332
Književna poročila.
72           cs

Tako dekle mu govori, — Pod vdarci lipa že ječi; Ima povelje to drvar,  , Ne sme mu drugo biti mar
Rad slušam . . De mi lovec star: .Srnjak je ves neumen, Če rojena mu mlada stvar,   — Tako je  — ljubosumen!"
Stanko Ilovčan.
Slovenische Kriegs- und Soldatenlieder. Aus Kunst- und Volksdichtung ins Deutsche iibertragen von Dr. Rudolf von Andrej k a. Laibach, 1916. Verlag der »Katoliška Bukvama". V. 8°. 67 str. + 17 slik. Eleg. broš. 3. K.
Razkošno opremljena knjiga, kakršnih naši založniki tudi v boljših časih niso spravili mnogo na knjižni trg. S to antologijo prevodov je pl. Andrejka hotel dokumentirati, „wie sich im slovenischen Volke die ererbte Treue zur Dvnastie und die Liebe zum Vaterlande in organiseher Harmonie im Laufe der Jahrhunderte ent-wickelt haben und jene festen Grundlagen nationaler Kultur bilden, die im gegen-vvartigen Weltbrande ihre Feuerprobe bestanden haben". — Zbirka obsega 14 umetnih in 12 narodnih pesmi. Vodnikovo »Brambovsko dobro voljo", prepesnitev Coilino ve „Wehrmannslust", čitamo še enkrat v precej prostem prevodu. Vzporedimo n. pr. znano 3. kitico:
Unseres Draustroms Well, unserer Soča Quell bleiben doch unversehrt -kommt nur herbei!
Drava čigava je? Soča čigava je? Jih bomo varvali, kdo jih če pit?
Kaj je ostalo od teh tako značilnih, krepkih Vodnikovih verzov v prevodu? Še manj smo zadovoljni s Prešernovo „Soldaško", „das kernige, wegen seiner mar-kigen Sprache schwierig zu iibersetzende „Soldatenlied", kakor pravi prevajatelj v v predgovoru. Zakaj je verz ..Dopolnil sem devetnajst let" spremenil v ..Schon hab' ich achtzehn Jahre voli", sam Bog ve; kdo bi slutil v nekam čudnem verzu „Stets wechselnd seines Hauses Tur" krasoto Prešernovega »Doma povsod, doma nikir"? — Koseškega »Vojaška" naj pokaže tudi v prevodu onim »šolnikom", ki so se zadnje čase po nepotrebnem spotikali ob nji, da je ta slavospev junaštva poguma kakor nalašč ustvarjen za sedanjo mladino. O prevodu samem bi bilo o in ono pripomniti, n. pr. o tistih tekočih rimah izvirnika ob zaključkih posameznih kitic, o vsebini tretje kitice itd., toda vemo, da Koseškega umeti ni vedno lahka stvar, še težja ga prevajati. — Andrejkov prevod »Soči" je Zvonovim bralcem že znan iz letošnje marčeve številke, ki ga je ponatisnila vzporedno s Funtkovim, ter nadkriljuje seveda Pregljev poskus v »Adria-Klange" (Gorz 1907, 43—45). Iz Gregorčiča so uvrščeni v zbirko še sledeči prevodi: Cesarski razglas, Dekletova molitev, Za dom med bojni grom, Vojakove neveste poroka, Odlikovanje. Iz S. Jenkovih pesmi sta ponemčeni »Pred odhodom" in »Naprej"; iz R.Maistrovih poezij sta uspela prevoda »Rožmarin" in »Krvavo solnce". »Balada o Čožotih" je med redkimi Aškerčevimi pesnitvami zadnjih let njegovega ustvarjanja, v kateri še utriplje pesnikova krepka mladeniška sila; v prevodu ni izgubila svoje lepote. — Drugi del obsega narodne pesmi; izvirno besedilo in napeve za večino prevodov najdeš v Maroltovi zbirki Slov. narodnih pesmi. V podrobnosti prevodov se ne spuščam, ker bi lahko nastala iz tega daljša razprava. — Iv. Graf ena uer je dodal življenjepisne podatke o pesnikih, ki so našli mesto v zbirki. Domači umetniki so knjigo okrasili z manjšim in večjim umevanjem, z boljšim in slabšim okusom. Kazalke na razne strani pod slikami motijo in so nepotrebne.                   Dr. J. S.