloobmejnem območju pa se je od 5 zvišalo na 12. Dalje je rečeno, da ostanejo ti ukrepi v veljavi do konca 1983.
In to je vse. Te malenkostne olajšave so tako neznatne, da so globoko razočarale Slovence v Italiji. Pričakovali smo, do bodo odpravljene vsaj vse omejitve v maloobmejnem prometu, a Beograd je znova dokazal, da so mu slovenski svojski problemi, zlasti obstoj slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji kaj malo mar.
Nič manjše kot nezadovoljstvo med Slovenci v Italiji je tudi v tržaških in gori-ških italijanskih krogih, tako v političnih, gospodarskih, kulturnih, športnih in še mnogo drugih. Reakcije teh krogov so nenavadno ostre. Med njimi zlasti prednjači deželna vlada. Po njenem mnenju gre v bistvu za potrditev oktobrskih u-krepov. Vse to je v očitnem nasprotju z Videmskim sporazumom in težko prizadeva obmejne izmenjave. Tudi zaradi tega je deželna vlada pozvala zunanjega ministra Colomba, naj med bližnjim srečanjem z jugoslovanskim zunanjim ministrom Mojsovom (to je bilo v petek 18. februarja) odločno obravnava to negativno stanje med obema državama.
brezposelnosti in vedno večje zaskrbljenosti za mir. Težave bo mogoče premostiti le, če se bo skupno blaginjo postavilo nad koristi skupin. Treba je poživiti gospodarstvo in ne preveč zahtevati od države. Kdor je zaposlen, naj pomaga brezposelnim. Solidarnost ne sme izključiti tujih delavcev in njihovih družin. Tudi v kriznih časih je treba spoštovati človekovo pravico do življenja — tudi nerojeni otrok ima to pravico —, zagotavljati mir s prizadevanjem za pravičnost in svobodo ter s pogajanji za zmanjšanje oboroževanja na vseh straneh. Kljub domačim gospodarskim težavam naj Nemci ne pozabijo na dežele v razvoju.
Škofje pozivajo volilce, naj gredo volit, stranke pa opozarjajo, da morajo voditi volilni boj pošteno in dostojno.
Zahodnonemški škofje o volitvah
Kot znano, bodo v nedeljo 6. marca državnozborske volitve v ZR Nemčiji. V zvezi s tem so zahodnonemški škofje sestavili posebno pastirsko pismo, ki so ga brali po katoliških cerkvah v nedeljo 13. februarja.
Škofje se naravnost ne zavzemajo za nobeno stranko. Pač pa poudarjajo, da je demokratična ureditev države velika dobrina. Tako zakonodajalec kot vlada morata spoštovati neodtujljive osnove človekovih pravic. Volitve so v času hude
Slovesnost v baziliki sv. Klemena
Na god svetih bratov Cirila in Metoda je bilo v Rimu v baziliki sv. Klemena slovesno somaševanje, ki ga je vodil kardinal Rubin. Somaševali so tudi beograjski nadškof Alojzij Turk, novoimenovani škof v Križevcih Slavomir Miklovš in 15 drugih duhovnikov rektorjev papeških zavodov v Rimu, ki so predstavljali vso Evropo.
Med mašo je govoril prof. Janez Vodopivec. V govoru je poudaril, da sta bila sveta brata vez edinosti in občestva med vzhodno in zahodno tradicijo, ki se harmonično kaže v pokristjanjenju slovanskih narodov. Solunska brata sta povezovala evangelizaoijo s kulturnim dvigom in napredkom. Govornik je dejal, da so ideje svetih bratov aktualne tudi za današnjo Evropo, ki trpi zaradi razcepljenosti. Evropa mora dihati z obojnimi pljuči, zahodnimi in vzhodnimi, da najde zdravje in moč za svoje zgodovinsko poslanstvo miru, sloge, pravičnosti, v civilizaciji ljubezni in bratstva, ki premaguje sovraštvo.
■ Nizozemska škofovska konferenca je v letošnjem postnem pismu izrazila svojo zaskrbljenost nad rastočo prodajo mamil in alkohola, škofje opozarjajo na to, da alkoholik ne škoduje le sebi, ampak povzroča trpljenje in skrb tudi svojcem in najbližji okolici.
Prvo srečanje goričkega nadškofa s predstavniki družbenih občil
Praznik sv. Frančiška Šaleškega, zavetnika katoliških časnikarjev (24. januarja) goriški časnikarji in tiskamiški delavci že dolgo let proslavijo s sv. mašo, ki jo opravi goriški nadškof. Ker je letos za ta datum bila Gorica še brez svojega nadpa-stirja, je bilo sklenjeno, da bo to srečanje po umestitvi novega nadškofa.
Tako je do tega srečanja prišlo v ponedeljek 21. februarja. V bivši semeništki kapeli sv. Karla Boromejskega, ki je sedaj okusno prenovljena, so se zbrali zvečer ob 6. uri tako časnikarji kot drugi predstavniki družbenih občil k sv. maši, ki jo je opravil nadškof p”. Bommarco v somaševanju s petimi drugimi duhovniki. Med njimi je bil tudi odgovorni urednik našega lista dr. Franc Močnik.
V pridigi je g. nadškof najprej poudaril misel, da je zavetnik časnikarjev škof, vsakemu škofu pa je zaupan evangelij, da ga čuva in oznanja. Tudi njega je pri posvečenju zlasti prevzel trenutek, ko so mu položili na glavo odprto evangeljsko knjigo v znamenje, naj ga posreduje ljudem v moči Boga, ki je prišla vanj.
Tudi časnikar ima podobno poslanstvo kot škofje. Ni njegovo delo le v tem, da zna pisati in zbirati novice, ampak da jih poda v službi resnice in kot svoboden človek. In kakor je sv. Frančišek Šaleški o sebi dejal, da se je kot škof osvobodil sebe, da bi služil drugim, tako mora tudi časnikar služiti svojemu bližnjemu. Z drugo besedo: hoditi po poti, ki jo je začrtal evangelij. Žal pa danes premnogim časnikarjem ni osnovna skrb delati dobro, ampak se prikopati do čim večjega zaslužka brez ozira na moralne predpise.
Kot škof se zaveda, da sam ne bo dosti zmogel narediti. Prosi za sodelovanje. Dobro ije treba rabiti vsa sredstva, ki so na razpolago. S papežem Janezom Pavlom II., ki je letos za praznik sv. Frančiška Šaleškega sprejel časnikarje, ponavlja: »Vaše pisanje bodi preprosto in čisto. Delajte na to, da se bodo spravili posamezniki in družbene skupnosti. Vaše besede naj bodo resnične, pravične, prežar-jene z lepoto. Cerkev bo z vami, ker ste v službi resnice in svobode.«
Po maši so prisotni odšli v prvo nad-
■ Na svoji poti po raznih zahodnih državah, kjer sikuša vzbuditi zanimanje za svojega moža Anatolija Šaranskega, ki je kot oporečnik zaprt že šest let v sovjetskih ječah (obtožba: izdaja domovine in vohunstvo), je njegova žena Avital prišla tudi v Rim, kjer se je sestala s Pertini-jem, Colombom (DC), Oraxijem (PSI), Spadolinijem (PRI) in Zanonejem (PLI). Zaprosila je tudi Berlinguerja (PCI), da bi jo sprejel, a ni dobila odgovora. Per-tini je Šaranskijevi ženi obljubil, da bo ponovno posredoval pri sedanjem voditelju SZ Andropovu, kot je svoj čas storil pri Brežnjevu, a brez uspeha.
■ V Rimu je prejel krst japonski veleposlanik pri Apostolskem sedežu Masami Ota. Veleposlanikova žena in otroci so pa že dolgo katoličani. Japonskega diplomata je krstil ameriški kardinal Knox.
■ Pretekli teden sita se sestala na Brdu pri Kranju avstrijski zvezni zunanji minister Pahr in njegov jugoslovanski kolega Mojsov. V ospredju pogovorov je bil položaj v Evropi in sestanek o evropski varnosti in sodelovanju v Madridu, ki že vse predolgo traja. Govorila sta tudi o mednarodnem gospodarskem položaju ter o pripravah na bližnji vrh neuvrščenih držav v New Delhiju, ki se ga namerava Avstrija udeležiti kot gost. Obširno sta se ministra dotaknila tudi dvostranskih vprašanj, tako vračila jugoslovanskih arhivov, ki so še vedno v Avstriji. Mojsov je rahlo opozoril na slovensko in hrvaško manjšino v Avstriji, Pahr pa je to opozorilo prešel z besedami »da smo več kot sosedje. Povezuje nas mnogo več kot samo narodi na obeh straneh meje; smo kakor interesna skupnost«. Vse je izzvenelo tako, da je zadeva slovanskih manjšin za oba državnika nadležna in jo je zato treba obiti.
■ Na enodnevnem obisku v Beogradu se je zadržal jordanski kralj Husein, katerega je prejel predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič. Pogovarjala sta se o dvostranskih odnosih, od mednarodnih problemov pa sta posvetila pozornost predvsem Bližnjemu vzhodu in pripravam na vrh neuvrščenih v New Delhiju.
■ Francoski zunanji minister Cheysson je obiskal Moskvo, kjer je imel pogovore s svojim kolegom Gromikom in glavnim-
stropje, kjer je nadškof p. Bommarco blagoslovil nove prostore škofijskega tednika Voce Isontina«. List je stopil v 20. leto izhajanja. Prva številka je namreč izšla 16. februarja 1964. G. nadškofa je pozdravil podpredsednik konzorcija lista prof. De Vittor, ki je podal kratko zgodovino časopisa in razložil poslanstvo, ki ga vrši. V dar je poklonil g. nadškofu album velikih slik iz dneva umeščenja 6. februarja v Ogleju in Gorici. V odgovor je p. Bommarco pohvalil poslanstvo lista in poudaril, da se mora sam vzdrževati. Treba bi bilo podvojiti število naročnikov in povečati krog sotrudnikov in so-trudnic, ki list širijo. List naj ibi zvesto podajal nauk Ceiikve in pospeševal smisel za molitev.
Po tem postanku je g. nadškof šel še v 3. nadstropje, da blagoslovi nove prostore Ljudskega radia, ki deluje od leta 1976 in kjer tečejo slovenske oddaje vzporedno z italijanskimi. Najprej je orisal poslanstvo tega radia njegov predsednik Sergio Pellegrini, nato pa je spregovoril v slovenščini dr. Danilo Čotar, ki je zlasti podčrtal, da je prišla ponudba za sodelovanje od italijanske strani, da vlada med Obema sestavinama vzorno odkritosrčno sožitje, ki je v zgled vsem tistim, ki o sožitju veliko govorijo, pa se izmaknejo v trenutku, ko bi ga mogli udejstviti. Dr. Čotar 'je svoj nagovor ponovil še v italijanščini. Besedo je nato povzel g. nadškof, ki je pohvalil zamisel, naj radio povezuje Obe tukajšnji narodnosti in naj še okrepi svojo dejavnost.
Sledila je večerja za povabljene, ki jo je priredil list »Voce Isontina« in se je je udeležil tudi g. nadškof. Med njo je bilo izrečenih več zdravic, na koncu pa je prejel p. Bommarco v poklon okusno o-premljeno knjigo z naslovom »Antonio Vitale Bommarco, vescovo a Gorizia. La sua patria. II suo ordine. La sua diocesi« (A. V. Bommarco, goriški škof; njegova domovina; njegov red; njegova škofija). Knjigo je oskrbel pripravljalni odbor za umestitev p. Bommarca, tiskana pa je bila v tiskarni Messaggero di S. Antonio (Glasnik sv. Antona) v Padovi.
-jk
tajnikom partije Andropovom. Cheysson se je pokazal zelo odločnega. Tako je dejal, da Francija ne bo nikdar pristala na to, da bi kdo prešteval njene jedrske rakete in zahteval zmanjšanje njih števila (prav to zahteva SZ), ker je pač Francija neodvisna država, njene rakete pa so namenjene izključno obrambi francoskega ozemlja. Brez ovinkov je povedal, da je z raketami SS20, ki jih je SZ v zadnjih letih postavila na svojih evropskih tleh, porušila ravnotežje jedrskih sil v Evropi. Posebej je tudi poudaril, da je francoska vlada »proti vsem vojaškim posegom in tudi vsem oblikam vojaške oblasti«. Pri tem je mislil na Afganistan in Poljsko.
■ Novi apostolski nuncij v skandinavskih državah (pred njim je bil Slovenec nadškof Žabkar) nadškof Luigi Bellotti je švedskemu kralju izročil poverilna pisma. Tako je po 450 letih prekinitve zaradi Lutrovega nastopa Švedska sipet obnovila diplomatske odnose z Apostolskim sedežem.
■ Južno Avstralijo je zadela silna naravna katastrofa. V nekaj dneh je silen požar opustošil 800 km dolg obalni pas od mest Melbourne do Adelaide. Smrtnih žrtev je nad 70, uničenih je več kot 2.000 stanovanjskih in drugih posilopij, materialne škode, ki jo predstavljajo uničeni gozdovi, pa sploh zaenkrat ni mogoče oceniti.
Nov angleški konvertit
Pred koncem prejšnjega leta je svetovno znani angleški pisatelj in časnikar Mal-colrn Thomas Muggeridge skupaj z ženo Kitty prestopil v katoliško Cerkev. Za to se je odločil zaradi zgleda m. Terezije iz Kalkute. Ona mu je odkrila novo vizijo tega, kaj se pravi biti kristjan — osvoja-jočo moč ljubezni.
Muggeridge se je rodil 1903 v Londonu. Njegov oče je bil laburistični poslanec. Leta 1968 je posnel televizijsko nadaljevanko o m. Tereziji in o njej napisal prvi izvirni življenjepis, še leta 1979 je govoril, da ne bo prestopil v katoliško Cerkev. Zdaj pa se je za ta korak odločil, da »odgovori nekemu zvončku, ki je že dolgo zvonil, in da zasede že dolgo prazno mesto pri Gospodovi mizi«.
Delo mora biti usmerjeno onstransko
V dokumentu »Cerkev v sedanjem svetu« stoji zapisano, da nam je Kristus zapustil v največjem zakramentu zagotovilo upanja in popotnico, ki naj bo vsem skupni obed in predokus nebes. Za to se Odrešenik poslužuje tistega, kar človek sam pridela (kruha in vina). Kak pomen ima človeško delo?
Od pamtiveka se človek trudi, da izboljša svoje življenjske razmere. S pomočjo znanosti in tehnike je njegovo gospostvo nad naravo skoraj neomejeno. Od Boga je človek dobil nalog, naj si podvrže zemljo na pravičen način. Kristjan pa se trudi, da bi s svojim delom prispeval k pravilnemu razvoju sveta, družbe, v kateri živi in k izpopolnjevanju samega sebe.
Ko opazi človek svojo moč, se lahko vda skušnjavi, da misli samo nase. Iz navezanosti nase izvira izkoriščanje človeka po človeku, skrb za svoj narod v škodo drugih ljudi in nevarnost uničenja celega sveta. Ce se hoče človek rešiti zelo škodljivega egoizma, se mora proti temu nagnjenju boriti; zagotovo bo premagal to skušnjavo z božjo pomočjo.
Kristjan se zaveda, da je s Kristusovim odrešenjem postal nova stvar. Zato ne ljubi samo Boga, temveč tudi vse tisto, kar je Bog ustvaril. Ko se reši egoizma, postane zmožen rabiti vse stvari v pravem duhu uboštva in v resnični svobodi, kakor bi nič ne posedoval, čeprav je vse njemu namenjeno. Sv. Pavel pravi v pismu Ko-rinčanom: »Vse je vaše, vi ste Kristusovi, Kristus je pa božji.«
Kristus nam je razodel, da je Bog ljubezen. Ravno ta ljubezen spreminja svet. Kdor veruje v božjo ljubezen, je prepričan, da trud za požlahtnjenje sveta ni zastonj. Človek pa naj to doseže z vsakdanjim izpolnjevanjem dolžnosti, ne samo ob posebnih priložnostih.
Tega pa ni mogoče doseči brez samo-odpovedi in križa, ki zadene vsakega človeka, kateri išče mir in pravičnost. Kristus pa nam ni dal samo zgled, ampak z milostjo podpira vsakega človeka dobre volje. Ko človek premaga samoljubje, doseže resnično svobodo božjih otrok.
Kristjan živi in dela na tem svetu, a njegov pogled je obrnjen k Bogu. Trudi se za ta svet še bolj kakor drugi, ki nimajo upanja, ker bo ob smrti dal odgovor o svojem »oskrbovanju«. Ve, da si na tem svetu zasluži potni list za nebesa. Ni zato pameten, kdor beži od sveta in se zabubi v zasebno življenje; prav tako pa je nespameten, kdor ne mara misliti na posmrtno življenje in se preda skrbi za ta svet. Tudi nam veljajo Jezusove besede: Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, njegova duša pa škodo trpi!
R.B.
UTRIP CERKVE
80-letnica ustanove Unitalsi
Na god lurške Matere božje 11. febr. je sv. oče v vatikanski bazililki vodil somaševanje. Prisotnih je bilo večje število bolnikov. V nagovoru je papež razložil, kakšni so začetki Unitalsi. Leta 1903 je Giovanni Battista Tomassi potoval v Lurd. Bil je na robu obupa zaradi bolezni, ki *je ni znal sprejeti. Sklenil je, da bo končal svoje življenje prav pred lurško votlino v znaik očitnega upora. Zgodilo pa se je drugače. Pred lurško votlino se je spreobrnil. Marija mu je posredovala luč notranjega spoznanja o vrednosti trpljenja. Ves prevzet od božje milosti je napisal prva pravila za združenje, ki si je kasneje privzelo ime Unitalsi, tj. italijansko narodno združenje za prevoz bolnikov v Lurd in k italijanskim svetiščem.
Papež opominja nizozemsko Cerkev
Papež Janez Pavel II- je pozval nizozemske škofe, naj upoštevajo sklepe izredne sinode iz leta 1980. Sklepi te sinode da morajo ostati odločilni za prenovo cerkvenega življenja na Nizozemskem. Izredno sinodo nizozemskih škofov leta 1980, ki je bila v Vatikanu, je sklical papež Janez Pavel II. Ta sinoda je hotela pomagati nizozemski Cerkvi iz notranjih težav: iz needinosti in notranjih napetosti. Ko so bili nedavno nizozemski škofje pri papežu na predpisanem obisku (»ad limina«), je ta opozoril škofe, da so vsi podpisali sklepe te sinode.
Papež je opomnil škofe, naj drže obljube, ki so jih dali na sinodi — da bodo nadzirali teološki nauk v skladu s smernicami II. vatikanskega koncila, ustanovili resnična semenišča in konvikte ter se ravnali po nauku Cerkve na liturgičnem področju. Papež je poudaril, da morajo pastoralni delavci in laiki v nizozemski Cerkvi spoštovati nauk zadnjega koncila o laiškem apostolatu.
»Katoliški glas« je 3. februarja objavil pismo bralca, ki nosi značilen naslov: »Moramo res poslušati neumnosti?« Šlo je za neko oddajo na radiu Trst A, pri kateri sta sodelovala predstavnika Mladinskega krožka in izrekla vrsto bedastoč. Ker so bile javno izrečene, je treba nanje javno odgovoriti.
Prvič: odločno je treba zavrniti žaljive besede na račun Slovenske skupnosti, te edine slovenske politične stranke v Italiji. To ni nobena nepolitična grupacija kot sta mladinca trdila, ampak stranka v polnem pomenu besede. Prav naši levičarji so bili tisti, ki so se na ljubo italijanskim levičarskim strankam odpovedali tako važnemu instrumentu kot je lastna stranka. V avgustu leta 1947 so imeli Demokratično fronto Slovencev, nato se je ta preimenovala v Socialistično fronto Slovencev v Italiji, leta 1955 pa so jo enostavno razpustili.
Nasprotno pa Slovenska demokratska zveza, ustanovljena sedem mesecev prej kot DFS živi še danes, saj je SSk njena naslednica, ko se je SDZ, ta »nepolitična grupacija« leta 1975 na kongresu združila s tržaško SSk in postala stranka deželnega značaja, ki združuje Slovence v vsej naši deželi. Še več! Sodeluje pri upravljanju dežele z vsedržavnimi strankami. In to naj bi bila zgolj nepolitična grupacija!
Drugič: po trditvah mladincev naj bi katoliški krog izhajal iz belogardizma, vsi člani SSk pa naj bi bili katoliškega prepričanja. Nove bedastoče!
Najprej verjetno ne vesta, kaj belogardizem pomeni. V Rusiji je pomenil oborožen odpor zoper rdeče gardiste, ki so skušali komunistično revolucijo vsiliti prebivalstvu; v Sloveniji je v času nemško-italijanske okupacije partija označila za belogardiste vse, ki bi utegnili nasprotovati njenim načrtom v izvedbi socialne revolucije. In ko se je pojavil med prebivalstvom oborožen odpor proti krvavemu nasilju partije, so ti borci prejeli pečat izdajalcev. Kdor to besedo danes uporablja v naših krajih zoper ljudi, ki odklanjajo vsake vrste diktature, tudi rdečo, naj bi bil torej v žargonu naših partijcev izdajalec, saj je beseda belogardist zanje istovetna z besedo izdajalec. Odločno moramo zato odklanjati uporabo te besede za naše demokratične ljudi, saj je prava žaljivka zanje in jo nekateri zavestno uporabljajo ob vsaki priložnosti, v gostilnah, na igriščih, pri raznih diskusijah in se je temu sedaj pridružil še radio Trst A. le res žalostno, da se mladino ščuva k takim žalitvam. Kar se pa tiče belogardizma kot zgodovinskega pojava prepustimo objektivni zgodovini, da izreče svojo sodbo!
Tretjič: že samo ime »Slovenska skupnost« pove, da je v tej stranki prostora za vse, ki jim je mar samostojno slovensko nastopanje v Italiji. Dejstva pričajo, in volitve v strankine organe kažejo, da so v SSk ljudje različnih svetovnih nazorov. Spomnim naj samo na zadnji pokrajinski kongres tržaške SSk ali na bivšo SDZ, ki je imela dve komponenti, katoliško in liberalno.
četrtič: bedasta je trditev, da SSk ni odprta do matične Slovenije, ko je vsem
Stanje duhovščine v koprski škofiji
1.	januarja 1983 je bilo v koprsko škofijo inkardiniranih 186 duhovnikov. 142 duhovnikov je zaposlenih v dušnem pastirstvu v domači škofiji, 17 duhovnikov je upokojenih, 15 jih deluje zunaj škofije, deloma v Ljubljani, deloma v inozemstvu, 11 duhovnikov je zaposlenih v raznih skupnih službah. V koprski škofiji delujejo trije duhovniki iz ljubljanske nadškofije (v malem semenišču v Vipavi) ter 22 redovnih duhovnikov, in sicer 8 frančiškanov, 5 kapucinov, 4 salezijanci, 3 lazaristi in 2 minorita. V bogoslovnem semenišču je 20 koprskih bogoslovcev, v malem semenišču v Vipavi pa 13 škofijskih semeniščnikov, 4 vipavski abiturierati služijo vojaški rok.
Na praznik Sv. Družine 26. decembra 1982 je bila na Gočah v gornji Vipavski lepa slovesnost. Med službo božjo je škof najprej tri bogoslovce prvega letnika postavil v službo bralcev, tri bogoslovce 3. letnika za mašne pomočnike, šestoletniku Andreju Vovku, bogoslovcu jgoške župnije, pa je podelil red diakonata, prvo stopnjo mašniškega posvečenja, župnija se je na slovesnost lepo duhovno pripravila, kar se je poznalo v lepem sodelovanju pri maši in velikem številu svetih obhajil.
OKNO V DANAŠNJI SVET
Problemisozato,dajihrešimo |
Doživljamo pomembne dneve v življenju tržaške Cerkve, saj se pripravljamo na volitve novega škofijskega pastoralnega sveta, kar pomaga k večji zavzetosti in soodgovornosti laikov. Večkrat, na ža-nost upravičeno, tarnamo, da nam primanjkujejo duhovniki. Vendar nam prav to negativno stanje še bolj pomaga k odkritju vloge in važnosti laikov v Cerkvi. Tudi iz negativnih pojavov lahko izluščimo nekaj pozitivnega. Tako se nujno poraja vprašanje: smo uspeli ustvariti in izoblikovati s svojimi ljudmi tisto župnijsko skupnost, o kateri toliko govorimo?
Župnijska skupnost sloni na tesni povezanosti med duhovniki in laiki. Zato ne moreta biti še nadalje duhovnik in vernik dva nasprotna pojma, kakor se je dogajalo v preteklosti. Duhovniki in laiki se dopolnjujejo pri delu za isti cilj. Eni in drugi smo torej nosilci poslanstva Cerkve. Toda, kaj ugotavljamo med nami?
Najprej, brez dvoma, neko aktivnost, toda v znamenju precejšnje razpršenosti in zaprtosti: Duhovska zveza zase, skavti zase, razne župnijske skupnosti v glavnem ne vedo nič druga o drugi itd. Torej med nami ni nobene povezave, zato tudi ni skupnega načrta, vsak dela zase. Drug na drugega gledamo nekam od daleč, kar
Nil sneno nU k
povzroča nevoljo in razne očitke laikov na račun duhovnikov in obratno.	p
Smo pa enotni v tem, da si želimo re- j h šitve; eni in drugi pravimo, da ne more-	1'
mo več tako naprej. Zapet pa se mora-	2
mo izogniti novi nevarnosti: da se nas oprime neka trenutna zavzetost, ki potem zamre v kapici vedno novih dogodkov in obveznosti.
Svojemu delu bomo dali uspešnost, ko	j.
bomo povsod uresničili najbolj uspešno	^
obliko apostolata laikov v njihovem ak-	j
tiivnem sodelovanju v Cerkvi, v župnij-	j,
skih svetih. Ko bodo ti sveti dobili svoj	c
pečat v novem škofijskem pastoralnem svetu in ko bomo dokončno ustanovili	j
aktiven in živahen organ, ki bo stalno	j
povezoval vse izraze slovenske Cerkve in	j
s tem ustvaril novo ozračje večjega zau-	g
panja in tesnejše povezanosti med na-	(
mi — to je medžupnijski svet.
Prve dni marca bomo uredili zadevo	i
škofijskega pastoralnega sveta, takoj po	1
veliki noči pa moramo postaviti na noge	:
medžupnijski svet. Ce pa bomo čakali no-	]
ve priložnosti, bomo za vedno izgubili ugodni trenutek. Prava pot za rast krajevne Cerkve je prav ta. Kaj se vam zdi?	:
Dušan Jakomin
irtn nnsi!
(razen morda tema mladincema) znano, da ima redne stike s SZDL tako na krajevni, pokrajinski in deželni ravni. Tržaška SSk je naredila svoj obisk v Ljubljani že leta 1968 in od tedaj jih je sledila dolga vrsta.
Petič: Kocbek je bil krščanski socialist kot mnogi v naših krajih, a pri nas pred in med vojno nepoznan. Krščanski socialisti (zakaj trditev Kocbekovi?) so se po trditvah obeh mladincev vključili večinoma v SKGZ, nekateri pa v katoliško prosveto. Torej jih sedaj ni več. Katerih glasilo pa je potem prav tednik »Novi list«? Znano je, da ga ne podpirata ne SKGZ in ne katoliška prosveta. In znano je, da mnogi bivši krščanski socialisti danes podpirajo SSk in so v njej vklfuctfm-
Šestič: potem je tu očitek, da imajo katoliški Slovenci zveze s slovenskimi izseljenci. In zakaj jih ne bi imeli? Saj so naša kri! Ali naj bi se jim samo zato odrekli, ker so istega svetovnega nazora? Če povabijo kako slovensko skupino iz Sev. Amerike ali Kanade ali Belgije v naše kraje ali sami priredijo kako potovanje mednje, je to mar zločin? Največji nesmisel bi bil, nekaterim na ljubo pretrgati te koristne stike. Kaj pa potem stiki, ki jih ima ZSKD z našimi izseljenci? So tudi ti nekaj slabega? Prav te dni so sprejeli v Kulturnem domu v Trstu slovensko folklorno skupino iz Buenos Airesa »Triglav«.
Sedmič: če danes ni v zamejstvu nobenega mladinskega časopisa ali priloge, ki bi obravnavali te probleme, ni krivda le na eni strani, temveč jo nosimo celokupno Slovenci v zamejstvu. In sem še mnenja, naj bi čuvali in obdržali vsaj to, kar Že imamo. Mladincema pa za zaključek dajem v premislek slovenski pregovor: »Pometaj najprej pred lastnim pragom!«
Remo Devetak
Domobranstvo na Murskem
Leta 1982 je izšla v Sloveniji 'knjiga o primorskem domobranstvu. Napisal jo je Boris Mlakar, rojen v Cerknem leta 1947 in sedaj uslužben pri Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani.
I.
Pisatelj je tako mlad, da Tli osebno prizadet in je za/to v stvari bolj odprt. Nehote (ali hote?) prikaže pojav domobranstva v novi luči. Še vedno pa ni povsem objektiven, še vedno sledi linijo KPS, saj drugače ne bi prišlo do objave knjige, ki pa je nedvomno nov .prijem v ocenjevanju dogodkov polpretekle dobe.
Pisatelj ponavlja že poznane splošne obtožbe narodne izdaje in kolaboracioni-zma. Kot narodno izdajo je možno sprejeti samo delovanje posameznikov ali organizacij, 'ki bi bilo istovetno z interesa okupatorja. Konkretno bi pisatelj moral dokazati, da je na Primorskem obstajala težnja takih, ki naj bi delali na tem, da bi Primorska positala ali ostala del nemškega rajha ali Mussolinijeve države. Takega dokaza v celi knjigi ni najti nikjer!
Pisatelj sam navaja celo nemšike vire, kjer je točno označen namen domobranstva (SNVZ) kot delo za mir, red in zaščito domačega prebivalstva. Vse to je dopuščeno po mednarodnem pravu in je vse kaj drugega kot izdaja!
Kot je bilo pričakovati, skuša pisatelj dati revoluciji pečat narodno osvobodilne borbe (NOB). Le zakaj se nadaljuje s talko potvorbo, ko so s tem V. Dedijer,’ M. Djilas in celo Kardelj in Tito že davno pomedli. Vsi navedeni prvaki KPJ so javno izjavili, da je bil njihov glavni namen izvesti revolucijo. Borba, v glavnem defenzivna ali pa neodgovorno izzivanje okupatorja je bila samo nekaj obrobnega, še posebej v zadnjem obdobju, kar pisatelj celo sam za Primorsko potrjuje.
Pisec se še posebno trudi opisati revolucijo kot borbo naroda v zadevah, ki so tragično končale. Tako skuša pisatelj zanikati krivdo partije septembra 1943. Takrat so padle stotine nedolžnih prebivalcev Primorslke, ker je partija izvedla vojaško neopravičljivo prezgodnjo zasedbo Primorske. Pisatelj priznava, da je bila storjena napaka, ker se je sprejela odprta konfrontacija z Nemci,toda krivda ni KPS, ampak jo pripisuje »izbruhu splošne narodne vstaje«.
Omenjena je »Wermannschaft« na Štajerskem, tj. nemška polvojaška organizacija, ki naj bi branila vasi. Zanimivo je, da so se ljudje iz te povsem nemške organizacije izognili maščevanju partije, do-čim so domobranci v osrednji Sloveniji morali pasti vsi. Pomen je jasen: domobranci v Sloveniji so bili za KPS mož-nostno najbolj nevarni in samo zato so morali umreti.
Na strani 72 se talko rekoč prvič soočimo s priznanjem, da je KPS izvajala teror nad sorodniki nasprotnikov revolucije. To je še potrjeno na strani 172, ko je govora o kaznovanju družin domobrancev.
Podrobno je opisana doba od 1941 do septembra 1943. KPS na Primorskem ni mogla organizirati večjih vojaških oddelkov, uspela pa ji je v tej dobi politična organizacija. To se je pokazalo v septembru 1943, ko je partija že mogla prevzeti oblast. V dobi od 1941 do sept. 1943 KPS že predvideva, kdo bi mogel biti nasprotnik revolucije in tako pride do preventivnih likvidacij npr. Ivana Brica iz Dornberka, predstavnika SLS.
Pisatelj v knjigi potrdi, da primorski domobranci niso prisegli Hitlerju ali uporabili kako drugo obliko zaprisege. Posebno pa vzbuja pozornost pozitivni opis napora in truda, ki so ga domobranci Položili v obnovitev slovenskega šolstva, uprave in sodišč. Tako beremo na strani 20: »Primorje je zopet dobivalo slovensko lice, pri čemer so se vse bolj angažirali tudi domobranci.«
Podrobno se opisujejo primeri, ko so se domobranci in razne njihove službe spoprijele z Italijani, ko je šlo za to, da se vzpostavijo in zaščitijo slovenski interesi.
Za poveljnika SNVZ (Slovenski narodni varnostni zbor) polkovnika Antona Kokalja navaja: prefektu Brunu Coceaniju v Trstu je postavil sledeče minimalne zahteve: slovenske šole, župane, občinske odbore, slovenščina na uradih, sodiščih, slovenske uradnike celo na prefekturo, Povrnitev škode, povzročene s požigom Narodnega doma v Trstu, uničenjem tiskarn, odzvamom zasehnih šol itd.
II.
Slovenska usmerjenost primorskega domobranstva je bila tako izrazita, da je Coceani tožil Mussoliniju celotno domobransko delovanje kot gibanje za priklju-čitav Primorske k Sloveniji. Celo za ge-
nerala Rupnika na podlagi dokumentov pisec ugotavlja, da se je zanimal za slovenski napredek na Primorskem in je celo skušal priključiti Ljubljanski pokrajini Idrijo z okolico.
V nasprotju z ravnanjem domobrancev pa, knjiga Borisa Mlakarja poroča o prepovedi OF, da bi se uvedla slovenska beseda v šolah, v upravi in sodiščih, češ od okupatorja ne maramo ničesar. Del slovenskih Primorcev mi sledil temu nesmiselnemu odloku in KPS je šla tako daleč, da je enega takega slovenskega župana dr. J. Petriča 30. novembra 1943 likvidirala zaradi strašnega »greha«, da je uradoval v slovenščini namesto v italijanščini! Ljudje so bili zastrašeni in se niso hoteli angažirati za slovensko besedo.
Z istim nesmislom je KPS nadaljevala že pod zavezniki in še dlje, ko je namesto v slovenske stranke ljudi nasiloma napotila v italijanske. Ni čuda, da je slovenska zavednost po vojni v našem zamejstvu tako strašno padla. Tako na Primorskem kot na Koroškem je ostalo zaradi take zgrešene narodne politike samo še neko ogrodje organizacij z večinoma plačanimi vodilnimi kadri, manjka pa široke baze. Pisatelj Mlakar sam priznava, da slovenske šole (pod iNemci) niso napravile narodne škode.
Za duhovnike je rečeno, da so deloma odločno odklanjali revolucijo deloma pa so stali ob strani. Omenja likvidacijo duhovnika. Na strani 175 in 192 je omenjena nemška čistka na Banjški planoti, ki se je končala s premirjem. Pisatelj sicer govori o premirju, ne omenja pa podrobnosti partizansko-nemškega dogovora o nenapadanju jeseni 1944. Podrobnosti, ki so bile javno nabite v Postojni, morajo biti pisatelju gotovo znane. Čistega vina nam pisec nalije glede VOS-a ali OZNE, ki je izvajala likvidacije nasprotnikov. Proti koncu vojne so bile likvidacije nasprotnikov po piscu važnejše kot pa diverzantske akcije (proti Nemcem)! Pravi, da je prevladal politični vidik zadeve.
Vojaško, tako po knjigi, domobranci na Primorskem niso mnogo pomenili, njihovo število z vsemi pomožnimi službami ni preseglo 2.000. Domobranci so pa po piscu odgovorni za smrt par desetin te-rencev. Pisec, ki je doma iz Cerkna, odpravi tragedijo poboja udeležencev partijske šole in maščevalnega umora 16 domačinov, vključno dveh duhovnikov z običajnim komentarjem, da so se ljudje zelo zgražali nad to drastično kaznijo. Kot znano je bil izdajalec šole partizanski major Hrast. To je že bilo pisano v SRS in pisec greši, ker ne poroča cele resnice.
Glede tragičnega konca domobranstva na Primorskem knjiga navaja sledeče: »V vojašnici Sv. Ivana v Trstu smo zajeli 200 domobrancev, dočim so častniki pobegnili.« Za preostale zajete domobrance na Primorskem pa pravi, da so bili mladoletni in prisilno mobilizirani izpuščeni, kar je bilo drugih, so pa prišli pred ljudska sodišča, ki so jih strogo kaznovala ali pa so bili takoj ob koncu vojne ustreljeni tudi brez sodbe, recimo v Trnovskem gozdu. Zadnji stavek je zgodovinsko pomemben, ker stavlja uradno Slovenijo na laž, kjer se trdi, da so bili sojeni vsi domobranci in šele potem kaznovani.
Boris Mlakar je uporabil ogromno nemških, komunističnih italijanskih in celo domobranskih virov. Ze na začetku smo rekli, da ni povsem objektiven, ker je še vedno poln mitov o NOB.
Kljub vsemu pa se prvič soočimo z nekim novim prijemom, ko se da, ako že ne povsem odkrito pa vsaj med vrsticami z lahkoto brati resnico o obeh taborih državljanske vojne. Predoči KPS, ki je izvedla revolucijo in je pri tem videla edinega zaveznika v Sovjetski zvezi in Stalinu in slovensko opozicijo, ki je skušala reševati narod v silno težkem času. Njegovo delo bo lahko brez dvoma pomoč kasnejšim zgodovinarjem, ki se jim ne bo treba več bati posledic svojega pisanja.	Dr.	Peter Urbanc
Mul Kuharič Slovencem
Kardinal Kuharič je po prejemu kardinalskih znakov med slovensko oddajo vatikanskega radia prebral v slovenščini sporočilo, v katerem pozdravlja »sobrata v škofovstvu nadškofa in metropolita msgr. Alojzija Šuštarja in vse slovenske brate v škofovstvu«. Pozdravlja tudi »vse duhovnike, redovnike in redovnice, vse vernike, družinske očete in matere, otroke in vso mladino. Naj vas blagoslovi Bog in sveta božija Mati, katero posebej častite v vaših slovenskih svetiščih, zlasti na Brezjah. Naj vas ona varuje s svojo materinsko priprošnjo«.
Družabni popoldnevi za mlade pevce
Poleg neprestane skrbi za nadaljnji vsestranski razvoj in kakovostno rast zborovskega petja je eden glavnih ciljev ožjega odbora staršev OPZ in MMPZ »Vesela pomlad« z Opčin, Banov in Ferlugov ta, da ostanejo mladi pevci tudi izven rednih pevskih vaj in javnih nastopov strnjena in vsklajena celota, katere člani se imajo radi med seboj, se razumejo, si pomagajo, se skupaj veselijo, skratka — so radi skupaj.
V ta namen je ožji odbor staršev skupno s pepovodjem g. Pohajačem v letošnjem delovnem obdobju uvedel družabne popoldneve enkrat mesečno. Na teh srečanjih mladi pevci skupno proslavljajo svoje rojstne dneve.
Pustni čas je bil še posebna priložnost za tako družabno srečanje. Člani MMPZ so se zbrali v Finžgarjevem domu na pustno soboto popoldne. Ožji odbor staršev je poskrbel za okrasitev dvorane in pripravil izredno uspele družabne in tekmovalne igre. Zlasti pri teh je bilo navdušenje mladih na višku, saj je bilo smeha in zabave res na pretek. Otroci so bili seveda našemljeni in so med seboj izbirali najlepše maske. Te so primerno nagradili. Ob veseli glasbi in raznovrstnih sladkarijah je čas kar prehitro mineval in zvečer je bilo težko oditi.
V ponedeljek 14. februarja je bila' vrsta na najmlajših. Tudi zanje je bilo primerno poskrbljeno. Ob raznih igricah so se prisrčno zabavali.
Milje
Nekdanji poklici naših ljudi. Pod tem
naslovom je Društvo Slovencev miljske občine razpisalo natečaj za učence osnovnih šol v miljski občini in za dijake srednjih šol, ki v tej občini živijo. Naloga sme zajeti največ tri takšne poklice, ki jih ni več, z vsemi značilnostmi orodja, delavnice in spretnostmi. Razvidno naj bi bilo, kako je bil tak poklic koristen in potreben, k-je in kako se je-fršil. Priporoča se tudi primerna risba. Pisci lahko dodajo tudi kako veselo dogodivščino ali nesrečo, ki se je dogodila ob vršenju poklica.
Risbe naj učenci oddajo svojim razrednikom ali na sedežu društva, ul. D’Annun-zio 62 v Miljah vsak torek ob 20. uri. Zadnji rok za izročitev naloge je 3. maj do 17. ure. Komisija bo predložene izdelke pregledala v času od 6. do 10. maja. Razglasitev in nagrajevanje treh najboljših izdelkov, ločeno za osnovno in srednjo šolo bo na veselici, ki bo predvidoma letos 28. maja. Vsi izdelki in zbrano orodje, ki ga ni več dobiti ali je postalo zelo redko, bodo razstavljeni v prostorih društva še 15 dni, nagrajene naloge pa bo društvo poslalo v objavo mladinskim listom kot sta »Pastirček« in »Galeb«.
V Bardo s pevskim zborom Novega sv. Antona
Predstavnik terskih Slovencev prof. Viljem Černo je v svoji veliki ljubezni do rodne zemlje in ljudi, ki živijo na njej, skupno z goriško pokrajinsko odbornico Marijo Ferletič organiziral za letošnjo pustno nedeljo nekaj, kar ni imelo prav nič pustnega: »Dan emigrantov«. Za to priložnost je bil povabljen cerkveni zbor Novega sv. Antona iz Trsta.
Zaradi prekinitve električnega toka je bilo treba spremeniti program in smo zato z majhnimi izjemami pri maši peli ljudske pesmi. V pridigi je jnašnik poudaril, da je bila tudi Mati božja emigrantka. Po maši so shranili Najsvetejše v drug
prostor in cerkev-ibaraka se je spremenila v dvorano, kjer je imel moški zbor nekaj vaj za popoldanski koncert narodnih pesmi. Kosilo smo imeli v Tem; med drugimi dobrotami smo ga zaključili z znano domačo gubanco. Ko smo se vrnili v Bardo, je točno ob napovedanem času bard-ski župan predstavil bivšega župnika Bu-rellija, ki je imel zanimivo predavanje. Povedal je, da so mu ostali ti hribovski ljudje, med katerimi je bival osem let, v najlepšem spominu. Obžaloval je, da zaradi svoje mladostne neizkušenosti ni razumel njihovih socialnih, narodnostnih in drugih problemov, ampak se je omejil le na duhovno vodstvo župljanov, kar danes, kot zrel mož Občuti kot krivdo, da ni storil zanje vsega, kar bi moral oz. kar hi mogel storiti. Dodal je, da se čuti manj vrednega od njih, ker so kljub odrinjenosti, ki so je bili deležni, ostali v srcu plemeniti, zvesti svoji zemlji in svojemu jeziku. Z žalostjo je pniznal, da je množično odseljevanje povzročilo pomanjkanje zaslužka, ker jim domača zemlja ni mogla dati toliko, da bi si lahko ustanovili družino doma. Tisti, ki so ostali, pa so danes lahko ponosni, da imajo svoje sinove kot profesorje na univerzi v Vidmu. Vzpodbujal jih je, naj ostanejo še naprej zvesti svoji zemlji, svoji kulturi in materinemu jeziku. Morajo pa tudi sami sodelovati s tistimi, ki se potegujejo za njihove pravice in z njimi zahtevati od državne, deželne in cerkvene oblasti vse, kar jim po zakonu gre. Dolg in navdušen aplavz je nagradil njegove iskrene besede.
Bardo! Videla sem te že pred potresom, a te takrat nisem spoznala. V cerkvi smo imeli svojo pobožnost, v veliki gostilni pri prijaznih in vljudnih ljudeh pa kosilo. Danes vsega tega ni več. V nekaj sekundah se je — skupno s cerkvijo — vse zrušilo. Ostal je le visoki zvonik, viden tudi iz doline, ki kakor božji prst kaže kvišku kot bi hotel reči: »Že davno je tod živel rod, ki je Boga častil v svoji materinščini«.
Časi se spreminjajo. Želimo vam, da bi se spremenili tako, da bi Boga častili v svojem jeziku v cerkvi-baraki in v pravi cerkvi, ko jo boste zopet imeli. - T. C.
Zanimiva številka revije »Regione Cronache«
Tiskovni urad dežele Furlanije-Julijske Benečije izdaja že vrsto let revijo »Regione Cronache«. Gre za čedno publikacijo, ki izide nekajkrat na leto. Je bogato ilustrirana in prinaša poročila ter preglede o delovanju deželnih organov in ustanov.
Našo pozornost je vzbudila 3. številka IX. letnika, ki je izšla pred kratkim za obdobje maj-december 1982. V tej številki je med drugim objavljen v povzetku poseg deželnega svetovalca SSk dr. Draga Štoke, ki ga je imel v razpravi o deželnem razvojnem načrtu in proračunskih osnutkih ter o nadvse pomembnih gospodarskih dokumentih. V svojem posegu je dr. Štoka opozoril na gospodarske težave v državi ter v nadaljevanju govoril o razlastitvah za cestne infrastrukture. V zvezi z vprašanjem o celoviti zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je pozval deželni odbor, naj se v tem smislu zavzame pri osrednji Vladi.
V tej številki je dan poseben poudarek tudi obisku deželne svetovalske komisije za prevoze, promet in turizem v Sloveniji in na Koroškem. Obisk in razgovore z visokimi predstavniki republike Slovenije in dežele Koroške je vodil dr. Drago Štoka, ki predseduje tej komisiji kot predstavnik SSk v sedanji deželni večini.
Naj omenimo še članek o jugoslovanskih omejevalnih ukrepih in pobudah odgovornih deželnih dejavnikov v zvezi s tem ter članek o Zavodu združenega sveta, ki je s tem šolskim letom začel svojo didaktično dejavnost v začasnih prostorih v Nabrežinskem nabrežju. - M. B.
Župnija sv. Jerneja - Opčine in mešani pevski zbor »Sveti Jernej« vabita ob Prešernovem dnevu, prazniku slovenske kulture na
VEČER SLOVENSKE PESMI
v nedeljo 27. februarja ob 17. uri v Finžgarjevem domu
Sodelujejo: otroški pevski zbor »Vesela pomlad« (vodi Lucija čač); Ljuba Berce-Košuta s samospevi ob klavirski spremljavi Tullia Zagheta; moški zbor »Tabor« (vodi Sveto Grgič); mešani zbor »Sveti Jernej * (vodi Franc Pohajač); misel ob prazniku bo podal prof. Ivan Artač.
★
Čestitke k življenjskemu jubileju
V sredo 23. februarja je praznovala pri Sv. Ivanu v Trstu 80-letnico življenja Julka Mljač, požrtvovalna šivilja narodnih noš. Ob tem lepem prazniku ji želita veliko zdravja in zadovoljstva ter ji kličeta še na mnoga leta
družini Levak In Budal
Visoka naklada slovenskega mesečnika
Mesečnik »Ognjišče« je v začetku letošnjega leta dosegel naklado 97.000 izvodov. Pridobil je okrog 2.000 novih naročnikov.
Z GORIŠKEGA
Štmaver
Praznovanje sv. Valentina. Kot je že
star običaj, slavijo v Štmavru vsako leto v nedeljo po prazniku sv. Valentina, 'ki je 14. februarja, tega priljubljenega svetnika tako v cerkvi, kjer ima svoj oltar kot po hišah, gostilnah in osmicah, kjer so na voljo okusni štruklji in domača vinska kapljica. Ker je sv. Valentin prvi po-mladin, ki odpre vrata soncu do korenin, spada že v tradicijo, da pride predvsem ob lepem vremenu v Štmaver dosti ljudi, zlasti meščanov.
Tudi letos je bilo tako, saj je bil dan tako lepo sončen, dasi nekoliko mrzel. Popoldansko sv. mašo je opravil dr. Anton Rustja, ki je nasledil v januarju umrlega dr. Rafka Premrla v vodstvu župnije. Ob njem sta bila pri oltarju gg. Cvetko Žbogar iz Gorice in Jože Jurak iz Gabri j. Slednji je imel slavnostni govor. Spomnil se je pokojnega župnika Premrla, ki so ga isto popoldne dokončno pokopali v Vipavi ter naslonil pridigo na poročilo, ki ga je sestavil ob škofovi vizitaciji od 17. do 19. oktobra 1980 v Štmavru. Povezal je zgodovino nekdanjega svetišča sv. Valentina na Sabotinu z današnjo resničnostjo, ob imenu sv. Valentina an njegovem pričevar*ju za Kristusa pa vse navzoče povabil k izpraševanju samega sebe, v kolikor so oz. niso Kristusovi pričevalci. Na koru so ubrano peli domači pevci pod vodstvom prof. Gabrijela Devetaka. Skupaj z duhovniki so se nato poveselili v bližnji družini. Pridružili so se jim še g. dekan Srečko Šuligoj iz Kanala, goriški župan dr. Scarano in pokrajinska odbornica za šolstvo Marija Ferletič. - ak
»Števerjanski vestnik« št. 1
Te dni je izšla prva številka tega krajevnega glasila, ki vstopa že v 15. leto, kar poudarja tudi uvodnik. Župnijski u-pravitelj dr. K. Humar je napisal članek »Pred volitvami župnijskega pastoralnega sveta«, ki naj bi bile 13. marca. Odbor za poimenovanje števerjanske osnovne šole je zaključil svoje delo in se razpustil. Objavljena so imena darovalcev, ki so bili prav velikodušni. V poročilih zvemo o seji števerjanskega občinskega sveta 28. dec. 1982, o obisku jugoslovanskega konzula Mirošiča na sedežiu občine 17. januarja, o silvestrovanju in božičnici v Sedejevem domu, o Gradnikovi proslavi 16. januarja v Katoliškem domu, na kateri je sodeloval tudi domači mešani zbor z dvema pesmima. Poseben sestavek govori tudi o delovanju tega Zbora.
Iz kronike je razvidno, koliko se je lani v števerjanski občini rodilo otrok, koliko parov se je poročilo in koliko je bilo smrti. Nadalje zvemo, da so dekleta in žene organizirale s^oj telovadni tečaj, ki je enkrat tedensko v Sedejevem domu, člani števertjanskega fotokluba in dramske družine PD »F. B. Sedej« pa nameravajo posneti amaterski film. V tej številki najdemo tudi zunanjepolitični komentar in razpis 13. zamejskega festivala domače glasbe. - j k
Nova župnijska dvorana v Nabrežini vse bolj postaja resničnost
Stran 4
% '4
Mariborski škof na ekumenskem dnevu v Gorici
V dneh 19. in 20. februarja se je v Gorici mudil na obisku mariborski škof dr. Franc Kramberger. Prišel je na povabilo Apostolstva sv. Cirila in Metoda ter slovenske duhovnije v Gorici.
V nedeljo je maševal v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Izrazil je svoje veselje ob srečanju z zamejskimi Slovenci, k-i smo tudi po veni združeni s Slovenci v domovini in po svetu. Svojo pridigo je naslonil na delo sv. Cirila in Metoda. Po maši se je sestal z mladimi v mali dvorani Katol. doma.
Popoldne ab 16. uri je bila slovesna akademija v Katoliškem domiu. Mariborskega škofa je najprej pozdravil predsednik ACM dr. Jože Markuža, ki se je tudi zahvalil g. škofu za obisk in predavanje o Slomšku ter napovedal program. Nato je nastopil ekumenski zbor, iki je pod vodstvom Zdravka Klanjščka zapel tri pesmi iz vzhodne liturgije in dve svetni skladbi. Sledil je govor mariborskega škofa. Svojemu govoru je dal naslov »Slomšek in ekumenizem«. Najprej je dejal, da se pridružuje sklepu spominskih proslav na čast božjemu služabniku A. M. Slomšku ob 120-letnici njegove smrti, nato je poudaril narodno in versko vez med Slovenci v zamejstvu in v domovini. V svojem govoru je škof razčlenil Slomškovo dejavnost na področju ekumenizma. Velika ljubezen do vzhodnih bratov je svetniškega škofa- vodila, da je ustanovil Bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki se je zaradi velike razširjenosti med katoliškimi slovanskimi narodi preosnovala v ACM. Ta ustanova je bila najžlahtnejši sad Slomškovega prizadevanja za krščansko edinost.
V idrugem delu akademije, ki je tudi bila posvečena slovenskim svetniškim kandidatom, smo gledali film o škofu Frideriku Baragi »Sledovi«, ki ga je posnel g. Tone Zrnec iz Kanade. Film je napravil dober vtis na gledalce tako zaradi lepih posnetkov kakor tudi zaradi bogatega besedila. Razveseljivo je, da se mnogi potomci nekdanjih Baragovih krščencev s hvaležnostjo spominjajo gorečega misijonarja, ki jim je prvi dal tiskano slovnico in knjige ter uvrstil njihov jezik — očipevva in ota-\va — med kulturne jezike.
Dovršen nastop dveh glasbenikov
Pred natrpano dvorano Verdijevega gledališča v Gorici sta v sredo 16. februrja zvečer nastopila violinist Igor Ojstrah in pianistka Natalija Zercalova. Ruski umetnik je popolnoma potrdil vsa pričakovanja, ki jih je vzbudilo njegovo slavno ime. • Na najvišjem nivoju je lahkotno in prefinjeno odigral skladbe Mozarta in Schuberta ter suvereno prehajal od enega stila do drugega, od klasike do moderne. Pri tem ga je spremljala njegova žena Natalija, ki mu je bila v vsem enakovredna. - E. L.
Zagrebški madrigalisti v Gorici
V okviru abonmajske sezone bo četrti koncert v torek 1, marca olb 20.30 v Katoliškem domu v Gorici. Nastopili bodo Madrigalisti iz Zagreba. To je komorna vokalna skupina, ki goji predvsem klasič-
, no polifonijo. Obenem pa ima na programu -tudi moderne skladbe, zlasti jugoslovanskih skladateljev.
Na goriškem koncertu bodo zagrebški pevci izvajali dela Orlanda Lassa Rekvi-jem (Missa pro defiunotis). Lassus spada med vodilne predstavnike renesančne po-
lifonije in ima zlasti bogato zakladnico skladb nabožne vsebine. Njegov 'slog je resnoben, poln velike duhovnosti in tudi občutja.
Zagrebški Madrigalisti bodo nadalje izvajali osem madrigalov hrvaškega skladatelja Ivana Zajca, ki je živel v prejšnjem stoletju oz. v prvem desetletju našega. Na sporedu bo še delo skladatelja S. Šuleka Baščanska ploča.
Koncert pianistke Novakove
V četrtek 17. februarja je v Katoliškem domu nastopila pianistka Zdenka Novak iz Ljubljane. To je bil tretji letošnji abonmajski koncert, ki ga prirejajo GM, ZSKP in ZSKD. Slovenska pianistka, ki je obenem docent na ljubljanski Akademiji za glasbo, je izvajala dela Scarlattija, Beethovna, Liszta, Debussvja, Papandopula in Francka. Pokazala je zelo dobro umetniško raven, izbor skladb ji je pa nudil prav lepo možnost za prikaz njenih inter-pretacijskih lastnosti.
»Smrtni ples« v Kult. domu
Od nedelje 20. do torka 22. februarja je nastopilo v Kulturnem domu v Gorici SSG iz Trsta z dramo švedskega pisatelja A. Strindberga »Smrtni ples«, ki je eno boljših njegovih del in je v njo dramatik položil precej lastne življenjske poti, ki je bila precej nemirna in nesrečna. Vsebina drame je na kratko sledeča:
Edgar, kapetan pri trdnjavskem topništvu, kamor je bil kazensko premeščen zaradi prevzetnega nastopanja do podrejenih ih nadrejenih, se pripravlja, da bi proslavil 25-letnico poroke z bivšo igralko Aliče. Njun zakon ni srečen, vendar Edgar, ki je ošaben in prevzeten, bi se temu družinskemu slavju zaradi javnosti ne -hotel odreči. Otroka sta se mu zamerila in živita daleč proč. Dolgočasje Ed-garda in Aliče zmoti njun stari prijatelj iz mladostnih let Kurt, ki prevzame na otoku službo karantenskega mojstra. On je posredoval pred mnogimi leti poznanstvo med Edgarjem in Aliče, zato ga oba dolžita, da jima je skvaril življenje. Aliče, ki je bila v mladih letih precej navezana na Kurta, se sredi družinske zmede spet naveže nanj, ki pa je preveč bojazljiv in neodločen, da bi tej vabi nasedel. S tem Kurt znova pripomore, da se Edgar in Aliče odločita nadaljevati življenje v zakonskem peklu, iz katerega ne vidita izhoda.
V glavnih vlogah so nastopili Polde Bibič iz Ljubljane kot kapetan Edgar, Livij Bogateč kot karantenski mojster Kurt in Lidija Kozlovič kot Edgarjeva žena Aliče. Slednja je izoblikovala izredno doživet lik ponižane, varane soproge, ki išče maščevanja nad -možem, a v tem ne uspe, ker ji prijatelj Kurt ne da pričakovane opore.
Igra je navzoče pretresla s svojo globoko psihološko problematiko in bila -hvaležno sprejeta. - ej
Moški zbor »Mirko File j« gre v Rim
Na povabilo društva »A. M. Slomšek« bo prihodnjo nedeljo gostoval v Rimu moški zbor »M. Filej«. Fantje bodo odpotovali v petek zjutraj. Naslednji dan bodo imeli registracijo za vatikanski radio.
V nedeljo popoldne bodo najprej sodelovali pri maši za Slovence v Rimu, nato pa bodo imeli koncert v dvorani v ul. Botteghe Oscure, kjer se navadno zbirajo rimski Slovenci k družabnim srečanjem. Zboru srečno pot in obilo uspeha!
Zakonca Genovefa in Ignac Bučinel iz Jazbin, ki sta 13. februarja praznovala zlato poroko
Seja ožjega odbora ZSKP
Ožji odbor ZSKP se je zbral v ponedeljek 21. februarja na prvi seji. Prisotna sta bila tudi predsednik SSO dr. Damjan Paulin in član medobčinske komisije za kulturo dr. Andrej Bratuž.
Med točkami, ki so bile na dnevnem redu, je bila tudi razprava o pripravah na gostovanje, ki bo maja letos v Cankarjevem domu v Ljubljani in na katerem bo prikazana v celoti družbena dejavnost primorskih Slovenčev v Italiji. Odbor je razpravljal o vseh vidikih v zvezi s pripravo na to manifestacijo. Govora je bilo tudi o drugih vprašanjih v zvezi z delovanjem ZSKP.
SSk ima predsedstvo v Ločniku
- Po sporazumu med strankami sedanje večine v goriški občini je mesto predsednika Doma upokojencev A. Culot v Ločniku prejela Slovenska skupnost. Nedavno je -bila prva seja novega upravnega odbora tega Doma. Za predsednika je bil tako izvoljen dr. Bernard Špacapan, ki je kot zdravnik prav gotovo še posebej primerna oseba za to vodstveno mesto.
Slovensko pastoralno središče - Gorica s skupino izobražencev in študentov vabi na predavanja o aktualnih temah pod skupnim naslovom
VEČERI PRIČEVANJA IN ISKANJA
Predavanja bodo v štirih zaporednih sre-
2. marca: p. dr. Lojze Bratina, »Kocbekovo versko oznanilo«.
9. marca: Taras Kermauner: »Kako me opredeljuje Jezus?«.
16. marca: Vinko Ošlak: »Moje osebno izkustvo Boga«.
23. marca: dr. Jože Krašovec: »Kako nam je Bog blizu?«.
Po predavanju razgovor s predavateljem. Vsak naslednji dan, v četrtek ob 20. uri bado ista predavanja v novi cerkvi v Novi Gorici.
MOŠKA C-2 LIGA
Goriška 01ympia Terpin se je z zmago nad tržaškim RozzOlom (3:0) uvrstila v skupino za napredovanje v C-l ligo skupno s tržaško ekipo Inter 1904 in moštvom Vecchia Pallavolo Trieste. Tako se v soboto 26. februarja prične drugi del prvenstva, v katerem se bo odločilo, katera ekipa iz omenjene skupine bo napredovala. Ostale tri ekipe, ki so v prvem delu prvenstva igrale z 01y.mpio Terpin (videmski Rangers, tržaški Rozzol in štandreška Juventina) pa so trenutno v skupini za nazadovanje v D-ligo. S svojo uvrstitvijo je goriško moštvo doseglo cilje, ki si jih je zastavilo v začetku sezone, tj. uvrstitev med najboljše. Pričakujemo, da bo igra naših fantov odslej veliko bolj sproščena. Seveda pa se bodo potrudili tudi za dobro uvrstitev v drugi polovici prvenstva, pri čemer jim voščimo veliko uspeha.
I. MOŠKA DIVIZIJA ARCI PIERIS - OLVMPIA 3 : 1
(15 : 12, 8 : 15, 15 : 18, 15 : 6)
01ympia: Devetak, Sirk, Jarc, Pola, Batistič, Malič, Terpin A. in S., Cotič, Špacapan.
Goriška 01ympia je žal zaključila letošnje prvenstvo I. moške divizije s porazom proti Pierisu in z neprevisoko uvrstitvijo. Sicer pa je naloga omenjenega moštva predvsem v tem, da nudi mlajšim možnost, da se izurijo in uigrajo, ter da jim starejši igralci, katerim gre vse priznanje, posredujejo svoje znanje.
G. R.
Širite „ Katoliški glas1*
OBVESTILU
Kvatrna nabirka v nedeljo 27. februarja pri slovenskih božjih službah na Tržaškem in Goriškem bo za naše vzgojne zavode Marijanišče na Opčinah ter za Alojzije-višče in Zavod sv. Družine v Gorici.
V Kulturnem domu v Gorici bo v soboto 26. februarja ob 20. uri radijska kviz oddaja »Spoznavajmo svet in domovino«. Na oddaji, ki jo bo neposredno prenašal radio Ljubljana, se bodo med seboj pomerili Mladinski krožek Gorica, skupna ekipa Mladinskih odsekov iz Doberdoba in Sovodenj, ekipa s Tržaškega (Mladinski krožek s Proseka-Kontovela, Banov in Sv. Križa) ter OK ZSMS Nova Gorica. Sledil bo samostojen koncert pevcev lahke glasbe Tatjane Dremelj, Branke Kraner, Otona Presnerja in Ladota Leskovarja. Občinstvu se bo predstavil tudi pes Štumfi.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu,
ul. Donizetti 3 bo imel v ponedeljek 28. febr. ob 20.15 zgodovinar Branko Marušič predavanje »Nekaj pogledov na politično gibanje primorskih katoličanov do prve svetovne vojne«.
Narodna študijska knjižnica v Trstu vabi na predavanje, ki ga bo imela v sredo 2. marca ob 18,30 v Kulturnem domu v Trstu dr. Jelislava čopič o slovenskem slikarstvu v obdobju realizma. Srečanje se uvršča v niz letošnji-h predavanj pod naslovom »Slovensko slikarstvo skozi stoletja s posebnim ozirom na slovensko slikarstvo na Primorskem«.
DAROVI
Za Katoliški glas: Milka Bratina 7.000; Mirka K. 10.000; Vida Bandelli 27.000; Matilda M. v spomin na pok. Zdravka Rudolf 5.000 lir.
Za Našo pot: Ana Petejan, Podgora
10.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: družina Pintar, Bukovje namesto cvetja na grob strica Rafaela 100.000 lir.
Za cerkev na Jazbinah: Romana in Pal-mira z družinama ob biserni poroki staršev Ignaca in Genovefe Bučinel vsaka po
50.000 lir.
dej« 150.000; sklad za -poimenovanje, Gorica 100.000; podjetje Terpin, Gorica 100.000; Klementa Ušaj, Goniča 100.000; Banca del Friuli, Gorica 30.000 lir.
N. N., Peč: za cerkev na Peči 15.000 in za Sv. goro 15.000 lir.
Za kapelico v Cerovljah: Zdravko z družino v spomin na pok. očeta Alfonza Terčona 60.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Larconelli ob krstu malega Pavla 20.000; Emilio Miraz 5.000; N. N. 10.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Opčine 30.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Postni govori
Na sporedu so na radiu Trst A v postnem času vsak torek in petek ob 16,45.
Petek 25. februarja: Potrebnost, koristi in dobrote vere (Rudi Bogateč).
Torek 1. marca: Potrebnost in koristi krščanskega upanja (p. Božidar Rumpler OFM).
Petek 4. marca: Obup, največji greh zoper krščansko upanje in predrzno zaupanje (dr. Angel Kosmač).
f/Mio Trst/I
Spored od 27. febr. do 5. marca 1983 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10,30 Mladinski oder: »Dvojne počitnice«. 11.00 Sestanek z... 11.15 Nabožna glasba. 11.45 Vera in naš čas.
12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Nediški zvon. 14.40 Beneški kabaret. 15.15 Predstavitev kn-jige Zore Tavčar »Veter v laseh«. 16.00 šport. 17.45 Oddaja o občini Dolina, I. del.
Ponedeljek: 8.10 Človek v sodobni družbi. 10.10 G. Verdi: Falstaff, opera. 11.30 Beležka. 12.00 Tržaški pisatelj Vladimir Bartol ob 80-letnici rojstva. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 I. Hergold: »Nož in jabolko«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Veselo športno popoldne. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Moški zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine in mešani »Vox Julia« iz Ronk. 18.00 Od Milj do Devina.
Torek: 8.10 Integracija prizadetih otrok v normalni šoli. 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 G. Verdi: Falstaff, opera. 11.30 Beležka. 12.00 Od Milj do Devina. 14.10 I. Hergold: »Nož in jabolko«. 14.30 »Ropotuljica«. 16.00 Slovenci v ZDA. 16.45 Postni govor. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Moški zbor »Val Rosand-ra« iz Trsta in mešani »F. Prešeren« iz Celja. 18.00 J. Tavčar: »Tovariš Frančišek«, radijska igra.
Sreda: 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih. 10.10 Koncert. 11.00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka.
12.00 Pod Matajurjan. 13.20 Trst ponoči. 14.10 I. Hergold: »Nož in jabolko«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Dijaška tribuna. 16.00 Družba sv. Mohonja. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladi izvajalci. 18.00 Na goriškem valu.
Četrtek: 8.10 Slovenska ekonomija na Tržaškem. 10.10 Koncert. 11.00 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka. 12.00 Na goriškem valu. 14.10 I. Hergold: »Nož in jabolko«. 14.30 Otroški kotiček: »To je pa laž!« 15.00 Beseda ni konj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Trio Lorenz. 18.00 četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 četrtkova srečanja. 10.10 Koncert. 11.00 Oddaja za srednjo šolo.
11.30 Beležka. 12.00 Roža mogota. 13.20 Naša gruda. 14.10 I. Hergold: »Nož in jabolko«. 14.55 Naš jezik. 16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih. 16.45 Postni govor.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zbora »Cit-ta di Thiene« in »Osnabriicker Jugend-chor«. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.50 Imena naših vasi. 9.00 Sobotni trim. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Glas od Re-mje. 14.10 I. Hergold: »Nož in jabolko«.
14.30 Otroški kotiček: »Najdihojdica«. 15.00 Iz studia neposredno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 F. Milčinski: »Cigani«.
M. K., Trst: v spomin na svoje pokoj-ne za Marijin dom v Rojanu 10.000 in za lačne po svetu 10.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine 30.000; Anica Ferluga, Ferluge 10.000 lir.
Za nagrobnik msgr. Rozmana v Trebčah: Viktorija Kralj namesto cvetja na grob Marije Kuret-Sivitz 10.000; Kralj (Trebče 1) 10.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Zbor zagrebških madrigalistov, ki bo nastopil v torek 1. marca ob 20,30 v Katoliškem
domu v Gorici
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka?
Obrtniki, za utrditev in razvoj vaše dejavnosti:
1. za nakup strojev in za plačilo raznih poslovnih stroškov, kredite E.S.A. z ugodno obrestno mero;
2. za gradnjo ali nakup delovnih prostorov ter za nabavo večjih strojev, kredite ARTIGIANCASSA;
3. za kratkoročne finančne potrebe, kredite z jamstvom konzorcija CON.GA.FI.;
4. za uporabo strojev in druge opreme po izredno ugodnih pogojih, leasing Italease.
)} Banca Agricola Gorizia 3	Kmečka banka Gorica
Gorica, Korzo Verdi st. 51 - Tel. 84206/07
vam ne nudi samo denarja
dah zvečer v Katoliškem domu v Gorici. Začetek ob 20.30.
Za stroške ob poimenovanju osnovne šole v Števerjanu (1. seznam): domača občinska uprava za marmornati podstavek 950.000; Kmečka banka, Gorica 600.000;
Cassa rurale, Ločnik 500.000; Cassa di Ri-skarmio, Gorica 300.000; SKP-D »F. B. Se-