Plsma Iz domačih hrajrv. Ribnica na Pohorju. Letos je bUo pri sv. Antonu v so-v sednji župniiji na Antonovo izredno veliko romarjev od blizu in daleč. Mnogi bo svojo pobožnost lepo opravili. Vmes pa so bili tudi hudobni. Domov grede sia v Pehovem grabnu blizu »Glažute«, približno eno uro od Ribnice dva brata iz sovraštva napadla soromarja ter ga z nožem znatno ranila. Pravijo, da je bilo neko sovraštvo radi ženske. Napadaloa sta baje iz Skomre. Napadenemu je tukajšnji zdravnik podelil prvo pomoč, nakar so ga še isti večer odpeljali v bolnišndco v Maribor. Preiskava bo krivce nasla ter gotovo ostro kaznovala, kaT tudi zaslužijo. Ptujska gora. V nedeljo, dne 27. junija 1926 smo spremljali k yečnemu počitku našo Marijino družbenico Krošl Pavlo. Piodlegla je jetiki, katera jo je y najlepšem cyetu mladosti pretrgala nit šiYljenja, stari komaj 23 let. Bila je Yzorna, mirna, ponižne in yesele narave. Svojo boleren jc voljno in potrpežljivo prenašala. Kako smo jo ljubili in radi imeli, je pokazal pogreb. Spremljalo jo je veliko belo oblečenih deklet t. družbeno eastavo in mnogo ljudstva. Tako veličastnega pogreba Łe Gora dolgo ni imela. Gornja. Radgona. Se smo iiTeli pod globokim ytisom lepega sprejema novih zTonov, ko smo y soboto, dne 19. junija že poadravljali y svoji sredini presvctlega vladiko dr. Karlina. Lep je bil tudi njegoy sprejem, dež je motil, da ni bil še lepši.. Nastopili so Orli in Orlice, gcdba je igrala, pozdravne besede, vezane in nevezane %o govorili veleč. gospod župnik A. Kocbek, učenka Genovefa Senekovič, načelnik Orla brat Snoj in načelnik požarne brambe Fr. Korošec. Zvečer so priredili godbeniki in pevci pod Todstvom J. Čiriča preY7.yišenemu lepo podoknico. Peyski zbor je zapel tri pesmi: Domovini, Pozdravljamo te gorenjska stran in Na straži. Kako presrčno Ijubi mariborsi vladika lepo pesem, je pokazal y svojem lepem in navduševalnem govoru, ki ga je gororil y lahvalo pevskemu rboru. Njefloye besede ostanejo y trajnem spominu med občinstvom, katerega se je kljub deževju yse polno nabralo pred rupniščem. Posvečenje eYonoy se je izvršilo kar najslovesnejše. Syefanosti je prisostovalo 18 duhovnikoy. — Novi evonovi prelepo prepevajo in s syojimi glasovi hvalijo mojstra Zvonoliyarno >Zy&noglas< in jo toplo priporočajo. — Na dan posvetitve so nabrale pridne Orlice s prodajo šopkoy 800 D ea nove zvonove. Smo jim za trud pray hyaležni. — Vsled nepredyldenih okoližčin Je ljutomersko orlovsko okrožje prisiljeno svojo prireditey prenesti y Gor. Radgono in preložiti na dne 18. julija. Na s^idenje torej 18. julija y Gornji Radgoni! Smartno pri Velenju. JNa AloJEije^o je odšel k Bogu po easluženo plačilo daled znani in povsod spoštovani Jcže Jan, pd. Zabukovnik y 78. letu starosti. Blagi pokojnik je bil yeor katoličan, ki je svoje versko in narodno prepričanje karal poysod y besedi in dejanju. Nad trideset let je bil ključar pri iupni in podruini cerkyi. Domače cerkve ga bodo zelo pogrešale, saj jim je bil glayni dobrotnik. Zadnji njegoy dar je bil hrastoy les za vsa Yrata yelenjske cerkve. Pa ludi Prosvetno društvo je s pokojnim rgubilo močno oporo. Poleg gospoda Goričarja grc glarna zasluga j^. Janu, da se jc že leta 1909 pozidal Društveni dom, ea katerega }t on pryi in največ daroval y denarju in materijalu. Pcdpornik društva je ostal vse življenje. Do zadnjega je bil odbornik okrajaega zastopa in prejšnja leta tudi v občinskem odboru. Bil je naročnik >S1oy. Gospodarja«, odkar ta izhaja in tudi drugih listov. Dasi imovit, je bil szelo ponižen in je živel zelo skromno ter je bil zelo marljiy. Se letos zgodaj spomladi je oskrhoval sadno drevje, dokler ga ni bolezen, ki jo je boguvdano prenašal, položila na mrtvaško postelj. Bil je zelo vnet sadjar. Ker je bil brez otrck, je po smrti svoje žene izročil svojo domafijo nečakinji, porofeni z njegovim birmancem, sam pa se je preselil na drugo posestvo y bližino cerkve, da bi tu še lažje skrbel za svojo dušo. To posestvo je izročil drugi nečakinji, poročeni z njegovim pridnim rejencem. Pred leti je bil enkrat t Rimu. Rad je Sel ea krstnega in birmskega botra, zlasti ubogim. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil z iskrenimi besedami domači gcspod župnik. Svetila mu večna luč! Sv. Ema pri Prittavi. V nedeljo, dne 27. junija t..l. smo obhajali lepo nedeljo v naši lepi župniji, obenem smo pa dobili dva precej velika nova evona. Vlila jih je tvrdka >Zvcnoglas< Zvona sta precej dobro uglašena. ter se lepo vjemata s starim zvoi»om. Med slovesnimi glasovi starega zvona in mogočnimi streli, smo jih pripeljali y petek, 25. junija na prijazen šentemski hribček. V nedeljo ob 10. uri jih je pcsvetil preč. g. kanonik Časl iz Maribora v spremstvu domačega in sosednih gg. duhovnikov. Po blagoslovitvi sta bila mcd donečimi zvoki godbe in mogočnimi streli topičev potegnjena'v visoki zvonik, odkoder bi naj mnoga leta opravljala svojo visoko službo. Predvsem naj bo srčna za- ; hvala preC. gospodu kanoniku časlu, "ki se je potrudil priti na j naš prijazni hribček, hvala mu za lepi cerkveni govor, v katerem j nam je razjasnil pomen in namen zvonov in kako lepo zvonijo zvonovi. Srčna hvala domačemu g. župniku J. Plepelecu, za toliko delo, ki ga je izvršil že kot stari mož. Iskrena hvala vsem sosednim gg. duhovnikom. Posebna hvala pa velecenjenemu trgoycu, gospodu botru Edvardu Zupancn in njegovi gospe, ki sta toliko skrbela. in darovala za nova zvona. Tudi vnetima cerkvenima ključarjema naj velja zahvala za neumorno delo. Hvalevreden je pa tudi naš cerkovnik, ki je s pomočjo vrlih šentemskih deklet tako krasno in lepo okinčal zvona in cerkev. Končno hvala vsem darovaleem, ki so pripomogli pri nabavi novih zvonov. — Vsak, ki je le malenkostno svolo daroval, je gotovo pozabil na to, ko je zaslisal ob 5. uri prvpoldne prvič srebrnočiste ubrane glasove evonoy. Storili smo, kar smo mogli, in Bog nam bo povrnil vse y obilni merl s tem, da se nam letos kaže lepa letina.