Zgodnja Katollčk cerkven list* Danica Uhaja vsak petek na celi poli, in veljš po polti as celo leto 4 gld. 60 kr., sa pol leta 2 gld. 40 kr., začetertlet* 1 gld. 30 kr. ▼ tiskarnici sprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., sa četert leta 1 gold.; ako aadene na ta dan praznik . izide Danica __dan poprej._ Tečaj XXVI. V Ljubljani 17. vinotoka 1873. List 42. JLazn/iri liberalizem, iaii-libera-lizem. (Dalje.) Zarad vednih in silnih napadov na bistvenosti sv. Cerkve od strani krivovercev in zarad vednega žaljenja in zatiranja katoličanov in gladkega božanja in podpiranja krivorercev od strani greškorimskega cesarstva je bila izhodnja cerkev v svojem delovanji močno opo-virana in zaderževana. In zato se je zgodilo, da so bile pregrehe, hudobije, krivice, homatije in razpertije do verhunca priki-pele, in da je bilo to zaverženo cesarstvo daljne milosti Božje nevredno; ter je pod cesarjem Konstantinom Kopronimom leta 754 nehalo katoliško biti, odpadlo je. — Sedaj so se ga pa lotile divje ljudstva, Bulgari, Saraceni, Turki so mu zaterii oliko in blagostanje, in si ga podjarmile, ter nekdaj tako cveteči kraji še sedaj zdihujejo v sponah mohamedanstva. — To je sad laži, zmčt, krivih ukov in krivih ver, — odpada od resnice, od Cerkve in Boga. Za zgubo na izhodu je Gospod svojo nevesto — Cerkev — potolažil in odškodoval z lepo pridobitvijo na zahodu. Gospod ni svečnika ugasnil, ampak ga je le premaknil z njegovega mesta. (Razod 2, 5.) Gospod kaznuje dežele in ljudstva zavoljo mlač-nosti, nemarnosti, nevernosti, pregreh... s tem, da jim luč vere odtegne. On svečnika ne ugasne, ampak ga le premakne, prestavi pred druge ljudstva, ktere hoče iz teme k luči poklicati. Tako je cerkvam v izhodu svečnik premaknil, in ga je prestavil pred še večidel pa-ganske ljudstva v zahodu. Ko po minuli tužno-temni zimi spomladansko solnce svoje žarke razlije po pusti in nerodovitni zemlji, po golih hribih in dolinah, strupene megle prežene, vso naravo razsveti, ogreje, zbudi in oplodi, takrat vzdigu-jejo rastline iz zimskega spanja svoje glavice, se oblačijo mnogobarvano, poganjajo in razgrinjajo cvete, razpošiljajo prijeten duh po zraku, obetajo in obrodujejo obilnega sadu. Solnce pravice je jelo razlijati žarke sv. evangelija, milosti in resnice po pervotno zaraščenih gojzdih in okrajinah zahodnih. Surove, divje ljudstva Germanov, ki so se v temni in smertni senci po gojzdih in berlogih zavijale v medvedje kože, se med seboj kot divje zveri klale, so jele glave vzdigovati, oči odpirati in stermč gledati v čudovito luč, ktero so jim ptuji misijonarji prižigali. ,,Ljudstvo, ki je po temi tavalo, je ugledalo veliko luč. rrebivavcem v okrajini smertne sence se je luč prikazala." (Ps. 9. 2.) Tedaj o spreobračanji paganskih Germanov, Nem- cev k keršanstvu naj povem nekoliko! Krog Bodan-skega jezera je sv. Kolumban 1. 611 prižigal luč sv. vere, in je vstanovil Liksijevski samostan v Galiji ali Franciji, v kterem je učil minihe popolnoma živeti. V Švici je njegov tovarš sv. Gal vzdignil slovit samostan, ki se še dandanes po njem imenuje. Bil je mogočen v besedi in djanji. Med Franki krog Virc-burga je sv. Kilijan oznanoval sv. evangelij in vojvoda Gocunana kerstil. Na Pomorjanskem je sv. Oton misijo-naril. Med Bavarci je sv. Rupert vojvoda Teodora in veliko ljudstva kerstil, poderti Solnograd zopet pozidal, in ondi svoj škofski sedež in samostan postavil. Narveč za pokristjanjenje Nemčije je storil sv. Bonifacij, zato se po pravici imenuje apostelj Nemcev. On ni le samo po Friziji, Hasiji, Turingi ji in drugod sv. evangelja oznanoval, temveč šel je trikrat v Rim, da se ie v vsih rečeh z rimskimi papeži dogovoril. Ko je bil sa nadškofa posvečen, je po Nemčiji postavil enajst škofiji in več samostanov, v Ktere je minihov in nun iz angleškega dobil, da so v šolah učili. Vpeljal je redovne zbore škofov, in zapovedal ljudstvo v domačem jeziku molitve učiti in liste in evangelije brati. V njegovem djanji sta ga verlo podpirala Karoi Martel in Pepin. Cerkev s svojimi zveličavnimi resnicami in milostnimi darovi je Nemčijo omikala in oblažila. Cerkveni služabniki, ss. misijonarji, so se z nevarnostjo svojega življenja podajali v nedohodne gojzde in močvirje; ondi so divjakov iskali, jih okrog sebe spravljali in učili, ne le pravega Boga spoznati in moliti, ampak tudi delati, gojzde posekovati, močvirje sušiti, njive, verte, vinograde napravljati, obdelovati in obsajevati; pota in ceste narejati, iz lesa hiše tesati ali zidati, se v vasi in mesta združevati. — Po bolj oljudenih krajih, ki so se v vasi, terge in mesta naseljevali, so bile postavljene lepe farne, škofovske in samostanske cerkve in šr le, iz kterih se je med ljudstva razširjala luč sv. vere in ž njo omika in blagor. V večih samostanih in po velikih mestih so bile vtemeljene viši šole, še celo kake vseučilšča, v kterih so veči del duhovniki in redovniki sv. Benedikta podučevali v mnogoverstnih vedah in umetnijah, starodavne klasike Gerkov, Rimljanov id. so v knjigarne nabirali, prepisovali, razširjali in z novimi množili. Tako i*e Cerkev Nemčijo in sčasoma ves zahod rešila iz barbarstva in malikovavstva, ter jih civilizirala, olikala in oblažila — pokristjanila. (Dalje nasl.) M£af me goM na Šricarmkem. Čedalje bolj in bolj se množi gibanje med katoličani v Švicu, ki se za sveto vero junaško poganjajo in jo brez strahti očitno spoznavajo. 22. kimovca je bil dan, ki je dokazoval trinogom v Bern-u, da je ložje krivične postave kovati, težje pa po njih svoj doželen namen doseči, namreč katoliško vero is Švice potrebiti. Ta dan so Jura-ski prebivavci očitno kaaali, aa so in ostanejo verni katoličani, naj si že kar koli nad nje pride. Ondotnim katoličanom že delj Časa ni bilo dopu-šeno v kaki cerkvi pri službi Božji biti, ker so jim vse njih cerkve zaperli; toraj morajo po skednjih in drosih skritih krajih pri sv. maši biti, — in glejte! to v deželi vse prostosti, kjer tudi tuja derhal zavetie najde in ondi v miru živi. Duhovni ne smejo besede Božje oznanova*i, ne bolnikom na smertni postelji deliti ss. zakramentov, ne merličev po šegi katoliške Cerkve pokopavati. Vse to vladina postava prepoveduje. Da katoličani Jura ski takim krivičnim postavam oporekajo in svojo vero očitno spoznavajo, napravijo ogromno božjo pot, ki se da primerjati križanski vojski nekdanjih časov. Po sporočilu časnika „Liberte" je bilo 60 duhovnov in 15,000 romarjev — možakov, žensk in otr6k _ ki so si ozaljšali persi z rudečim križem in z napisom: „Servire Christo Domino", t. j., „S luži ti Kristusu Gospodu", ter so se podali na slavno božjo pot, ki se imenuje „Mariastein" v kantonu Solo-turn-u. Za toliko trumo romarjev ni bilo prostora po hišah, kjer bi bili prenočevali; torej so m6gli v prostorni cerkvi in v podzemeljski kapelici med molitvijo in petjem prenočevati. Preganjani Juraki pa so si v srečo šteli v teh svetih prostorih prenočiti. Ta čas je 6O(j0 romarjev prejelo svete zakramente. Kaj ginljivo jih je bilo viditi, 4 ure dolgo k sv. Obhajilu pristopati one, ki so 15 do 18 ur daleč popotovali, da so se te sreče mogli vdeležiti. Stene po cerkvi so bile s prinesenimi banderi pokrite. Toliko jih je bilo! Ko je gospod pre-lat Motši pričel veliko mašo, je bila cerkev prenapolnjena. Vse — mlado in staro — se je v cerkev gnjetlo, da so bili pri slovesni sv. maši, ki so jo že toliko časa mogli pogrešati. Nad 7000 03eb je m6glo pred cerkvijo svoje molitve opravljati. Ob desetih stopi častni kanonik Hornstein s Pruntrut-a na lečo, in govori s toliko gorečnoitjo, da so bili vsi poslušavci navdušeni in vneti; resnoben in pretresljiv pa je bil trenutek, ko govornik s povzdignjenim glasom zakliče, vprašaje: „Ka-toličani Jura ski! ali prisežete zvestobo sveti rimski katoliški apostoljski Cerkvi?" Vsi glasno odgovorijo: ,,Prisežemo." „Ali prisežete zvestobo sv. Očetu, svojemu pravemu, pa z dežele pregnanemu škofu in vsim od njega postavljenim duhovnom?" „Prisežemo", je donel glas po cerkvi. Ko pa govornik svoje poslušavee opominja k zaupanju v Boga, se spočne toliko zdihovanje, toliki jok možakov in žensk, da se je govornikov glas komaj slišal. S Šent-Mavriciju je k nam dospel telegram (berzo-pis) ondi zbranih škofov : „Skofje švicarski in romarji pri sv. Mavriciju pozdravljajo romarje Jurajske v Ma-riasteinu. Oserčujmo se, molimo, bodimo zvesti Kristusu in njegovi Cerkvi! Vsi pričujoči škofje vas pozdravljajo." (Evgenij škof v Bazclnu.) — Tudi iz Rima je dospel tale telegram: „8v. Oče se zahvaljujejo in blagoslavljajo vse romarje v Mariasteinu". (Kardinal An-tonelli). Še vcličastnejši je bila množica romarjev v opatiji sv. Mavricija v kantonu „Vallisu", kjer so bili zbrani škofje s Švice z 20,000 romarji, ki so na grobu junaških marternikov tebajskega kerdela (Icgijona; zve stobo prisegli papežu, Cerkvi in katoliški veri. Po kratkem nagovoru škofa Marillej a stopi častni kanonik na lečo, ter popisuje smert slavnege junaka, sv. Mavricija, in njegovih tovaršev vojakov, ki so za sv. vero kri prelili; kaže pa tudi na tri škofe, ki so zavoljo spoznavanja sv. vere pregnani iz dežele, namreč Marilleja, Lachata in Mermilloda. Poslednjič pa s povzdignjenim glasom zakliče: „Blagor deželi! blagor Katoličanom, ki imajo take junaške škofe, kteri so s svojim zgledom pervi v vojski za vero in pravice katoliške Cerkve! Naslednji dan je Sitten-ski škof imel včliko mašo, škof Lachat pa je s toliko gorečnostjo in tako ginljivo govoril, ds so bili poslušavci močno presunjeni in navdušeni; nagovori jih, naj prisežejo, da rajše umerjč, kakor da bi sv. katoliško vero zatajili, in po vsi prostorni cerkvi je zadonelo: „Prisežemo." Škof moli apostoljsko vero z nepopisljivo ginljivostjo. „Mi škofje" — pravi govornik — „prisežemo edinost in zvestobo nezmotljivemu papežu, ljubezen do Jezusa Kristusa, rajše umreti kakor svojo prisego prilomiti. In vi, duhovni! prisezite zvestobo svojim škofom in božjemu Odrešeniku, bodi preganjanje še toliko, ki vas čaka!" Vsi so vzdignili roke, rekoč: „Prisežemo." Vi kristjani pa ponovite svojo kerstno obljubo, svoje obljube pri pervem sv. obhajilu in pri sv. birmi. Prisezite, da hočete v življenji in smerti zvesti ostati svoji Materi, sv. apostoljski rimski katoliški Cerkvi! Spet je zadonel po vsi cerkvi močen glas: „Pri8ežemo." Poslednjič jim podeli z globoko ginljivostjo papežev blagoslov. Opomnimo naj se, da je bilo v katoliškem Jura-kantonu 69 fajmoštrov odstavljenih, kterim je vlada prav po divjaško zaperla cerkve, farovže in prihodke, pa ga ni bilo kar nobenega tako slabega, da bi bil prestopil k novemu krivoverstvu. Junaško se deržijo svojega škofa, škof pa papeža. Radikalci, prekucuhi, vkoreninjeni sovražniki sv. katoliške Cerkve jih prav po divjaško stiskajo, ker se nočejo podvreči njih krivičnim postavam in njih hudobnim naklepom se ukla-njati. Dasiravno so ti „svoboduhi" duhovnom vse prihodke ustavili, vender od njih vse davke s terdobo tirjajo. To so švicarski liberalci in trinogi, ki jih tudi naši liberalni listi hvalijo, preganjanim katoliškem duhovnom pa njih terpljenje privošijo — te lepe „omiko-valne" duše, ki pa dahnejo po trinoštvu, po svincu in petroleju. (Po Vaterl.) Min ho slraino smeri fe sloril sovrai-nik duhovnov. Ni še davno, pripoveduje „Wahrheitsfreund", kar jc živel v neki vasi na zgornjem Tirolskem bogat kupec N., ki je bil prav zagrizen sovražnik duhovstva. Že več let ni prejemal ss. zakramentov, za Božje in cerkvene zapovedi ee nič ni menil. Pri kupčiji je imel posebno srečo; bogat je bil v časnem premoženji, pa še bogatejši v brezbožnosti. Svoje sovraštvo zoper duhovne je razodeval pri naj manjši priložnosti. Vsaktere pregrehe, ktere mu je očitala lastna vest, je pritikal duhovnom. To sovraštvo je hotel vcepiti tudi svojim otrokom. Večkrat je rekel: „Še na smertni postelji bom rekel otrokom: Sovražite duhovne in nikar jim ne verjemite; v oporoki jim bom še zapustil svoje sovraštvo zoper duhovne". Ta kupec je bil okoli 40 lčt star in oče več otr6k, ki so bili majhni in tako k sreči še niso razumeli govorjenja in brezbožnega počenjanja svojega očeta. Bil je na kupčijskem popotovanji, sklenil je kupčijo, ki mu je obetala lep dobiček; drugi dan se jc mislil podati na pot proti domu. Sede ravno v tovaršiji s več gospodi, kar prinese mašnik memo sv. Popotnico k nevarno bolnemu člo- ▼eku; t gostilnico se je slišalo žvenkljanje in molitev pobožne mno&ce, ki je spremljala sv. rešnje Telo. To je bila sa gospode prilika, da so začeli govoriti čez duhovne, in N. je v tem vse druge daleč presegel. Tudi takrat je ponavljal besede: „Se pred smertjo bom otrokom rekel: Sovražite duhovne in nikar jim ne verjemite." Komaj je bil izgovoril te besede, kar začne nekoliko medleti, prihajalo mu je vedno huje, in mčgli so ga nesti v posteljo. Med tem, ko so ga »spravljali in ▼ posteljo polagali, je bil že prišel v nezavednost. Hitro mu gredč po gospod očeta in po zdravnika tiste okolice. Komaj min« četert ure, že sta bila oba pri njem; toda bolnik je že popolnoma bledel; rassajal, mahal okoli sebe, da so ga nekteri terdni možje mogli varovati in v postelji deržati. Ni bilo minulo dve uri, kar je še tako gerdil duhovne, in N. je bil že merlič, ne da bi se bil popred kaj zavedil! Tako Bog po dolgem čakanji pride večkrat z grozovito kaznijo. Tako je Bog naredil, da je N. umeri brez oporoke, s ktero je žugal; da je umeri na tajem, ločen od svojih otrčk, da tistih brezbožnih besedi še tistim ni mogel razodeti, ki so bili v zadnjem trenutku okoli njega, ker je hitro prišel ob zavednost. Tako kaznuje Bog sovražnika duhovnov. Oie MHrc. (Konec.) Prečastiti gospod misijonar Pire bo pripovedovali med drugimi naslednjo mično dogodbo. L. 1845 so prišli vladini vradniki iz Vašington-a v indijanske selišča gledat, kako in kaj se tam godi. Bili so pa močno osup-njeni, ker vidili so celo vaB hišic postavljenih vse v ver-sti in v lepem redu, rujavokožce in njin žene pa tako mirno in omikano bivati po svojih hišicah, še posebno pa, kadar so jim začeli nositi na ogled tako lepih in raznih indijanskih izdelkov, da se niso mogli prečuditi. Gospodje pri vladi so namreč mislili, da to ni mogoče, kar jim je oče Pire izmed Indijanov poroČeval v Va-šington. Pelje jih tudi v čedno cerkvico, ki je bila silo prijazna, in amerikanski gospodje in njih gospe so bili tako razveseljeni, da so zahtevali posodico in so mu na-metali veliko zlatov ko dar za njegovo ubožno indijansko srenjo. — Pire in Baraga sta si zlasti prizadevala Indijane odvaditi pijančevanja. Pripeljali so bili Amerikanci o neki priliki več sodcev žganja v Pircev misij on med Indijane; bili so pa novi verniki tako vterjeni v veri in treznosti, da se nobeden ni hotel lotiti smertivne pijače. Novojorški vradnik Oertl pravi: „Ako bi bila naša vlada v Vašingtonu poslušala dobre svete, ki so jih ji dajali oče Pire, De Smet (preizversten misijonar S. J., ki je pred malo tedni umeri), škof Baraga in drugi katoliški misijonarji med Indijani, nikoli bi ne bili kaj slišali o Madokih in druzih Indijanih." Hoče reči, da strahovitih vojsk in neusmiljenih morij od Indijanov bi beli ne bili poskusili. Kako strahovito delajo Indijani, kaže dogodba, ki bo jo gosp. Pire doživeli pred kakimi 3—4 leti med Očipve-Indijani. Le ti so bili v maševalnem boju s Siu-Indijani. Imajo namreč strašno šego, če en rod drugemu koga ubije, da potem dotlej išejo priložnosti, da se zmagujejo za uboj in sami nasprotnikom koga vsmertijo. Premagavci pa navadno vse svoje vjete sovražnike pokončajo in pobijejo, samo kako mlado žensko prihranijo za „darovanje", kakor pravijo. To darovanje pa je prestrašno, ker sežg6 jo v ognju. Oče Pire tedaj se pod& neki dan iz Krovinga in gre med Indijane Očip- vane, kjer imajo pa tudi beli Amerikanci sem ter tje kake hiše in naselne. Kadar pride na odmenjeno mesto, so bili ravno Očipvani boj dokončali, v kterem so bili pobili množico Indijanov Siutov. V neki amerikanski niši je bil eden Indijanov na straži, da bi ne pobegnila ženska, ki bo jo bili prihranili živo za dar, drugi pa so v nekoliki daljini od tam imeli že germado in so plesali zraven ognja ter se pripravljali na divje žertvovanje.*) Oče Pire ▼ silni žalosti vidi, kaj se godi. Praia amerikanskega naselca, če ni mogoče te uboge ženske še kako rešiti? Pravijo mu, da je vse zastonj, ker ako jo odtegnejo divjakom, jim bodo hiše požgali, jih pobili. Čas je bil že kratek, germada pripravljena. Napravijo pa divjaki za „žertvišče" dve podolgasti ger-madi vstrič tako, da je ulica med njima. V tisto ulico denejo ubodo „žertev", mlado žensko, zaigo ob konečh germado ter žensko najprej terpinčijo z dimom, potlej s plemenom, da jo tako počasi vsmertijo. Ta prežalostna smert tedaj je čakala uboge dekline izmed Siut-Indijanov. Oče Pire zdihne k angelu varhu, naj bi mu kako dobro misel vdihnil, kaj je tu storiti, da se uboga sirota otme. Ukaže gospodinji v hiši, naj hitro skuha dobro jčd. Zgodi se. Jed je skuhana. „2daj pa pokličite sem Indijana, ki je na straži, naj gre jest." Indijan se vsede in je. Bil je pa tam velik kup kož, ki jih je kupče-valec ravno na voz nakladal. Oče Pire vzame eno kož, zavije hitro vznjo deklino in — ajdi na voz ž nj6! Na verh pa druzih k6ž. Vozniku reče naj odide. Bilo je ob kraju nekega gozda. Stražnik pojč in pride zopet na stražo — žertve ni nikjer.... Kje je, k]e je? Šte jo vidili? Oče Pire ga nekako zmoti, da se zaleti doli po gozdu je iskat — zastonj. Kmali se verne tudi Oče Pire proti Krovingu, na zaznamnjanem kraju vzame deklico izmed kož na svoj voz in jo na vozu zagerne. Da je bilo veselje še veče, je dobra sreča, ali recimo, Božja previdnost je tako hotla, da starši in sploh deržina tiste mlade otete Indijanke so bili v Krovingu, ali tam blizo. Kadar starši svojo hčer vidijo in zvedo, kaj se je godilo, kako je bila hčerka prečudno rešena — naj popiše kdo drugi, kakošno je bilo veselje! Gosp. Pire so deklico nagovorili, naj bo hvaležna „Velikemu Duhu" za toliko dobroto, naj se da v veri podučiti in kerstiti, v kar — se ve — se je z nai veči hvaležnostjo vdala. Kmali kmali se pa oglase tudi njeni starši in vsa deržina, ki prosijo poduka, in vsi sprejmejo sveto vero. Tako „omiko" razširja katoliška Cerkev po svojih duhovnih. Angleiki krni/ Henrik II. Spisal Val. GasperŠiČ. V svojem popisu „Rimsko mesto" govorili smo, da pred novim laškim krajem Vittore Emmanuele v Kvirinalu spanje beži, kakor nam je znano po laških in nemških časnikih, in smo ga primerili Henriku IV, angleškemu kralju. V roko vzemimo zgodovino, sodnico kraljev, in pazimo, kaj ona pravi. Kralj Henrik IV, on je obropal Riharda II, bogaboječega kralja, njegovega prestola okoli leta 14(>0. Ali nesrečen je bil vse svoje •) V tem pomenu se poda gerda beseda „žertva", „poiertval-nost*' itd.: ne pa da hi keršanske ^darove, daritve, darežljivost" s unimi besedami skrunili, kakor so priteli novoUrtji. žive dni Henrik IV. Njegov lastni sin je rogovilil proti njemu. Ko je bil kralj bolan in je mislil sin, da bode ode umeri, potegne mu krono »glave, in jo sebi na glavo posadi. Oče okreva in britko ga svari. Tadi prijatelji, ki so mu na prestol pomagali, zagrabijo orožje proti njemu, kralju. Boju ni bilo konca. Pa tudi po njegovi smerti se je boj vnel. Potomci Riharda II so soper Henrika VI, dediča Henrika IV, kervav upor napravili. Znana je tista vojska pod imenom „rudeča in bela roža." Zdi se nam, da neki nemški pisatelj je mislil na tisti boj, pisajoč: „Das ist der Fluch der bosen That, dass sie immer schlechtes will gebaren". „To je prekletstvo hudobnega djanja, da roditi hoče vedno le hudo in hudo." Kadar je bil Henrik IV blizo starosti, ga je vest, katera včasi spi, pa se tudi včasi strašno zbudi, tako pekla, da mu ni bilo mogoče spati. Sedel je na postelji in premišljeval: „Rihard, Rihard, v duhu preroka si to prihodnost vidil in oznanoval: Nordthumberland, ti boaeš stopinja, po kteri bode Bo-lingbroke (potem kralj Henrik IV) se na tron usedel. Bil je Bolingbroke prijatelj Nordthumberlandov. Ali zgodilo se bo, tako Rihard govori, da bode tisti ognjusni greh (foul sin) v gnjilosti se izpahnil (break out in cor-ruption), hoče reči, da se bodo med saboj morili. Boju na ni bilo konca. Ali poslušaj mo, kako kralj Henrik IV v svojih dolgih noččh toži, tožbe, ktere nam pervi angleiki pisatelj v visokih, imenitnih besedah izročuje: ,,Koliko tisoč mojih revnih podložnikov je to uro v spanjn! Spsnje, milo spanje, narave draga dojka, kako sem jas tebe oplašil, da nočeš več mojih trepavnic stisniti in utopiti mojih počutkov v pozabljivost! Zakaj, spanje, se rajši ti skloniš v oprašenih jaslih, in se zrav-n&i na nepriročnih deskah z bernečimi mušicami, kakor pa v lcpodišečih sobah velikašev, kjer stoji visoka postelja v dragi sprelepoti? O ti len ji vi spanec, zakaj ležiš ti z ubogim v zamazanih posteljah, pustiš pa kra-ljevski tabor, kakor bi bil strazišče in plat zvond? Vendar na vertoglavno visokem jaderniku mlademu mornaiju voljno oči zatianeš, mu v zibeli divjih, mogočnih viharjev možgane vdramiš, viharjev, kteri serdite valove dvigajo, sukajo taistih strašanske verhove in jih z glušivnim šumom obešajo v polzive megle, da bi se s hramom sama smert morala zbuditi! Ako ti, pristransko spanje, včš počitek dati mornarskemu dečku v hudi uri, zakaj ga ne dovoliš kralju v pokojni, v tihi noči V Potem tedaj, srečni revež! ulezi se sladkč; težko leži glava, ktera krono nosi!" Ojiett po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane, 10. okt. — K umetnosti. — Ran j ki nepozabljivi škof Slomšek so im«?li lepo navado, da Kamorkoli so prišli, ogledali so najpopred cerkev tistega kraja. In kjer koli so našli lepo ozališano cerkev, so se vselej v serce razveselili ter precej sodili, da tu mora tudi duhovščina in ljudstvo hvale vredno biti. Enake misli so tudi mene (pisatelja teh verstic) obhajale, ko sem unkrat ogledoval na novo olepšano cerkev v Rakitini, v fari, ki med manjšimi naše Notranjske sicer ni naj veča. Pa v kratkem času se je primeroma veliko storilo za zvunanjo in notranjo olepšavo domače hiše Božje : povikšal se je kameniti veliki oltar in dobil lepo sliko iz spretne roke; naročen je že pri domačem mojstru g. Subieu lep tabernakelj in za nove zvonove je tudi začetek storjen. Vendar moj namen ni hvaliti marljivega gosp. župnika in ljudstva, da se vkljub slabim Časom vendar toliko stori za lepoto hiše Božje; omeniti hočem le krasne podobe v velikem oltarji, ktero je naslikala marljiva gospodičina Henrika Langusova. Na- redila je ta umetnica, vredna hči slavnega mojstra, že več kriievih potov in mnogo raznih podob za oltarje in bandera. Nektere so bile ob času že očitno pohvaljene, in reči se mora, kakor pri svojih prešnjih delih, se je tudi tukaj dobro skazala. Podoba kaže v originalni poziciji iznajdenje sv. križa. Bledi, upadeni bolnici se kar vidi, kako zopet zdravje zadobiva, berž ko so je niena roka zaupljivo dotaknila pravega križa; in če pogledaš resnobno častitljivost starega škofa in začudenje Sobožne kraljice, se ti mora neutegoma prikupiti £0-oba. Sploh ie resnično, da umetniki morejo svojim umotvorom vdahniti le takega duha, kakoršnega so sami; ako imajo sami rahločutno živo pobožnost v sercu, vdahniti jo bodo zmožni tudi svojim podobam. Farmani so zelo hvaležni, da jim je umetnica za mali denar (50 gl.) cerkveno lepoto tolikanj zvišala. Naj bo posebno priporočena tudi še vsim drugim, ki hočejo imeti po nizki ceni lepih novih podob, ali svoje stare večkrat marogasto napravljene z umetnimi zamenjati. (Stanuje v št.-peterskem predmestji št. 95.) — Pravda zoper Tagblatt, ki ga toži č. g. župnik v Dolu zarad znanih mnogoterih krivičenj, ki jih je sprejel, je bila postavljena (ali že preložena) na 25. sept, potlej na 16. okt., in zdaj spet zavolj „doka-zane vrednikove bolezni1, na 27. nov. — Iz katoliško-politiškega društva 5. oktobra. (Prečast. gosp. kanonik P. Urh o slovesnosti v Pragi.) Poročal je gospod kanonik o 9001etnici v Pragi, kjer je častito in pošteno zastopal nas Slovence. Omenil je, da je sicer težko govoriti o zadevi, kjer je sam vmčs in bi se utegnilo misliti, da sam sebe hvali; pomislijo pa naj posla-šavci, da čast, ki se mu je skasovala, veljd Slovencem, veljd Kranjcem posebej. Že z Dunaja, pripoveduje, so se peljale velike množice v Prago na slovesnost, častno sprejčt je bil že na kolodvoru v Pragi. Preslavna je bila naslednji dan procesija iz cerkve sv. Cirila in Metoda iz Karolina v cerkev sv. Vida. Vdeležilo se je do 150,000 ljudi, 500 duhovnov, 1000 je bilo v belo oblečenih deklic itd. Mesto je bilo mnogotero ozališano. Skor edino slovanski glasi so se slišali, — ta slovesnost je bila „znamnje za Cehe". Primorana je bila to priznati celo judovska „Neue freie Presse." Tako veličanstvo pa je bilo ukljub vsemu hujskanju sovražnikov, ki so si vse prizadevali ljudi odverniti od slovesnosti; žugali so jim celo, da jim bojo hiše za herbtom pogorele, ako grejo od doma. Od poli osmih zjutraj do poli treh popoldne je terpelo veliČansko cerkveno opravilo, pa noben človek se ni utrudil in naveličal. Pri izhodu iz cerkve je neštevilna množica šla memo kardinala in mu slavo klicala. Drugo jutro je bilo opravilo v cerkvi sv. Klemena, pri kterem je bilo spomina vredno zlasti imenitno petje ,,v pravem cerkvenem duhu". V semeniški kapeli, veliki kakor je pri nas št. jakopska cerkev, se je po cerkvenem opravilu zbralo 1500 do 2000 slavnih gostov s tremi škofi. Pred zborovanjem je naš poslanec kardinalu naznanil naročene poklone od ljubljanskega prečast. kapi-telna in posebej od mil. gosp. prošta. Izvolil se je potem odbor. Govoril je na pervo kardinal praški sam, potem zverstoma odborniki knez Lobkovic, grof Miroslav Thun in grof Belkredi — vsi v pomenu: „zavero, dom, cesarja". Navdušeno jim je obilno vmčs donela slava. Precej za njimi je bil povabljen govorit naš preč. gosp. poslanec P. Urh. Po spodobnem poklonu do kardinala in gostov je omenil, kako že pred dvema letoma, ko je pervikrat ogledoval to slavno mesto, je povsod začuden spoznal njegovo veličastvo ter spoznal, da je ▼ resnici „zlata Praga", kakor se imenuje. Ne eno mesto sa Rimom, pravi, nima toliko svetih spominkov, kakor Prag?* Od kdaj pa je tolika častitliivost tega mesta? Gotovo od takrat, odkar se je pričelo razcvetati kerSan-atvo v deželi; iz katoliške vere izvira slava mesta Prage in čeikega naroda. Le na podlagi sv. vere bo zamorejo ■rečno rešiti tudi eedanje zamotane vprafianja, le na njeni podlagi federalizem dobro vspeševati; le v katoliški veri je nauk prave ljubezni vsih med seboj, vir pravega Človekoljubja. Prestopil je na to, da ne le na severu, ampak tudi ob jugu se slovenski narodi veselč 9001etne slovesnosti, ki se obhaja v Pragi. Zlasti se to godi na Kranjskem, kar je tudi vzrok, da je zastopnik v Pragi pričujoč, ki je prinesel serčne pozdrave, poklone in prav zalo adreso češkim bratom. Bere jim zdaj adreso, popiše nekoliko kranjski narod, o kterem mu je svoj dan neki tuj profesor prelepo spričevanje dal: „Vaše ljudstvo je ubožno, pa je katoliško." To ljudstvo tedaj je bratom Cehom svoje voiilo izreklo in sporočilo. Izročil je o tej priliki adreso; z dolgim, živim priploskovanjem so velikrat vmčs pričujoči serčno zadovoljnost razodevali, posebno pa ko je slovensko adreso bral, je vse bilo silovito navdušeno. Tudi še potlej so mu mnogi imenitni gospodje roko podajali, srečo vošili in polno lepih besčd govorili, kar vse je dokaz, da je svojo nalogo slavno zveršil. Obojno naše društvo pa je gospodu kanoniku še toliko bolj k hvaležnosti zavezano, ker vse je opravil na svoje lastne stroške in noče nič povračila za popotvanje. Za mladino, zlasti šolsko. Prišle so ravnokar na svetlo bukvice v šestnajsterki VIII t 240 strani debele z naslovom: Jez sem pot, in resnica, in življenje. Molitvenik in pesmarica za mladino srednjih sol, posebno gimnazijsko, pa tudi za druge izobražene včrnike. Sostavil jih je gosp. Andre j Marušič, učitelj včrstva na c. k. gimnaziji v Gorici, 1873. (Založil Ferd. Wokulat; natis. Seitz.) Po kratkem razloženji naslova se nahajajo v petih poglavjih molitve, premišljevanja in poduki za vse navadne razmčre in potrebe kerščanskega, sosebno mladinskega življenja. Poglavja so: I. Posvečuj dan; II. posvečuj teden; III. posvečuj leto ; IV. posvečuj se s 88. zakramenti; V. molitve za razne potrebe. — Mnoge reči so slovenske in latinske, nektere slov.-nemške, kakor se je kazalo, da jih zahtevajo okoliščine in razmere šolske mladine, ali pa posebne krajne in učiliščne navade. — Sveta maša, kakor jo mašnik bere (lat.-slov.) je vravnana po znanstveno določenem sistemu tako, da se bistveni in nebistveni nje deli in druge reči po tisku v naslovih in po druzih znamenjih natančno razločujejo. Ravno tako sistematično in razvidno vravnano je cerkveno leto. — Veliko molitev je sveto- Sisemskih in cerkvenih, kterim gre gotovo pred vsemi rugimi prednost, ker so naj tehtniše in vdihujejo mo-lilcu pravega kerščanskega in cerkvenega duh&. Pesmarica obsega najnavadniše pesmi latinske, slovenske in nekaj nemških. Nektere pesmi so okrajšane. Opomba konec knjižice pravi, da je v slov. pesmih več ko 250 stikov popravljenih. — Jezik je čist. Na prodaj po vsih slov. mestih. (Cena nevez. knjige 80 sld.) Iz Kostanjevice na Dolenskem. 20. pobinkoštno nedeljo, t. j. 19. oktobra, se bo pri nas obhajala vesela slovesnost zarad napravljenih treh novih zvonov za farno cerkev. Prijazno se toraj vabijo k slovesnosti vsi Častiti gospodje duhovni, ki so iz Kostanjeviške fare domd, ali ki bili so v ti fari v duhovski službi. Farno predsedništvo. Pesem od misijonarja Baraga. (Zložil Fr. Pire*). Poslušajte, ljubi Kranjci, Kaj vam dobrega povčm, Kar ▼ deželi indijanski Vidil sam sem ino vem. Bog duhovne zvoli Kranjske, Indij ane spreobernit', Pošlje jih za mis'jonarje, Divje ajde pokerstit. Pervi zvoljen in poslani Bil gospod je Baraga, Modri ino prav učeni Misjonar iz Kranjskega. Velik dar zarčs je storil, On za vero, za Boga, Ker grajšino je popustil, Odpovedal se blag4. Naglo je pa bil pripravlja« Na Ind'janako se podat*, Med nevernike postavljen Evangelij oznanj'vat. Bog mis'jon je blagoslovil, Divje ajde razsvetlil, So duhovna poslušali, Kar jih je lep6 učil. Brez števila jih je keratil Za Gore njim jezerom, Prav veliko dui pridobil Veselit' se s Jezusom. Baraga je čas pretekel, Zbolel je inoj umeri, Lepo je ta svet zapustil. In gorak v nebesa Šel. Lep izgled je misjonarjem, Vsim Indjanom pomočnik, Svitla slava tudi Kranjcem, V nebesih je svetnik. Sv. Frančišk. Sv. Frančišek Serafinski, Oče novih bratov znan, Oče pravi naš družinski, Od Boga ljudem poslan. Grešnike je boljšal, blažil, Bolnim stregel, jih tolažil, Vbogim pomočnik je bil, Sebe vedno pokoril. Nejevercem vero dati Jih otčti ves gori, Vse v nebesa pripeljati, Turke pridobit' Želi. Le za Jezusa živeti, Jezusu želi umreti, Da dosegel to bi pred, Je vstanovil novi red. Duh goreti ne prestane, Višej, višej plamen gr£, Kristusove svete rane Se Frančišku obnove. Brez števila novih bratov, Za nebesa vnetih svatov Pridobiva dan na dan, Po vsem svetu red je znan. Sv. Frančišek pregoreči, In prestavni naš svetnik ! Sprosi nam ljubezen veči, Bodi zvčst nam pomočnik, Da nas grešnost ne premaga, Da kri Jezusova draga Se nad nami ne zgubi, K večni zmagi nas živi! Razgled po orel*. Avstrijansko. Šumi zopet nekaj o spremembi mi-nisterstva. Sprejeti bi imel boje Lasser nalogo, da so-stavi čisto birokratiško, ostro-vradniško ministerstvo, kakor tako, ki bi stalo „nad strankami". Za tako „nad-strančarstvo" se je sicer bolj tiho že delalo pred ve5 mesci; meni pa „Vtld"., da možje po-Lasserjevci so „centralistiški straničarji". V Rimn, kakor se piše v „Genf. C.", se je rogo-vilstvo vzdignilo nad svete podobe. To rogovilstvo pa je v resnici frajmavrarska vlada: „ po časnikih si dajo to velevati, kar žele storiti". Po noči potepuhi oskrunijo to ali uno sveto podobo s kamenjanjem ali drugimi pomočki, potlej se pa zahteva po časnikih: rajši odstra- •) Neutrudljivo delavni gospod misijonar so v visoki starosti i« zdaj na morji nektere popevke iložili nekako po obliki narodovnili pesem, in jih žel r navadia j ot in šega fri rjih hudobi ik delih. Thko ««. delali j i t Nt-m glasovanju za podverženje papeževih dežel p«-d »iir tUi!« . Vz'li so po df-želi zapisnike prebivalstva in bo razun mkt-rih vse zapi.-ali, da so ' ^»ovali za rop, nekaj kri-«?avcev so imeli pa prtfniotih: pa jr ,o. Kako sleparsko in lažnjivo ti ljudje delajo, priča vsak liberaluhovski list. Tega ?e prepriča«, če le nektere verste pazno bereS. Rinsko-Pnuko. Časniki razglasujejo neki list,ki pravno, da so ga sv. Oče Pij IX pisali nemškemu cesarju Vi-Ijelmu, in pa poslednjega odgovor. Sv. Oče se pritožujejo čez nove samosilske postave na Nemškem, ktere ,,vse čezdalje bolj merijo na razdjanje katoliške vere"? in spominjajo cesarja, da take postave njegov lastni prestol podkopujejo. Namestnik Kristusov pristavlja, da je slehernemu dolžan resnico povedati, tudi tistim, ki niso katoličani. Pij IX govori kakor taki, ki j'e pri polni moški zavednosti in ki ima oblast govoriti. — Prav revno pa je odgovarjanje cesarjevo do papeža. Stari Viljem namreč je namesto vgodnega odgovora jčl sv. Očetu katekizem razlagati. Ne besedice ne zine o tem, če so njegove postave pravične ali ne, kar je vender perva reč, ampak le to obširno pripoveduje, kako bode s „svetnimi pomočki pokoršino izsilil" za Bvoje postave. Tako so delali vsi Neroni in Julijani. Avstlij&nsko. Na gornjem Avstrijanskem po kmečkih srenjah je izvoljenih 6 konservativno-katoliških poslancev in 1 vstavoverec. — Na Češkem je na kmetih izvoljenih 16 federalistov in 11 vstavovercev, 2 nedoločena. Na spod. Avstrijanskem ie dozdaj izvoljen en sam konservativec. Na Koroškem katoliški duh dozdaj še ni mogel prodreti, gotovo pa bojo mnoge društva ljudstvo sčasoma zbudile. V Terstu je v 1. razredu izvoljen dr. Porenta, v drugi skupini bo ožja volitev med dr. Sandrineli em in dr. Buzzi em. Solnograške kmetiške srenje so izvolile dva ka-toliško-konservativca. ie Rame novice. Republikanska hvaležnost: L. 1871 je francoski narodni shod odločil poldrugi milijon fran-lov za popravljenje Adolf Thiers ove hiše v Parizu, ker so mu io bili ruaečkarji razdjali. L. 1873 se v ravno tisti veliki bajti rudečkarji zbirajo in zaklinjajo zoper francoski narodni zbor, in na njih čelu je Adolf Thiers. — Povsod po Evropi se ceni nastop Henrika V na kraljevi prestol kakor dognana reč, pravi „Nord" v Bruselu. — Laško kraljestvo ie po zvezi z Bizmarkom postalo tako močno, da je bilo kos v 18 dneh trikrat zapečatiti časnik „Unita cattol." — „Genfer Correspondenz" piše, da je liberalna stranka zelo pobita, ker ne cesarica in ne cesarjeva teta Marija Ana Viktor- Emanvelovega obiskanja sprejeli niste. Tako neki tudi pruska cesarica ne. Med sadove Subalpinarja popotnika šteje omenjeni list med drugim to, da v Rimu in po drugih laških' mestih se vsak večer igra pruska himna pred pruskim posla-niščem in derhal k temu veselje klopoČe, Avstrija ostaja zvun ozira; v Palermi je vradnija zabranila, ko so pričeli igrati avstrijansko narodno himno. Iz tega sodijo, da Subalpinar je zapustil Dunaj nezadovoljen. K temu imajo tudi laški framasonski časniki ukaz, naj kraljevo vlado pestijo, da se je Avstriji skazovala preveč prijazna. V tem je mojster jud Sonzogno, ki ga imenujejo časnikarskega Garibalda. Že poprešnje kakor tudi sedanje laško ministerstvo mu je izročilo nalogo hujskanja. Ta jud pravi v nekem spisu: „V Palermi se pusti ob enem igrati avstrijansko in prusko himno, kakor da bi bilo mogoče dvema človekoma ob enem, ki sta si smertna sovražnika, roke podati." Sonzognjev spis ima namen, vlado dražiti k bolj očitnemu in togotnišemu boju zoper sveti Prestol. Dopisnik v „G. C." iz Rima meni, da pervi sad kraljevega popotvanja v Berolin bode ta, da se v kratkem prične era naj goropadnišega preganjanja zoper Vatikan, ker zveza med laškim ateizmom (brezboštvom) in pruškim protestanštvom se je terd6 vpodobila. Kar o Avstriji pravi, nam ne kaže pisati. Skrešovski, kterega pravda zarad inseratov (neplačanih koliko v pri oznaniiih) je toliko suma delala, je 9. t m. nastopil enoletno kazen v ječi. Bila ga je deželna sodnija nedolžnega spoznala, viši sodnija na 18 mescev obsodila, naj viši sodnijstvo pa je kazen na leto in dan znižalo. — „Čech" je 10. t. m. prinesel adreso vseh Slovencev po vsem obsegu, kakor jo je pri 9001etnici Praškega škofijstva izročil preč. gosp. kanonik P. Urh. — Iz Repenj na Kranjskem so jezuiti izgnani? — v Lincu je škof Rudigier zarad neke pridige tožen, — obetajo se na deržavnem zboru erc-liberalne cerkvene, t. j. proticerkvene postave — kakor na Pruskem ali v „svobodni" Italiji. — Minister Stremajer je v Lipnici na Štajerskem kandidat. Bil je prišel zase serca pripravljat in je pravil, kako bode v deržavnem zboru ,,liberal", kako bode zavaroval deržavo proti ^neopravičenemu" cerkvenemu vplivu, — pa pohvalil se je boje poslednjič, kako se je pčhal za odpravo „konkor-data". Ako bi res ne bil izvoljen, je ne mara ravno njegov govor k temuvpripomogel. Karlisti na Španjskem so 6. t. m. republikance tako hudo natepli, da so mogli le ti pod generalom Mo-riones-om v velikem neredu bežati. Po tem tedaj je „liberal8ka" laž, kar so te dni pisali, da so bili Karlisti hudo pobiti, iz več okraj in pregnani itd. — Berž ko se francoski narodni zbor snide, bode vstanovil kralja in postavil vstavno parlamentarično vlado. Dozdaj imajo 414 glasov za kraljevo vlado in 15 jih upajo še pridobiti. Nečimerni Thiers silovito rije zoper postavnega kralja. Celo princ Napoleon je neki skušal pod njegovim vodstvom z liberaluhi zediniti se. Med malokterimi divjaki na zemlji so taki tlačitelji svobode, kakor zdaj na Pruskem. V vse duhovske reči vlada nos in zobe vtika. Zaperli so škofom semeniša, vsako izvoljenje fajmoštrov ali namestnikov velja za hudobijo ; duhovnom, ki jih nadškof vstanovi, prepovedujejo vse duhovske opravila, celo maševati, ako posvetna gosposka poprej ne privoli itd. Pri nas je pa nekaj mož, ki imajo ,,svobodo" na svojem programu, pa se pruske samosilnosti silno vesele! Koliko daste za njih „svobodoljubnost ?" — Na Dunaju je bila o pričujoč-nosti sardinskega kralja prepovedana napovedana slovesna maša za tiste, ki so padli 20. kim. 1870, ko je bil sardinski kralj po krivici papežu Rimu ugrabil. Ako bode dosti „svoboduharjev izvoljenih v deržavni zbor, bode zmiraj več pruske svobode dobivala Avstrija. Škof Kott v B^uldi je 14. t. m. umeri v 73. letu svojega življenja. — Turška goropadnost do bosniških kristjanov je bila vzrok, da je bila Avstrija v edinosti s Turčijo te zadeve v preiskovanje vzela. Kar nepre-vidoma pa je boje visoka Porta brez vprašanja Avstri je preiskovanja pretergala, enostransko to reč popisala in se je s tem pojasnilom obernila do evropejskih vlad. Ce je to res, se dela vozel, ki ga bode težko razrešiti brez prelivanja kervi, ker ni skor misliti, da bi bila Turčija to storila sama od sebe. Nove naznanila pravijo, da republikanski general Moriones je bil res čisto potolčen pri Puenta della Rejna in je v tem mestu zapert in od Karlistov obdan. Linški škof Rudigier v pastirskem listu priporoču-jejo vernikom, da naj se volitev živo vdeležujejo. Iz več krajev se sliši, da so v pervotnih volitvah konservativci zmagali. Tako tudi na nemškem Štajarskem. Iz št. Gola na Švicarskem je izpihnil generalvikar odpadnikov „altkatolikov", in zapustil je, kakor menijo, do 90,000 frankov dolgov. Od njega opeharjeni du-hovno-žirci so se vergli v žalno obleko. Morebiti jih posnemata tudi ljubljanska rabeljna duhovnov snaaih imen in narodnost „Politik" opominja slovenske stranke, da naj sa zedinjjo. Švicarski škofje, vedoči, koliko časništvo premore, so vernike spodbudovali, da si naj vstanove svoje časnike, in tako se je zgodilo. „Vaterland", „Libert6"? „Currier" so zraven druzih manjših listov novi časniki za katoliške koristi. — Kjer se škofje preganjajo, ne ostane brez kazni, pravi „Vtld.", govoreč o Švici. Ako pri ljudeh ni več pravice, se toliko zanesljivši začne razodevati Božja pravica. Mesto Soloturn si je nakopalo veliko hudobijo, da je škofa pregnalo s silo. Ondi je bilo škofiji nasproti na nekem poslopji zapisano, da je sedaj čist zrak, ker sta odšla škof in kancelar. Zrak pa ni bil dolgo časa „čist", ker kmali je zrojila tako huda bolezen v Solotumu, da pri 7000 prebivalcih ie 500 bolnikov in veliko jih umira. Poklicali so k strežbi bolnikov redovnice, ko so ravno naklepali vse kloštre odpraviti. To je ravnoslednost liberalcev! Duhovni sploh in redovništvo posebej je kaj dobro, kadar so posvet-njaki v nadlogi; berž pa ko sila mine, jih trinožijo in preganjajo. Iz Ljabljane. Moi-beseda, ali kaj?! —.»»Vero mi spoštujemo, — duhovnov ne sovražimo", je djal „Slov. Narod". Zato ima pa n. pr. že samo štev. 236 celih 12—13 spiskov in dopisov, ki so sovražljivo «a-bavljanje zoper duhovstvo! Vzemi iz lista te psovanja, izloči pa tudi iz vsega „Naroda" od 1. julija zabavljanja zoper duhovne in sploh zoper rojake, pa „Revalesciero du Barri" in vidil boš, koliko in kaj ti še ostane v lažnji-vem trobcu „omike". Na Pruskem, na Švicarskem, na Laškem in kjer koli se Cerkev preganja, je „Narod na strani nasprotnikov katoliških duhovnov in katoliških pravic, je prijatel cerkvenih preganjavcev in trinogov, in kadar nam naznani, da je kak duhoven obsojen, vesel zarenči: „Prav mu je!" Umazanost tega lista je brez mere. V enem samem majhnem spisku, ki ima kacih 112 verstic, pretečeno nedeljo, je nakopičenih toliko ostudnost, da gotovo na 4—5 verst poččz pride ena psovka ali pa zabavljiv stavek in med temi je kacega pol ducata samih »»kje-čeplazov". Preberi celi list št. 235 in povej, koliko koristnega si se naučil, koliko v njem zdravega zernja našel? . . . Ubogi naročniki, ki so za 14—20 g d. na leto s tako umazano in lažnjivo kermo pitani! L bogi narod, ki ga taki ljudje tergajo in mesarijo! Mislil bi pa kdo, da pri tem listu morajo sami baroni in milostni visoki gospodje biti, zakaj poštene ljubljanske meščane in druge, ki so udje katoliškega politiškega društva, „traktira" z „mežnarji", in celo a ,,kuharicami". (Revše blezo še tega ne vč, da Prl toliško-politiškem društvu so sami moški.) Tedaj Ljubljanski mojstri, posestniki, kanoniki, in drugi gg. in poštenjaki raznih stanov z dr. Razlagom vred so sami ,,mežnarji?" In ko bi tudi bili, je mar „mežnar" manj človek, kakor pa kaki objedavec ljudi med pisarji ,,Slov. Naroda!" - V dopisu z Dolenskega se je spravil nad dr. Ster-benca in se je zlagal, da so v Ljubljani g. Tomšiča odstavili od Kandidature, zlagal se je, da g. Sterbenec bolan leži (ko piše v škofijski pisarnici). Se ve, on ki „duhovnov ne sovraži", bi ne mogel več mirno 8P»ti> ako bi bil kaki duhoven izvoljen, če tudi je „Dr. J. U." Na nos je nek do laž obesil „Soči", da je vrednik „Zg. Dan." zahteval v shodu, naj se piše v časniku »Slovencu" »Cerkev" t veliko začetno čerko, in da se je celo prepir vnel za to. Precej je „Nar." posnel to neslano „mistifikacijo" in se „blamiral". Ako pišemo »Cerkev" navadno z veliko čerko, kar je gotovo bolj prav, nam še nikoli ni prišlo v misel, komu to vsilovati in o tem tndi noben človek govoril ni, razun „SoČe" in „Naroda", kteri poslednji bi ne mara tudi „sataou" prej privošil veliki S, kakor pa „Bogu" veliki B. — Slovenec, političen list za slovenski narod, je pričel izhajati v torek, 14. t. m. Vsestransko je prav pošten časnik, ličen v obliki, tehten in jedernat v obsegu. Za precej obširnem programom nasledva daljši Členek; dalji „politični pregled"; „o volitvah"; »dopisi"; ,,domače stvari"; »raznotere novice"; „dub.spremembe"; ,,razpisanja"; „vabilo na naročevanje" in še ▼eč drobnih reči. Velja do novega leta 2 gld. Kmetu is H. doline. Zanikarneža, ki si ga zadnjič omenil, da je zarad velikih tatvin bil povsod iz službe izpoden, in da si zdaj z lažnjivimi in strupenimi dopisi v neki liberalni časnik svoj žalostni kruh služi, tudi jaz dobro pozndm. To ti je zrel tič, kakoršneznu bi Nemec dal imž, ki ga nočem tuksj imenovati; sploh od vsih milovana stvar je; — a njegovi dopisi, ktere, se vč da, vredništvo vselej še le prenareja, „otapecira" in po svojem vstroji, so liberalcem draga paša, sladek mča; za druge liberalci okusa nimajo. Spridenemu Človeku je namreč čer-njenje bližnjega posebno prijetna reč. Še enega tacega junaka naj ti danes omenim, dragi brate! Z njim je svitla zarija liberalnega nspred-stva v neko scsesko prisijala, ko se je vanjo naselil. Da je liberalec prav v današnjem pomenu, to je, v tistem pomenu, kakor si ti zadnjič rekel, to naj po-terdi istinita dogodba. Pred kratkim je ondotnega kraja srenjski odbor namenil poslati nekaj več stotic forintov v hranilnico. Možje so hotli, naj bi denarje ondotni občespoštovani duhovnik, ki je bil ravno tiste dni v mesto namenjen, nesel v hranilnico; — a novošegni lučnjak, ki je v odboru glavno besedo vodil, zarohni sad njimi: kaj če nam ta... — sej pojdem tudi jaz kmalo tje, pa jaz ponesem tjekaj denar; — in je vzel denar in ga porabil; — potem je naredel sicer dolžno pismo, — pa kaj je s tem pomagano? — posestvo ni njegovo, ampak je lastnina otrok.... Zdaj so se Iju-dčm oči odperle. Nek liberalen časopis pa se je unaan jezil, da v onem kraji ni liberalec voljen; ampak duhoven ! — Vas bodo že tudi drugod ljudje spoznali, — duše novoliberalske! Kmet s hribov. Poslednje novice. V ljubljanski okolici in dotičnih krajih je z veliko veČino izvoljen grof Bar bo, — na Gorenskem enako grof Hohenwsrth; za Novomeško id. Pfeifer; za Kočevsko Dežman; za Notranjsko dr. Razlag. Na Dunaju v Brigitski ljudski šoli za dečke so sa novo šolsko leto vstanrvljeni 3 j udje za učitelje, in le-ti imajo še to prednost, da učijo v naj višjih, v 4. 5. in 6. razredu! Ali ni to imeniten sad nove &re ? Ako ravno Dunajčani ne gorč prav posebno za svojo ▼ero, je vender zarad tega razdraženje veliko med ljudstvom, kakor piše „Vtla." Po Dunaju se klati neki slepar in utegne jo tudi kam drugam pomeriti. Prodaja prav silo drago stenje (tohte) za cerkvene in druge svetilke, češ, da se s njimi gotovo prihrani 70 odstotkov stroškov; pa je vse sleparija! Pravi, da se stenj mora pred rabo 14 ur dolgo v petroleju namakati, in tisti čas on 14 ur deleč lahko petč odnese. — Francoski republikanci niso samo zakletniki zoper grofa Chsinbord-a, ampak zoper vse evropejske samo-vladarje, kakor piše „Unit&". Raztrosili so povsod spis, na kterem je viditi vislice, bodalo, glavosečnico, samokres ... z napisom: „Orodje kraljem za vlado ljrdstev". Pajik. Sem gledal pajka, je razpenjal mrežo, Potem pa čakal skrito v tamnemkoti, A skerbno stražil mrežo je v samoti, Da rečem kratko: zlčzel je na prčžo. Iz solnca vonj privabi muho v včžo, Brenči okoli, ter se mreže loti — Pa oj, že vjeta je — gorjč siroti, Ko paj'k začuti v mreži njeno težo! Zažene v njč se, jo do smerti muči, — In glej! visi čez malo muha suha, — Iz česar pdznosti mladost se uči! Je mreža svčt, ne bodi ti mu muha; Le v solnčnem svitu in pri vere luči Se varuj pajka — laži, svoboduha! Radoslav. MMobrotni darovi. Za sv. Očeta: Neimenov. 1 tol. za 2gld. star. den. za dar molitve in rešenje sv. Očeta. — 1 tol. za 2 gl. st. den. in 1 tol. za 1. gl. 50 kr. sr. iz Matenje vasi po g. J. Čadežu. — Neimen. 50 kr. — Duhoven iz Tersta 2 gl. — Neimenovan 2 gl. — Mati 2 gld.; bolna hčerka 1 terdnjak za 2 gl. star. den. Za Kalvarijo in Cerkev sv. Jožefa: Neimenov. 1 tol. za 33 kr. star. den. — Duhoven iz Tersta 1 gld. Za misijori gosp. Pirca v Ameriki: Neimenovan 1 gld. Za afrikanski misijon: M. Vidovič 1 gl. — Z Li-poglava 4 gl. — G. Št J. 50 kr. Za misijon v Bosni: Neimenovan 2 gl. Za misijon v Adrijanopelnu: Neimenovan 1 gl. Za Leopoldovo društvo: T. Šulert 1 gld. po gosp. Rozm. Za sv. Detinstvo: Neimenovan 80 kr. Za Dolence s točo poškodovane: Duhoven iz Tersta 1 gld. — Z Dobrove farmani z gg. duhovni 16 gld. — Z Naklega 10 gld. —• Iz Svibnega 14 gld. (z ozi-rom na pogorelce v Biški vasi in v Vinici). — Dolska duhovnija z duhovnimi pastirji 30 gld. — Turjaška fara 3 gld. — Županija v Križah pri TeržiČu 5 gld. Za pogorelce v Biški vasi: Neimenovan na Goriškem 5 gld. Od sv. Katarine 2 gl. — Duhoven iz Tersta 1 gld. Za pogorelce v Vinici: Neimenovan 1 gl. 50 kr, (Opomba: Ta dar je bil predzadnjič po pomoti zapisan za: „Biško vas iz Tujnic".) — Neimenovana 1 gl. — Od sv. Katarine pri Top. 2 gld. po č. g. fajm. — Z Lipo-glava 1 gl. — Duh. iz Tersta 1 gld. Odgovorni vrednik: Luki Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznlkovl dediči v Ljubljani.