Poštnina plačana v gotovini
17. IV. 1936
Leto
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za 'hleta 90 Din, za 'It leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Pla-Sa in toži se v Ljubljani
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industriio. obrt in denarništvo
Številka
Uredništvo in upravnifitvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
Uhaja vsak torek> 6e'
trtek in soboto
Ljubljana, četrtek 16. aprila 1936
Cena posa,mezni
številki Din
VSO
Sankciie in slovenska iavnost
Ali naj samo gospodarski krogi
zahtevajo odpravo sankcij?
Čeprav se na vseh zborovanjih, shodih in sestankih gospodarskih ljudi neprestano ponavlja zahteva, da se sankcije odpravijo, je bil vendarle »Trgovski list« edini list, ki je glasno in odločno nastopil s to zahtevo. Vsi drugi slovenski listi sicer pišejo o škodljivosti sankcij za slovensko gospodarstvo, ne zahtevajo pa tudi izrečno in jasno odprave sankcij. A baš to je potrebno in baš to sinejo ter morajo zahtevati gospodarski krogi od slovenskih listov in od vse slovenske javnosti.
Kajti sankcije proti Italiji niso . zadeva tega ali onega lesnega industrialca, trgovca in gozdnega Posestnika, ki direktno izvaža les v Italijo, temveč tudi vseh onih stotisočev, ki so odvisni od lesnega gospodarstva, ker dobe tu svoj kruh in zaslužek. Sankcije tudi niso le zadeva onih naših živinskih izvoznikov, ki izvažajo v Italijo živino, perutnino, meso in živalske proizvode, temveč tudi vseh onih stotisočev, ki žive od živinoreje. Pa tudi cela vrsta rudarskih in drugih podjetij je zainteresirana na tem, da se sankcije proti Italiji nehajo, ker tudi tem so sankcije zmanjšale zaslužek. Kadar je 35% vsega našega izvoza zaradi sankcij proti Italiji ustavljeno, takrat ni to zadeva le enega stanu, temveč vseh stanov, takrat Je to zadeva vsega naroda. To pa se mora tudi na zunaj jasno in nedvoumno izraziti in zato je potrebno, da slovenska javnost po slovenskih listih jasno pove, da tudi °na zahteva ukinitev sankcij proti Italiji! Gospodarski krogi v tej svoji zahtevi ne smejo ostati osamljeni, ker bi bila s tem njih zahteva oslabljena, pa čeprav jo stiska vsega našega gospodarstva še tako zelo utemeljuje. Zahtevati moramo zato, da se naše časopisje javno in jasno deklarira, da je v zahtevi glede ukinitve sankcij popolnoma istega mišljenja z gospodarskimi krogi.
To moralno podporo javnosti pa morajo gospodarski krogi zahtevali še z drugega in zelo tehtnega razloga. Ko smo se odločili za izvajanje sankcij proti Italiji, so nam bile obljubljene razne kompenzacije, da ne bi posledic sankcij občutili v vsej ostrini. Te kompenzacije pa so ostale le na papirju m razen Anglije nam ni sko-raj nobena druga država dovolila resnejših kompenzacij*. A še an-gleške kompenzacije so za naš les brez pomena. Edino sredstvo, da kompenzacije tudi dobimo, je naša grožnja z odpovedjo sankcij. Ne mi, temveč drugi so v prvi vrsti zainteresirani na sankcijah proti Italiji in če hočejo ti imeti, da se jim vse druge države pri izvajanju sankcij pridružijo, potem naj tudi Poskrbe, da bodo te države imele kakšen interes na sankcijah, ne ®a samo očitno škodo.
I^av sedaj je zlasti ugoden čas
nastop proti sankcijam, ker se no morda že te dni sklepalo o poostritvi sankcij. Naš nastop proti sankcijam bodi zato jasen opomin °nim, ki zahtevajo sankcije, da nikdar nismo voljni, da bi prenagli le zle posledice sankcij, od
Uh pa nič ne bi imeli. Enkrat je
reha, da smo tudi Jugoslovani
Saj malo egoistični.
Vendar je preneumno, da se
nam od vseh velesil tako očetovsko negovana Avstrija smeji, ko se bogati na naš račun. Kolikor več ostaja našega lesa neprodanega, toliko več ga proda Avstrija v Italijo. In kolikor več ostaja pri nas živine neprodane, toliko več je proda Madjarska v Italijo. Če pa traja to stanje še nekaj časa, potem smo v prav resni nevarnosti, da bomo izgubili italijanski trg. za vedno. A potem ne bo nobene prilike več, da bi zahtevali kompenzacije od drugih, ker takrat bo že vse prepozno, takrat bo že čisto nov položaj. Zato naša javnost ne sme molčati, kadar gre za tako važne naše gospodarske zadeve, temv eč mora skupno in glasno na-
stopiti z vsemi gospodarskimi krogi.
Po vsej naši državi se širi akcija Gospodarske sloge, da se doseže večja cena za živino. Toda samo od naših revnih potrošnikov te večje cene ne moremo doseči, višja cena se more doseči le z izvozom. Je sicer naravno, da se je začela akcija Gospodarske sloge baš v času, ko so sankcije v veljavi, ker se sedaj zaradi zmanjšanja izvoza živine najbolj občutijo nizke cene živine. Toda Gospodarska sloga bo opravila svoje delo le na pol, če ne bo tudi zahtevala izvoz živine. Če hoče biti Gospodarska sloga sama sebi dosledna, mora nastopiti proti sankcijam.
Ves naš kulturni in socialni napredek je odvisen od moči našega gospodarstva. Če je to pri tleh, tedaj tudi ni onih sredstev, ki so potrebna za razvito kulturno življenje in za socialni dvig naroda. Zato pa narod tudi ne sme biti brezbrižen za zahteve gospodarskih ljudi, temveč jih mora podpreti, da bo naše gospodarstvo moglo napredovati.
Usodna napaka bi zato bila, če bi gospodarski ljudje ne doživeli v svoji zahtevi po odpravi sankcij vse podpore javnosti. Zato pa naj javnost to podporo tudi izkaže in zato naj slovenski listi aktivno potlpro borbo gospodarskih ljudi za odpravo sankcij!
Ali /e	potreben
velesejem ?
Ponovni in odiočni: Ne! „lndustr. Pregleda
»Industrijski Pregled« v svoji zadnji številki zopet razpravlja o beograjskem velesejmu ter zopet odločno poudarja svoje mnenje, da še niso podani pogoji za ustanovitev beograjskega velesejma. Med drugim pravi:
»Še vedno ne verujemo v uresničenje beograjskega velesejma (vsaj ne tako kakor se v zadnjih dneh tolmači, razlaga in pojasnjuje), ker smo mnenja, da se velesejmi ne postavljajo in oblikujejo samo s sklepi odborov, blagoslovi oblasti, pa niti ne s krediti in denarjem. Ne verujemo zato, ker vemo, da se velesejmi ne ustvarijo čez noč in ker izkušnja uči, da so vsi poskusi z velesejmi propadli, če niso bila pripravljalna dela pošteno izvršena. Za beograjski velesejem pa je dosedaj samo določeno stavbišče, izvoljena uprava, sestavljen proračun (na papirju) ter — določeni honorarji za delo.
*
Za uspeh velesejma pa niso potrebni samo prireditelji, razstav-ljalci in obiskovalci, temveč je treba tudi natančno določiti vsakomur od njih njihove naloge in vloge.
1.	Prireditelji se morajo zavedati svoje »trgovske službe« v korist razstavljalcev. ge bolj ko število razstav ljalcev jim mora biti na srcu število obiskovalcev in morebitnih kupcev, ki jih je treba privabiti v čim večjem številu. — Samo po sebi se razume: mnogo razstavljalcev, še več kupcev in obiskovalcev! Zato mora skrbeti uprava zlasti za dve stvari: 1. za dobro reklamo in za dobro tehnično ureditev velesejma«. »Industrijski Pregled« nato podrobno navaja vse posle, ki so v ta namen potrebni ter nato nadaljuje:
»Razstavljalci, katerim je največ za.uspeh ln kateremu uspehu morajo biti v prvi vrsti posvečena prizadevanja veiesejmske uprave morajo tudi delati za uspeh velesejma. Zanje je velesejem neke vrste borza, na kateri se sklepajo dostikrat tudi posli trajne vrednosti in na podlagi česar se določa tudi načrt za delavnost organiziranih industrij in obrtov. Za vse to je potrebno časa, izkušenj, rutine in tudi potrebnih izdatkov. Končno se morajo razstavljalci za velesejem tudi pripraviti, ker se na velesejem ne gre ko na navaden sejem, razen seveda, če se ne misli ponoviti ona famozna »Beo-
grajska nedelja«, ki je nam vsem prinesla le škodo in sramoto...
Publika mora pri tem sodelovati, zlasti pa mestni živelj, ker imajo od velesejma predvsem korist mesta, v katerih se velesejem prireja. Poleg tega pa imajo velesejmi zaradi svojega .propagandističnega značaja tudi splošen pomen za narodno gospodarstvo in s tem za narodno zajednico. To najbolje dokazuje bolgarski velesejem v Gornji Orehovici, ki je zaradi svoje srečne organizacije mnogo pripomogel za gospodarski napredek Bolgarske. Javnost mora imeti zaupanje v velesejem, imela ga pa bo samo takrat, kadar si pridobi velesejmska uprava s svojim delom še pred otvoritvijo velesejma zaupanje javnosti in če s svojim postopanjem pokaže perspektive verjetnega uspeha.
*
Te stvari je treba torej vedeti, če se misli na organizacijo novega velesejma, zlasti v državi, kjer obstojita žc dva dobro uvedena in odlična velesejma, katerih tradicije so sijajne in zavidne.
Ali pa vidimo mi teh pogojev ali možnosti njih hitrega uresničenja, kar skoraj čez noč, pri beograjskem velesejmu? Ponovno izjavljamo: Ne!
Ne smemo in ne sme se stvar postavljati na podlage lokalnega in pokrajinskega patriotizma, niti se ne smemo zameriti resnici. — Priznavamo vrednost stvari tudi z besedami, zahtevamo pa, da se prizna pravica tudi razumu, logiki in možnostim uspeha. Resnica je, da je Beograd, nam zelo ljubi Beograd, politično središče države. Resnica je tudi, da ima Beograd pravico do sejmov in velesejmov. Resnica je nadalje, da pravica dela ni in ne more biti rezervirana za nikogar, ne za pokrajine in ne za osebe, ker pripada vsem, a resnica je tudi, da zakon ne priznava pravice velesejmov posameznikom. Beograd ima in mora imeti rang centralne gospodarske matice. Res je tudi, da je Beograd osrednji steber prometa ter zveze severa z zapadom in jugom.
Toda res je tudi to, da sme in mora biti beograjski velesejem samo takšen, kakršen mora biti, da ne škoduje in pokvari splošni renome velesejmov v naši državi. To pa se mora neizogibno zgoditi, če se dela hitro, brez dobre proučitve vprašanja in brez upoštevanja vseh onih okolnosti, na ka-
tere smo opozorili. Beograd more in mora imeti velesejem, toda velesejem, ki bi lokalno reprezenti-ral to, kar more, to je svojo okolico, svoje zaledje. Kako veliko pa je to zaledje? Kaj pomeni ono gospodarsko, zlasti industrijsko? Koliko zanimanja bo imela zlasti tujina za te proizvode (ker se vendar ne misli, da se bo naš svet
Občni zbor
Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani
bo v ponedeljek, 20. aprila 1936 ob pol 10. uri dop. v društveni sejni dvorani v palkči Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, Tyrševa cesta lb, II. nadstropje z naslednjim dnevnim redom:
1. Otvoritev in poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo nadzorstva.
5. Volitev društvenega odbora in društvenega nadzorstva (§§ 10. in 15. pravil).
6. Slučajnosti.
ma bi bil sramota ne samo za Beograd, temveč za vso državo! Tega pa se ne sme niti želeti niti se ne sme to zgoditi! Posli so posli. Ni pri njih nobene sentimentalnosti in oni, ki bi hoteli videti na beograjskem velesejmu celotno našo gospodarsko proizvodnjo in bi se potem razočarali, ne bi hoteli to oprostiti s tem, da je beograjski velesejem mlad, nov, da je šele prvi začetek, temveč bi s preziranjem gledali na vse naše gospodarstvo in na vso našo aktivnost. To pa se ne sme zgoditi in to se
zanimal za češplje, sadje, žita, kar | ne sme dovoliti, pa naj bi bili ka
l'o »IIAn	  3_____1___ loril’r\lll	/1	»II	>»!	M	 1___*	1
je gros proizvodnje gospodarske okolice in zaledja Beograda), ko pa se vendar agrarni proizvodi ne kupujejo na velesejmih, temveč na borzah!...
Beograjski velesejem — Da! — Toda ne še mednarodni beograjski velesejem, ker se ta ne bo posrečil in ker se še dolgo, dolgo ne more posrečiti. Kajti neuspeh na hitro roko organiziranega velesej-
terikoli drugi negativni razlogi, ki bi govorili za postavitev neuspešnega velesejma.
Beograd mora imeti in potrebuje SYoje razstave; mora reprezen-tirati, toda samo to, kar more in na kar ima pravico. Vse drugo — in to poudarjamo znova — bi bilo povod samo za nove neprilike, ki se morajo in tudi morejo preprečiti!
Kamp/ovemo
Denaturiran špirit pijejo brezposelni
Neki trgovec iz občine Št. Vid nad Ljubljano nam je pripovedoval naslednje;
Tik pred prazniki sem prodal proti navadi veliko denaturirane-ga špirita v količinah po pol litra (manjše količine se ne smejo prodajati). Radoveden sem bil, čemu večinoma neznani, slabo izgleda-joči ljudje porabijo toliko gorilnega špirita. Eni so zatrjevali, da ga imajo za čiščenje, eni za gorenje, drugi za politiranje pohištva itd. Končno je pa eden njih vendarle povedal resnico in dejal:
»Z mnogimi brezposelnimi sem tudi jaz prišel iskat dela na cesto, ki jo gradi tvrdka Dedek. Imel sem polno upanja, da bom dobil zaposlenje, istotako premnogi moji brezposelni tovariši. Toda zaman. Tvrdka Dedek sme zaposliti le delavstvo najbližjih okoliških občin in še to v prvi vrsti le družinske očete. Vseh nas, ki že leta dolgo zastonj iščemo zaposlenja, se oprijcmlje malodušnost v zavesti, da za nas ni ne dela in ne jela.
Po nekaj tovarišev nas je zložilo skupaj 6 do 7 dinarjev, pa haj-di eden od skupine po gorilni špirit. Temu špiritu dodamo nekoliko malinovca, da ublaži neprijetni okus; špirit se nato razredči, pa se dobi cela slatinska steklenica zasilnega 'žganja.
Nekdaj, ko sem bil tudi jaz še upoštevan delavec-livar, si niti v mislih nisem mogel predstavljati,
da je mogoč tako globok padec, toda danes, ko sem brez svoje krivde, čeprav dela voljan in dela zmožen, na cesti, kjer prenočujem v kozolcih in šupah z drugimi brezposelnimi tovariši, mi je pač malo na tem, četudi poginem, s čimer bi družbi napravil itak uslugo, ker družba kot taka itak nima nikakega interesa, da bi od nas odkupila edino naše premoženje, našo delovno moč in nam s tem omogočila človeka vredno življenje.«
Fač trpka resignacija obupanca n& naslov naše* družbe. A potem se še čudijo ljudje, če pada moralna sila našega naroda in če doživimo tako mnogo in tako nad vse žalostnih krvavih in drugih dogodkov. Kadar postaja edina uteha denaturirani špirit, takrat pač ni katastrofa daleč! Naj bi pomislili na to oni, ki imajo moč, da olajšajo gospodarsko stanje našega človeka!
Pogajanja s Španijo se vendarle začno
Po dolgem drezanju se je vendarle |pseglo, da je odpotovala naša trgov, delegacija v Madrid, da začne trgovinska pogajanja s Španijo, šef delegacije je načelnik Sava Obradovič.
Treba bi bilo uvesti preiskavo, kdo je kriv, da so se začela ta pogajanja tako neoprostljivo pozno.
Krošnjarjenje
Ugleden trgovec nam piše:
V tej zadevi se je oglasila depu-tacija trgovcev pri g. banu in pri g. načelniku mesta. Upati je, da se bo v tem pogledu nekaj pozitivnega ukrenilo. Omeniti bi bilo še, da je res prava ironija, če mora trgovec imeti ob nedeljah in drugih prilikah trgovino zaprto, krošnjar pa nemoteno pred trgovino — kakor v posmeh — prodaja svoje blago. Ravno tako prodajajo krošnjarji nemoteno vse nedelje ali pa tudi v večernih urah, ko mora imeti trgovec že zdavnaj svoj lokal zaprt. Naj se uvede nedeljski počitek tudi za krošnjarje, pa bo že samo to veliko zaleglo. Tudi naj se kaznuje vsak, ki po 7. uri zvečer še krošnjari. Da ti ljudje, ki nimajo menda nikakega mora-ličnega izpričevala, prodajajo tudi diskretne higienske predmete, je seveda poglavje zase!
Nekje v Hrvatskem Primorju sem čital star poziv, menda še od Zrinjskega, ki poziva hrvatski narod, da se ogiblje znanih gadnih kletvic. Tudi ta grda razvada se po krošnjarjih prav spretno uvaja v našo govorico. Ali je res treba, da moramo prenašati tudi to?
Zato pa: malo več strogosti proti krošnjarjem, pa bo takoj manj krošnjarske nadloge.
Predlog	o	o
kmetijskih zbornic
Opozorilo trgovcem, ki dobavljajo iz tujine blago v poštnih paketih
Znano je, da je treba v svrho zaračunanja prometnega davka predložiti carinarnici pravočasno originalno fakturo in izjavo, na kateri se mora navesti vrednost blaga. Že samo to stane 4 Din na taksah. Pri mešanih pošiljkah, to je če je nekaj blaga luksuznega, nekaj pa ne, pa taka izjava ne zadošča, temveč je treba še posebej navesti, koliko znaša vrednost luksuznega in koliko ostalega blaga. Tozadevne tiskovine pa tega ne predvidevajo. Stvar uradnika je, in torej samo od njegove dobre volje odvisno, če hoče obvestiti naslovnika, da naknadno predloži novo izjavo.
Ako tega ne stori, lahko zaračuna za vso pošiljko luksuzni davek. Seveda je vprašanje, če bi vsak adresat tako pošiljko tudi sprejel. Zbog tega opozarjamo trgovce tudi. na ta nedostatek. Komur stvar ni čisto jasna, naj se informira pri združenju. Torej še več pazljivosti bo treba posebno sedaj, ko sta se povišala luksuzni in prometni davek, da ne bo kdo preveč plačal in dobil predrago blago v roke.
Združenje trgovcev za srez Brežice
ima 4. redni občni zbor v torek dne 28. aprila t. 1. ob 9. uri dop.
v društveni sobi Narodnega doma v Brežicah s tem dnevnim redom:
1. Poročilo predsedstva.
2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo tajnika in blagajnika.
4. Poročilo nadzornega odbora.
5. Sklepanje o proračunu za leto 1936.
6. Volitev uprave.
t 7. Sklepanje o »Trgovskem listu«.
8. Sklepanje o predlogih.
9. Slučajnosti.
Proračun za leto 1936 je na vpogled v društveni sobi.
Event. predlogi naj se vlože tri dni pred občnim zborom pri Združenju.
Udeležba na občnem zboru je za vse članstvo obvezna. Kdor se ne bo udeležil občnega zbora .brez opravičbe, se bo proti njemu postopalo po § 368. ohrt. zakona.
Povpraševanja Švicarska tvrdka, ki se bavi z izdelovanjem specialnega kita za izolatorje išče za kraljevino Jugoslavijo zastopnika, ki je dobro uveden elektrotehnični stroki. Interesenti naj se z navedbo referenc obrnejo na švicarski konzulat v Zagrebu.
Čeprav naš list ni glasilo kmetovalcev, vendar že iz splošno gospodarskih razlogov je ponovno naglasil potrebo ustanovitve kmetijskih zbornic. Najodličnejši namen teh zbornic bi moral biti čisto kmetijsko-strokovni, da bi izdelale načrt, kako našo agrarno proizvodnjo čim bolj kvalitativno dvigniti, da bi bil njen donos čim bolj dobičkanosen. V zvezi s tem bi bila naloga kmetijskih zbornic, da bi bila naša agrarna proizvodnja pravilno razdeljena, da bi se gojile predvsem one panoge kmetijstva, ki morejo kmetovalcem zagotoviti dober odjem. Seveda pa bi tudi pri izvozu in pri vseh drugih vprašanjih, ki so v zvezi z agrarno proizvodnjo, pripadala kmetijskim zbornicam soodločujoča beseda. V svojih člankih pa smo tudi naglasili, da kmetsko prebivalstvo le stanovskih zbornic ne potrebuje, ker je njegova številčna premoč nad drugimi stanovi že tako velika, da je že s tem nemogoč vsak zakon, ki bi bil proti njegovim interesom. Dočim služijo drugim stanovom stanovske zbornice predvsem v obrambo njihovih interesov, bi kmetijska zbornica le v manjši meri služila temu namenu ter bi bil njen poudarek na dvigu agrarne proizvodnje ter kulturnem in socialnem napredku vasi.
Sedaj se je izdala v kmetijskem ministrstvu uredba o korporativni organizaciji kmetovalcev ter o ustanovitvi banovinskih kmetijskih zbornic. Kakor se izrečno poudarja, naj služi ta uredba le kot podlaga za diskusijo in zato je potrebno, da se o njej izjavi naša javnost, da se pravočasno preprečijo vsi njeni morebitni nedostatki.
Novi načrt uredbe predvideva, da se v vsaki občini (razen v mestih, ki so sedeži banovin) ustanove kmetijski odbori, v vsakem okraju pa okrajni kmetijski odbor. Vsak občinski kmetijski odbor izvoli po enega člana in namestnika za okrajni odbor, ta pa izvoli svojega zastopnika za banovinsko zbornico. V načrtu uredbe so tudi podrobno navedene pravice teh odborov, ki so nekakšni posvetovalni organi za oblast. Mnogo večje pravice bi imele kmetijske banovinske zbornice, katerim bi motala pristojna ministrstva vse za konske načrte, naredbe in uredbe, ki se tičejo kmetijstva in kmetovalcev predložiti v predhodno iz javo.
.Vse banovinske zbornice pa izberejo iz svoje srede glavno kmetijsko zbornico v Beogradu. Vsaka banovinska zbornica, ki ima do 30 rednih članov, to je do 30 okrajnih odborov, voli v to centralno zbornico po 3 člane in po tri namestnike, ostale še po enega za vsakih 10 članov nad 30. Po svoji službeni dolžnosti pa bi bili člani centralne zbornice še trije zastopniki Gl. zadružne zveze, po en zastopnik agrarne fakultete, Jugoslov. združenja agronomov in drugih gospodarskih organizacij s sedežem v Beogradu.
Finansirali pa bi se ti odbori in zbornice takole: Za kritje stroškov občinskih in okrajnih odborov bi skrbele občine, ki bi smele dati za te odbore največ 10% celotne letne odmere od kmetijskih ustanov (zemljarine?).
Banovinske zbornice bi finansi rala banovina, ki bi morala v ta namen določiti najmanj 2% vseh proračunskih izdatkov. Proračun zbornice bi zato tudi bil odvisen od banove odobritve. (Proračun kmetijske zbornice v Dravski banovini bi potem takem znašal pri bližno 2 in pol milijona Din, kar je zlasti za začetek zelo visoka vsota.)
Centralno zbornico v Beogradu pa bi vzdrževalo kmetijsko ministrstvo iz sredstev drž. kmetijskega zaklada.
Ne da bi se že podrobneje spuščali v program in organizacijo kmetijskih odborov in zbornic, smatramo vendarle za potrebno, da se dotaknemo vsaj enega vprašanja in to je njih finansiranja. — Sestavljalec načrta uredbe se je postavil na načelo, da se kmetijski odbori in kmetijske zbornice finansirajo iz javnih sredstev. To načelo ni le v nasprotju s sedaj veljavnim načelom, da si mora vsak stan svojo stanovsko organizacijo vzdrževati sam, temveč je tudi objektivno napačno. Večina obrtnikov, zlasti podeželskih, ni nič bolje situirana od kmetovalcev. Ce si mora obrtnik vzdrževati svoje obrtniško združenje in svojo obrtniško zbornico sam, ni razvidno, zakaj si ne bi mogel svojih stanovskih organizacij v zdrževati sam tudi kmetovalec. Zlasti še, ker bo njegov prispevek zaradi velikega števila pripadnikov stanu neprimerno manjši, kakor pa je prispevek obrtnika. Zakaj bi imel edino kmetovalec privilegij popolne davčne oprostitve za lastno stanovsko organizacijo, ni razvidno, a tudi ne utemeljeno in zdravo. Kmetski stan je že tako močan, da mu ni treba živeti na račun drugih stanov.
Upoštevati pa je tudi naslednje. Naloga kmetijske zbornice bo ogromna, ker je tudi zaostalost naše agrarne proizvodnje velika Zbornica bo zato morala mnogokrat apelirati na svoje članstvo, da to tudi po lastnem preudarku
podpira njene težnje. Če bo kmetsko prebivalstvo tudi samo vzdrževalo zbornice, pa čeprav s še tako malenkostnimi prispevki, bo občutilo te zbornice kot svoje, v nasprotnem primeru pa morda 1§ kot nov urad, do katerega bo njegov odnos približno isti ko do vseh drugih uradov. Velik del zborničnega programa bi se zaradi tega teže izvedel. Je pač tako, da nobena zastonjska stvar ni dobra in da vedo ljudje ceniti le tiste stvari, za katere tudi sami nekaj prispevajo. Na vse zadnje se more določiti prispevek kmetskega prebivalstva za zbornice tudi indirektno, n. pr. od izvoza kmetskih pridelkov ter je zato tudi nepotrebno, da bi imele kmetijske zbornice ta odij, da žive od prispevkov drugih stanov.
Ustanovitev kmetijskih zbornic je potrebna, ne pa tudi ustanovitev centralne zbornice v Beogradu, ker bi podobno sodelovanje kakor obstoji danes med gospodarskimi zbornicami, popolnoma zadostova-
lo.	Želeti je le, da pride do ustanovitve kmetijskih zbornic čim prej, toda tudi po tehtnem preudarku njih organizacije. Kajti kmetijske zbornice in občinski ter okrajni kmetijski odbori, ki bi obstojali le zaradi lepšega, nam res niso potrebni. Zato je tem bolj potrebno, da se tudi v naši javnosti o tem razpravlja in zato smo tudi mi napisali svoje le do-brohoteče pripombe.
Politične vesti
Dražbe	in
Dnevno čitamo v naših političnih in gospodarskih časopisih obupne prošnje zadolžencev, ki so prišli radi svetovne krize v položaj, kakršnega slovenski narod še ni doživel in ne poznal. Današnje gospodarske razmere so izredne. Zato je povsem razumljivo, da vse panoge gospodarstva zahtevajo tudi izrednih korakov oblasti v svrho zaščite eksistence posameznikov. Ako opazujemo, na kakšen način se uničuje premoženje dolžnikov dan za dnem, se človek vpraša, v čigavem interesu je to, da se ničesar ne ukrene v svrho ureditve odnošajev med upniki in dolžniki, ker je sedanji način varovanja interesov upnikov, v dobi največje krize, po zakonu gotovo zastarel in nikakor ne ustreza več današnjim izrednim razmeram. Zato so odločujoči činitelji poklicani in dolžni, da postavijo naše gospodarske razmere na nove zakonite osnove, ki bodo ustre zale današnjim izrednim razmeram. Popolnoma je razumljivo, da se varuje upnik in njegove pravi ce, ne sme pa se to goditi le na škodo dolžnika, ki ima enake pra vice.
če zasledujemo zgodovino, ko so bili posamezni narodi tudi v iz rednih razmerah, se lahko učimo za sedanjost iz nauka preteklosti. Zahteve našega naroda dolžnikov so, da se v primeru prodaje premoženja v korist upnika prodaja izvrši za cenilno vrednost. — Če pa ni kupca za cenilno vrednost, mora pa prevzeti upnik za cenilno vrednost, razliko pa izplačati dolžniku. Kajti, če dosedanji zakon dovoljuje upniku vse pravice napram dolžniku, ne sme dovoliti pri tem uničevanja eksistenc dolžnikov in njihovih rodbin z odvzetjem njih premoženja za vsako slepo ceno. Dnevno lahko opazujemo primere, da se na dražbah prodaja dolžnikom njih imovina, pa se doseže z izkupičkom samo delno kritje obveznosti napram upniku, dolžnik pa ostane še nadalje dolžan, oropan eksistence, njegova rodbina pa pade v breme socialnih ustanov, odnosno občin in javnosti. Ne zadostujejo samo besede o sklicevanju na krščansko
ljubezen do bližnjega in na socialno miselnost, osebno pa brezsrčno izkoriščati stisko tisočev našega naroda, kateri je v težavah brez svoje krivde, ga zmerjati z despe-rati, pri tem pa odvzemati njegovo premoženje za slepo ceno in si otvarjati naložbe na tekočih računih v inozemstvu.
To naj bo apel in opomin onim, ki danes nočejo razumeti toka novega časa, niti ne starega izreka, ki pravi: »Danes meni, jutri tebi.«
Franjo Škrbec.
Velike redukcije pri TPD
Ker se niso povečale železniške dobave trboveljskim rudnikom, bo izvedla TPD velike redukcije. V maju se bo delalo le 11 dni.
Ravnateljstvi v Zagorju in Kočevju bosta reducirani, obrat v rudniku Kisovec pri Zagorju pa ustavljen.
Število delavstva bo znižano za 400, uradništva pa za nekaj desetin.
In še naprej bo pelo »Narodno blagostanje« svojo pesem o blagostanju Slovenije!
Konkurzi - poravnave
mmaamammmmiammmmmm
V konkurznii zadevi zapuščine po pok. Homarju Francetu in Ivane se izmenja stečajni upravitelj odvetnik dr. Trampuž ter se postavlja namesto njega notar Zevnik v Kamniku.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Čarman Ivana in Marije, posest, in gostilničarke Zg. Šiški. Poravnalni sodnik
Avsec, poravnalni upravnik Anton Klavžar v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave dne 8. maja ob 9., rok za oglasitev do 3. maja.
V poravnalni zadevi trgovca in posestnika Emila Schauerja v Čr-mošnjicah bo ponovni poravnalni narok dne 23. aprila ob pol 11 pri sodišču v Novem mestu. Dolžnik ponuja sedaj upnikom 50 kvoto, plačljivo v 18 mesečnih obrokih, katerih prvi zapade dva meseca po pravomočnosti poravnave.
Potrjuje se prisilna poravnava, ki jo je sklenil dr. Sagadin s svojimi upniki.
Kralj Boris je med velikonočnimi prazniki obiskal razne kraje Bolgarske ter prišel v stik z narodom, ki mu je povsod izrazil svojo zeljo, da se obnovi ustava ter parlamentarni režim. Ministrski predsednik Kjuseivanov je izjavil, da se bodo politične izpremembe gotovo izvršile, toda ne pred pričetkom žetve.
Sovjetski tisk simpatično komentira zahtevo turške vlade, da se revidira lozanska pogodba in dovoli Turčiji utrditev Dardanel Mnenje nekih velesil, da bo Rusija 5®" edina protestirala proti utrditvi Dardanel, se torej ni uresničilo.
Svet Zveze narodov se sestane
11.	maja ter bo med drugim razpravljal tudi o locarnskem jamstvenem paktu iz 1. 1925.
Konferenca generalnih štabov Anglije, Francije in Belgije se je začela v sredo dopoldne. Prva seja je bila bolj formalnega značaja in se je določil le način posvetovanj. Popoldne so začeli generalni štabi reševanje svojih nalog.
V Ženevi je ostala situacija ne-izpremenjena. Angleži zahtevajo vedno bolj odločno nove ukrepe proti Italiji. Nekateri angleški listi celo pišejo, da je treba zaradi italijanskega napredovanja do Tan-skega jezera zapreti Italiji prevoz skozi Sueški prekop. Italijani pa prihajajo s tem večjimi novimi zahtevami, čim dalje je prodrla njih vojska. Francija pa se zanima le za Porenje. Zaradi teh nesoglasij med velesilami niso izključena niti presenečenja.
Eden bo odpotoval v Be lin, da se sestane s Hitlerjem. Zahteval bo predvsem točna pojasnila glede naslednjih vprašanj. Kaj namerava Nemčija glede Klajpede, Gdanskega in Avstrije? Ali bo Avstriji, Češkoslovaški in Litvi ponujeni pakt o nenapadanju vseboval tudi klavzulo o medsebojni pomoči, kakor jo določajo statuti Zveze narodov? Kakšne so končne zahteve Nemčije glede kolonij? Ali bo Nemčija gradila v Porenju utrdbe?
Ministrski predsednik Sarraut je na banketu pokrajinskega časopisja imel velik političen govor, v katerem je zlasti poudarjal, da je Francija dokazala svbjo miroljubnost in ni nastopila z vojaškimi sankcijami niti sedaj, ko Je imela vso pravico za to. Sarraut je nato s posebnim poudarkom naglasil, da je Francija popolnoma vojaško pripravljena in da more to izjaviti na podlagi posvetovanj s francoskimi generali.
Francoskega ministrskega predsednika Sarrauta je obiskal papežev nuncij (običajno obiskujejo nunciji le zunanje ministre) ter imel ž njim daljši razgovor. Gre za posredovanje papeža, da bi bila cim prej končana vojna v Afriki.
Italijanska vlada je po svojem londonskem veleposlaniku Grandi-ju zahtevala, kakor poroča »Daily Express«, da odpokliče Anglija iz Sredozemskega morja vse ladje, ki so bile poslane sem od brodovij iz drugih morij.
Italijani so prodrli do Tanskega jezera in zasadili na najvišjem vrhu polotoka Gorgori italijansko trikoloro, vrh pa imenovali po Mussoliniju. Menda so hoteli s tem poudariti da teh pokrajin ne za-puste več.
Po italijanskih vesteh so itali-anske čete prodrle že do mesta Desie. Motorizirani oddelki so baje tudi že zasedli mesto. Tudi ob sudanski meji prodirajo italijanske čete ter so že presekale Zvezo med angleškim Sudanom in Etiopijo.
Tudi usvojitev Adis Abebe že v bližnjih dneh napovedujejo itali-, anski listi. Po vsej verjetnosti bodo v Adis Abebi uprizorili Italijani teatralična mirovna pogajanja s kakšnim etiopskim rasom.
Italijani nameravajo proglasiti izdajalca rasa Gukso za etiopskega cesarja in nato skleniti z njim (to je s samim seboj) mir z Etiopijo.
češkoslovaška vlada bo v kratkem zahtevala od parlamenta velike kredite za utrditev njene meje proti Nemčiji.
Belgijski parlament je odklonil predlog, da se dovoli ženam volilna pravica. O predlogu bo sklepal parlament šele na jesenskem zasedanju. Pri majskih volitvah torej žene še ne bodo volile.
Sedanja volivna borba za mesto predsednika USA se bo baje vodila v znaku borbe proti ameriškemu vrhovnemu sodišču, ki je razveljavilo Rooseveltove odredbe za omi-ljenje brezposelnosti.
Na zahtevo japonskih oblasti, da se jim izroče trupla 37 japonskih oficirjev, ki so padli pri nekem obmejnem boju ter obležali na sovjetskem ozemlju, je sovjetska vlada ustregla.
Šef generalnega štaba irske vojske je v nekem govoru silno ostro napadel Anglijo in dejal, da bo v prihodnji vojski Irska na strani sovražnikov Anglije.
Denarstvo
Stanje Narodne banke
Izkaz banke z dne 8. aprila na-'aja te izpremembe (vse številke v milijonih Din):
Skupna zlata in devizna podloga ss je povečala za 3’89 na 1.506'5. Zlato v blagajnah se je povečalo za 0*9, zlato v tujini je ostalo feizpremenjeno, valute so se dvignile za 0‘1 na 0*33, devize pa za 2'76 na 15-19.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, s° se povečale za 12*59 na 312*7
Vsota kovanega denarja v sre-bl*u in niklju je padla za 3*09 na 381-3.
Posojila so se skupno zmanjšala za 14*06 na 1.627*9, in sicer so padla eskontna za 14*6 na 1.374*7, lombardna pa so se povečala za 0*6 na 253*2.
Razna aktiva so se zmanjšala za 4-5 na 534*2.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 9*7 na 4.894*15, obveze na pokaz pa so se povišale za 3*9 na 1.484-9. Obveze z rokom so se zmanjšale za 1*0 na 79*9.
Skupno zlato in devizno kritje
]e povečalo na 30*34%, samo zlat0 Pa na 29*17 odstotka.
Odlog plačil je dovoljen
Kmečki hranilnici in posojilnici v Brezovcih (pošta Puconci) za do-bo 6 let za dolgove, nastale do dne
3.	januarja 1936. Obrestna mera za stare vloge po 2 in pol odstotka.
Posojilnici v Ptuju za dobo 6 let za dolgove, nastale do 20. januarja 1935. Obrestna mera za stare vloge po 2 in pol odstotka bruto.
Tržiški posojilnici v Tržiču za dobo 6 let za dolgove, nastale do
19.	novembra 1935. Obrestna mera za stare vloge po 2 odstotka bruto.
. Mestna hranilnica v Karlovcu se
\ 10- aprilom odrekla zaščite, mil 0 otvorjena podružnica Na-°dne banke v Dubrovniku začne Poslovati 1. maja.
•»ugosiavenski kreditni zavod, d. d.
v Beogradu, ki je skoraj čisto v ^ladjarskih rokah, je dosegel lani M milijona Din čistega dobička in p° izplačal 5% dividendo.
Poljska obrtna banka v Varšavi J®* zašla v konkurz. Za okoli 10 mi-hjonov zlotov pasiv ni nobenega Kritja.
Angleški kapitalisti se boje, da bi mogli zaradi razvoja dogodkov v Španiji Izgubiti svoj v Španiji investirani kapital.
Fiskalni	delikti
1	barva, plesira in
/P V 7j lirah Cinično anali '	obleke, klobuke
iid. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere suši. mongn in lika domače perilo^
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-8. Selenbnrgova ul. 8. Telefon št. 22-72.
Občni zbori
VIII. redni občni zbor Ljudske samopomoči v Mariboru, reg pom. blagajne bo v nedeljo, dne 26 IV ob 10. dop. v mali dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu je tudi dopolnitev pravil. Predlogi se morajo predložiti odboru osem dni Pred občnim zborom. Če občni zbor ne bi bil sklepčen ob napovedani uri, je pol ure pozneje drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu delegatov.
15. redni občni zbor d. d. Salus v Ljubljani bo v četrtek, dne 30. aPrila ob 17. v družbeni pisarni Aleksandrovi cesti 10. Delnice Ie treba položiti pri družbeni blagim do 24. aprila. v Greinitz industrija željeza d. d. pezama Muta v Mariboru ima *>. redno glavno skupščino dne 7- aprila ob 16. uri v Mariboru, ^mksandrova cesta 18. Delnice *ba založiti 6 dna pred občnim (.^obi pri Zadružni gospodarski . hki v Mariboru ali pri Ljub-
skl kreditni banki v Mariboru.
Marca meseca je izhajala v »Jug. Lloydu« serija člankov dr. Paulo-viča iz Novega Sada pod naslovom: Ali je upravičena zahteva gospodarskih ljudi po pogojni amnestiji ali aboliciji fiskalnih prestopkov? V dokaz upravičenosti te zahteve je navedel dr. Pau-lovič med drugim tudi te trd primere razsodb državnega sveta, ki so dokončne in proti katerim ni nobenega pravnega leka. Tako kakor je te razsodbe objavil dr. Paulovič, naj bodo objavljene tudi na tem mestu.
I.
Po § 883. splošnega državljanskega zakona se morejo pogodbe sklepati ustno ali pismeno.
Neko industrijsko podjetje, ustanovljeno v obliki delniške družbe, je kupilo z ustno pogodbo od neke samostojne tvrdke v likvidaciji tvorniški strojni ustroj za ceno Din 3,536.047-10. Nekoliko mesecev kasneje je kupila ta delniška družba od iste tvrdke na podlagi pismene kupne pogodbe še tvor-niško zemljišče za ceno 500.000 dinarjev. Tekom leta pa je družba investirala v podjetje še 963.952-90 dinarjev, da je znašala skupna vrednost investicij koncem leta pet milijonov dinarjev.
V zvezi z odredbo toč, 7. čl. 83. zakona o neposrednih davkih je dotiralo podjetje fondu za zmanjšanje vrednosti skupnih investicij Din 150.000, kar odgovarja 3% amortizaciji vseh investicij.
Z razsodbo državnega sveta št. 16.390/1935 pa se pribija ta vsota davčni osnovi z utemeljitvijo, da podjetje »ni dokazalo, da je v bilanci označena vrednost vseh teh objektov realna«.
Po predpisu zadnjega odstavka
ol.	83. davčnega zakona, ki je bil takrat v veljavi, pa je mogla davčna oblast znižati po podjetju izvršeno amortizacijo vrednosti in-vesticij samo po zaslišanju, trojice strokovnjakov, od katerih imenuje enega davčna oblast, drugega davčni zavezanec, tretjega pa ta dva izvolita za predsednika.
Državni svet je ignoriral v preje citirani razsodbi ta zakonski predpis, ki je bil v veljavi v ča-,su, ko se je določevala davčna osnova, kateri je pribila citirana razsodba izvršeno amortizacijo.
II.
Po čl. 37. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih je dopustna pritožba proti razsodbam upravnih sodišč na državni svet v roku 15 dni po prejemu razsodbe upravnega sodišča. Ta rok se ne more pod nobenimi pogoji podaljšati.
V nekem taksnem kazenskem sporu je upravno sodišče razveljavilo razsodbo finančne direkcije in osvobodilo obsojeno podjetje vsake krivice in kazni. Ta razsodba upravnega sodišča je bila zabeležena v delovodnem protokolu dotične finančne direkcije z 21. januarjem 1933 pod št. 12.635/3551. Poleg tega je bilo dokazano s poštno knjigo, da je prejela finančna direkcija priporočeno pošiljko, v kateri je bila citirana razsodba upravnega sodišča dne 14. januarja 1938. Iz poročila finančne direkcije, ki ga je podpisal finančni direktor in poslal finančnemu ministrstvu pod štev 10.528/111/1933, pa sledi, d? je bb la omenjena razsodba izročena referentu v rešitev dne 16. januarja 1933.	^
Obenem z razsodbo je poslalo upravno sodišče finančni direkciji tudi dostavnico. V nameri, da podaljša prekluzivni 15dnevni pritožbeni rok, je napisala finančna direkcija v dostavnico dokazano neresnico, da je bila navedena razsodba pri njej oddana dne
3.	marca 1933.
Na podlagi teh kenstatiranih dejstev, ki poleg tega invohdrajo tudi še vse kriterije zlorabe uradne oblasti' in ponarejanja javnih
•listin, je upravno sodišče zavrglo pritožbo finančne direkcije kot nepravočasno vloženo.
Na pritožbo finančne direkcije pa je državni svet uničil z razsodbo št. 16.225/1933 sklep upravnega sodišča, smatrajoč, da je bila pritožba s sklicevanjem na § 167. zakona čl. LIV/1921 pravočasno vložena, »ker je za pravočasnost pritožbe odločilen dan sprejema na dostavnici, ne pa dan, ki je zapisan v delovodnem protokolu«. Sedaj pa pride višek pravne argumentacije. »Ta dan tudi ne prihaja v ozir zato, ker se iz njega ne more presoditi pravilnost izročitve, niti če bi bil delovodni protokol dokaz o izvršeni izročitvi.«
Ta dobesedni citat iz razsodbe državnega sveta dokazuje, da njemu ni znan predpis, po katerem se v vseh javnih uradih vsa pošta pred protokolacijo predloži šefu urada, odn. njegovemu pooblaščenemu namestniku, torej vsekakor osebi, ki se omenja v § 160. cit. drž. pravdnega postopka.
Po § 167. cit. zak. se izvrši dostavitev proti potrdilu o dostavitvi. V § 151. cit. zakona so označeni kot organi za dostavljanje med drugim tudi organi kr. pošte. Kot potrdilo o dostavitvi sjuži pri pošti dostavna knjiga priporočenih pošiljk za datum o izvršeni dostavitvi in zato bi mogel biti odločilen samo dan, ko je finančna direkcija prejela po dostavni poštni knjigi cit. razsodbo.
S takšno razsodbo državnega sveta postaja pravomočnost razsodb upravnih sodišč iluzorna, ker morejo finančne direkcije v povratni dostavnici vpisati kot datum prejema katerikoli datum. Da takšna uporaba zakona ne povečuje pravne varnosti, m treba posebej dokazovati.
III.
Dve zagrebški velebanki sta ustanovili skupno delniško družbo za izdelavo in prodajo kmetijskih strojev. Novo ustanovljena družba je prevzela takoj zastopstvo neke renomirane tuje tvornice poljedelskih strojev. Delnice novoustanovljene družbe so se glasile na ime, da se je torej mogla iz knjig na-
tančno ugotoviti identiteta posameznih delničarjev.
Neko finančno sodišče je obsodilo novoustanovljeno družbo zaradi davčne utaje, katero da je zagrešila firma s tem, ker da je že pred obstojem delniške družbe zastopala omenjeno tujo tvornico, ko tudi radi tega, ker tukajšnja delniška družba ni svoje dni prijavila tuzemske terjatve tuje tvrdke v svrho odmere davka na poslovni promet, vse to pa z argumentacijo, da je tuzemska delniška družba identična z ono v tujini ter zato kot takšna tudi nosilka kazenske odgovornosti.
Na pritožbo obsojenega podjetja je upravno sodišče čisto pravilno razveljavilo to nezakonito ob. sodbo.
Zaradi pritožbe državnega zastopnika pa je izdal državni svet pod št. 33.919/1934 razsodbo, s katero proglaša, da sta ta tuzemska delniška družba in omenjena v tujini samo navidezno različni podjetji, ker da sta v resnici identični.
0 tem konkretnem vprašanju, in sicer baš za obsojeno tvrdko pa je izdalo apelacijsko sodišče v Novem Sadu sklep, v katerem se med drugim konstatira tudi naslednje: »Iz činjenice, da pošlje neko podjetje neki firmi blago na kredit ali v komisijsko prodajo, se še ne more sklepati, da je tvrdka podružnica tega podjetja, ker je navada, da velika industrijska podjetja v svrho boljše organizacije prodaje svojih izdelkov ustanavljajo posebna samostojna podjetja, ki se nikdar niso smatrala kot njihove podružnice.«
In tako je po razsodbi državnega sveta tuzemska samostojna delniška družba postala »samo navidezno samostojno podjetje«, a dejansko last tuje firme, dočim je po razsodbi apelacijskega sodišča popolnoma samostojno podjetje.
•
. Zaključujemo ta izvajanja z besedami dr. Pauloviča ob koncu drugega citiranega primera: »Da takšna uporaba zakona ne utrjuje pravne varnosti, ni treba posebej dokazovati.«
Povpraievanle po naiem blagu v tuilni
Les in lesni izdelki:
338 — London: politirane jelove deščice okrogle in heksa-gonalne oblike;
339 — New York: lesene pipe;
340 — Berlin: ponuja se zastopnik za hrastove in bukove železniške prage;
341 — Barcelona:	hrastove doge;
342 —Limassol (otok Ciper): gradbeni les;
343 — Haarlem (Nizozemska): hrastovi železniški pragi (30.000 pragov velikosti 260/270, 15X25 X 17 cm in 260/270, 14X26X7 centimetrov).
Deželni pridelki:
344 — Hamburg: ponuja se zastopnik za zdravilne rastline (bolhač v cvetu in prahu), droge in druge rastline;
345 — Dakar (Zapadna Afrika): sveža povrtnina (krompir, češenj), suha povrtnina (fižol vseh vrst, sočivje, grah), konzervirana povrtnina (zelje, grah, fižol);
364 — Gant (Belgija): ponuja se zastopnik za konopljo;
347 — Beyrouth:	ponuja	se
zastopnik za predivo konoplje;
348 — Barcelona: konoplja;
349 — Hamburg: kamilice in druge zdravilne rastline.
Proizvodi sadjarstva:
350 — Hamburg: ponuja se zastopnik za suho sadje, (sadni soki, višnjev in malinov sok);
351 — Berlin-Friedenau: cenena vina za izdelovanje kisa.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
352 — Dakar (Zapadna Afrika): razni siri, surovo maslo, prekajeno meso (gnjat, salama, slanina), ribje konzerve, kondenzirano mleko;
353 — Barcelona: sveža jajca.
Rudarski proizvodi:
354 — češke Budejovice: fino zmlet barit;
355 — Dunaj: neka dunajska tvrdka želi izkoriščati naša kro-mova ležišča;
356 — Kopenhagen; mavec in marmor;
357 — Barcelona: cement.
Industrijski izdelki:
358 — Dakar: razne testenine (makaroni, špageti itd.) ter biskvit;
359 — Carigrad: srebrni predmeti (jedilni pribor), toaletni predmeti, okrasni predmeti;
36Q — Lud^igshafen:	neka
tvdka želi izvažati v Brazilijo železno in jekleno blago, orodje, kmetijsko orodje, industrijske in orbtniške potrebščine, gospo-dinjskO)in kuhinjsko posodo ter novosti'vseh vrst.
Razno:
361 — Barcelona: ponuja se zastopnik za konopljo, krmo, svilene kokone, desinfekcijska sredstva, bolhač, kozjo dlako in svinjske ščetine;
362 — Tunis: ponuja se zastopnik za razne izvozniške predmete, zlasti za lesene izdelke in glinasto posodo;
363 — Chambery (Franclja): prednji deli pri čevljih, copate v raznih barvah;
364 — Berlin: ponuja se zastopnik, ki se bo v kratkem preselil v Južno afriško unijo za vse predmete (zlasti industrijske), ki bi se mogli izvažati v Južno Afriko.
Opombe:
1. Neka hamburška tvrdka išče zastopnika za prodajo njenega orodja za slikarje.
2. Tvrdka iz Hamburga-Ber-gendorfa išče zastopnika za razne vrste trsa.
3. Neka hamburška tvrdka išče zastopnika za prodajo čaja v Jugoslaviji.
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd. Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno. 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in
7.	rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
Dobave - licitacije
mmmaammmmmmmmmmmmmm
Direkcija drž. rudnika Velenje
sprejema do 22. aprila ponudbe o dobavi jeklene žične mreže, železne pločevine, »U« železa, zakovic, 600 m pocinkanih vodovodnih cevi, dinamo-žice, tlačene lepenke, voščenega platna in traku, 300 m3 jamskega lesa in raznih mineralnih olj in masti; do 29. aprila o dobavi 800 m’ jamskega lesa ter 1500 m jeklene žične vrvi.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 23. aprila ponudbe za dobavo kisika, razne krede, cinko-vega belila, masti za parkete, 3000 kilogramov cementa »Lafarge«, na-pušača (Anlasser), raznih žičnikov in žebljičkov za tapetnike.
Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 24. aprila ponudbe za dobavo 100 ms hrastovega jamskega lesa, 20.000 kg portland cementa in 10.000 kg kalcijevega karbida.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 28. aprila ponudbe za dobavo »Ozalid«-paplrja, 830 m lanene jadrenine. krogličnih ležajev in Specialne medi; do dne
3. maja za dobavo raznih brodskih svetilk, 16 akumulatorjev, brod-skega kabla, gumene cevne žice in kompletnega projektorja; do dne
4. maja glede dobave kondenzator-skih cevi.
Licitacije:	,
Dne 18. aprila bo pri Komandi mornarice v Zemunu prva ustna ofertna licitacija za dobavo' pogonskega materiala (razna olja, bencin, petrolej itd.); dne 28. aprila pa pismena ofertna licitacija za dobavo večje množine platna za' perilo; dne 29. aprila za dobavo ca. 50.000 m raznega platna iz konoplje. Do dne I. maja sprejema ista komanda ponudbe za dobavo steklenega papirja, smirkovega platna, mizarskega kleja in kravjega usnja ter pogonskih jermen; do 30. maja za dobavo 150 jelenovih kožic za filtriranje bencina in 2000 vijakov.
Dne 5. maja bo pri Upravi 1. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo ca. 500 m’ desk za čolne; dne 14. maja za dobavo fotografskega aparata, fotometra in drugega materiala.
Dne 11. maja bo pri Upravi
IV.	oddelka vojno-tehničnega zavoda v Kamniku ofertna licitacija za dobavo 1500 m3 jelovih trupčev, 500 m» jelševine in 200 m» klokoče-vine ter 12. maja za dobavo večje množine kartonskih škatel, 2000 kg gutaperče in 30.000 kg sumppra.
Proda se dne 8. maja z ofertno licitacijo pri Direkciji državnih preduzeča v Sarajevu 100 praznih pločevinastih sodov od mineralnih olj.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na
vpogled.)
Stanje naših aktivnih kliringov
Po izkazu z dne 9. t. m. se je saldo naših terjatev proti Nemčiji dvignil od 472*1 na 472*9 milijona dinarjev.
Naše terjatve proti Italiji so ipadle od 156*6 na 155 milijonov dinarjev.
V klirinškem prometu s Turčijo so se naše terjatve dvignile od 2-6 pa 3 milijone djijArjev.
Zunanja trgovina
Kontrola nad uvozom
Kakor smo že poročali, se uvaja z 20. aprilom kontrola nad uvozom vsega blaga, ki prihaja iz Francije ali Nemčije. To pa je šele prvi korak in računati je treba s tem, da bo pozneje prišlo na vrsto tudi blago drugih držav. Na ta način se hoče uvesti popolna kontrola plačil in preprečiti, da bi se mogla izvršiti plačila na kateri drug in nedovoljeni način. V zadnjem času je bilo zaradi tega veliko ljudi kaznovanih.
Opozarjamo uvoznike blaga iz Francije in Nemčije ali iz drugih držav, če je blago francoskega ali nemškega izvira, da morajo do
20.	aprila prijaviti vse svoje ne-regulirane dolgove in pri tem navesti: 1. ime uvoznika in njegovo bivališče, 2. leto izvršenega uvoza,
3. ime in bivališče tujega upnika,
4. višino dolga in v kateri valuti ter 5. plačilne roke.
Ustavitev kompenzacij s češkoslovaško
V zadnjem letu so bile v praksi izvedene zasebne kompenzacije s Češkoslovaško v zelo velikem obsegu. Izvrševale so se na dva načina: s storniranjem po kliringu že izvršenih vplačil in z izvedbo zasebnih kompenzacij izven kli-ringa med izvoznikom in uvoznikom. Te kompenzacije so zavzele v zadnjem času tako velik obseg, da so postale pravilo, mesto da bi bile le izjema. Zaradi tega in zaradi nekaterih neugodnih posledic za našo valuto je sedaj ustavljeno izdajanje dovoljenj za kompenzacije. Zaenkrat še ni znano, če bo ta ustavitev trajala dalj časa.
' Naš izvoz cementa
Kako malo je razvito pomorstvo, se vidi posebno jasno iz izvoza cementa. Tako so izvozili iz Jugoslavije cementa (v prvem stolpcu jugoslovanske ladje, v drugem pa tuje ladje, vse v tisočih tonah)
Vse do predlani je prevoz po naših ladjah zelo nazadoval. Pa tudi še lani je bila do proglasitve sankcij situacija za naše paroplov-ne družbe primeroma ugodna, ker so jugoslovanske ladje prevažale vedno več, tuje pa vedno manj cementa. Zaradi etiopske vojne in
silnih potrebščin Italije pa se je leta 1935. ta slika izpremenila in so italijanske ladje prevozile večino našega cementa. Zaradi sankcij pa je pričakovati, da se bo stanje tako za cementno industrijo ko za naše ladje poslabšalo.
Češkoslovaška je začela nakupovati vino v južni Bolgarski. Do-sedaj je bilo na češkoslovaško poslanih že 5 vagonov bolgarskega vina.
Avstrija bo v prihodnjih 5 mesecih prevzela od Madjarske 740.000 q pšenice. Cena pšenici še ni določena.
Likvidaciia
„Ph6nixa
§*
Ali bodo interesi jugoslovanskih zavarovancev
zaščiteni ?
1925	44-0	292-49
1926	66-79	225-4
1927	6215	251-26
1928	125-65	286"99
1929	121-6	345’7
1930	147-29	263"9
1931	161-2	258-45
1932	168"3	153'1
1933	192-99	158‘8
1934	193-77	226"49
1935	151-7	338‘00
Štev. 3720/11.
Nabava.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 22. aprila 1936 neposredno pismeno pogodbo za nabavo 1800 kg raznega min. olja in 400 kg tovotne masti za Prometno upravo Zabukovca. Ostali pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, ■dne 6. aprila 1936.
Štev. 3731/11.
Nabava.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 22. aprila 1936 neposredno pismeno pogodbo za nabavo 1500 m jeklene žične vrvi pr. 15 mm. Ostali pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 6. aprila 1936.
Dunajska policija je aretirala tri direktorje dunajskega »Phoni-xa«, ki so bili tudi takoj izročeni sodišču, ker so vedeli za špekulacije in manipulacije pokojnega gen. direktorja Berlinerja.
Avstrijska vlada je nadalje z vrsto uredb izvedla likvidacijo >Ph5nixa«, čegar posle in vse premoženje prevzame v celoti v ta namen ustanovljena »Ost. Ver-sicherungs-Actiengesellschaft« z 10 milijoni šilingov delniške glavnice. Denar za glavnico bodo dali dunajski denarni zavodi: Kredit-anstalt-Bankverein, Kreditinstitut za javna dela, Assicurazioni Generali in dunajska mestna zavarovalnica. Dunajska vlada je nadalje prepovedala prodajo polic in dajanje posojil na police, tudi tožbe proti družbi niso dovoljene, prav tako pa tudi ne nobene eksekucije. Tudi konkurza ni mogoče proglasiti nad premoženjem družbe. Tako je avstrijska vlada poskrbela, da avstrijski zavarovanci ne bodo trpeli škode, čeprav je nastal polom »Phonixa« predvsem iz poslovanja dunajskega zavoda.« — Kakor vedno, tako je tudi sedaj pri centrali še vedno največ aktiv, dočim naj podružnice v tujini same gledajo, kako bodo prišle do denarja. Tako tudi »Phonixova« afera dokazuje, da morajo nasledstvene države še vedno plačevati za veličino Dunaja, ker sc še do danes niso znale cmancipirati popolnoma od Dunaja. Po Creditan-stalt še Phonix, da drugih primerov niti ne omenjamo.
Ne velja pa to popolnoma za Češkoslovaško, ki je že kmalu po vojni na podlagi senžermenske mirovne pogodbe zahtevala od Avstrije posebno pogodbo glede poslovanja in garancij za zavarovalnice, ki so delovale na vsem bivšem avstro-ogrskem ozemlju. Na podlagi več dogovorov je bil nato leta 1932. podpisan med Češkoslovaško in Avstrijo protokol, s katerim je bil določen poseben amortizacijski načrt, da bi bile vse češkoslovaške terjatve v 30 letih amortizirane. V smislu tega protokola zato Avstrija tudi ni imela pravice kratkomald likvidirati »Plionix« in poveriti njegove posle novi družbi ter njej izročiti vse premoženje »Phouixa«. Češkoslo-
Štev. 3718.
Nabava.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 22. aprila 1936 pismeno neposredno pogodbo za dobavo 600 m pocinkanih brez-šivnih žel. cevi 1” notr. za Prometno upravo drž. rudnika Zabukovca. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 7. aprila 1936.
vaška zato tudi vztraja na tem, da za obveznosti dunajskega »Phoni-xa« čsl. zavarovancem avstrijska vlada jamči. Primanjkljaj v premijski rezervi za približno 300.000 čsl. zavarovancev znaša, kakor navaja dr. Dermastja v »Slovencu«, 650 milijonov Kč. To je ogromen znesek in je zato razumljivo razburjenje na Češkoslovaškem, zlasti še, ker je doslej dunajska vlada s svojimi odredbami stališče čsl. vlade dejansko čisto ignorirala.
Madjarska bo krila primanjkljaj pri premijskih rezervah svojih zavarovancev v višini 40 milijonov pengov (360 milijonov Din) na ta način, da se ustanovi s pomočjo Assicurazioni Generali in »Miin-chner - Reichsversicherungsgesell-schaft« nova družba »Madjarski Phonix«, ki prevzame vsa aktiva in pasiva madjarske podružnice.
Edino Nemčija je poskrbela, da so njeni zavarovanci pri »Phfini-xu« popolnoma zavarovani, ker morajo tuje zavarovalnice vsa premijska vplačila nalagati v Nemčiji pupilarno varno. Pri nas na podoben zakon nikdar nismo niti mislili, pa čeprav smo s tujimi zavarovalnicami prav bogato obdarjeni.
Jugoslovanski primanjkljaj pri premijskih rezervah se ceni na 80 do 100 milijonov, približno na eno
desetino vseh premij. Pravijo, da bodo interesi naših zavarovancev popolnoma zavarovani, ker da bo prevzela vse obveznosti Phonixa družba Assicurazioni Generali.
Seveda pa samo papirnate izjave, da ne bodo oškodovani jugoslovanski zavarovanci, ne zadostujejo, temveč je potrebno, da tudi vlada energično nastopi v korist naših zavarovancev. V »Slovencu« predlaga dr. Dermastja celo vrsto predlogov v ta namen in te predloge je treba upoštevati.
Čas pa bi tudi bil, da bi že enkrat dobili resnično državno nadzorstvo nad delom zavarovalnic, zlasti tujih, ker smo v primeru nesreče čisto brez vsega jamstva, če so tuje zavarovalnice naložile ves svoj denar v tujini. Nemški primer bi moral biti tudi za nas odločilen.
Dr. Berliner je samo širil in širil posle Phonixa in pri tem pozabil, da je glavnica Phonixa zaradi ogromnega obsega poslov postala premajhna. Na vse mogoče načine je skušal ubiti vsako konkurenco in zato delal tudi po tarifah, ki si jih solidne zavarovalnice niso mogle dovoliti. Sedaj so prišle posledice tega nezdravega zavarovalnega dumpinga.
Čeprav je zlasti poslovanje naših domačih zavarovalnic znano po svoji solidnosti, more vendar Phonixov polom škodovati našemu zavarovalništvu. Zato je tem bolj potrebno, da vlada tudi z javno izjavo pojasni in potrdi, da bodo interesi naših zavarovancev pri Phonixu popolnoma zaščiteni in da bo dala ta afera povod za uvedbo učinkovite državne kontrole nad zavarovalnicami, zlasti tujimi.
grad in požarevaški okraj so popolnoma gotove.
Balkanska konferenca za plovbo in pomorstvo je sklicana za 2G. maj v Carigradu.
Kmetijsko ministrstvo je dovolilo podporo 300.000 Din za nakup plemenskih bikov, ovnov in jarcev za banske uprave v donavski, drinski, moravski in vrbaski banovini. Dravska banovina te podpore očividno ne potrebuje.
OUZD v Splitu je zaključil poslovno leto 1935 z deficitom 470.000 dinarjev.
Občinsko upravo občine Polšnik v litijskem okraju je ban razrešil njene dolžnosti.
Razrešena jc nadalje občinska uprava v Št. Janžu na Dolenjskem.
Kotoribskega župana in banovinskega svetnika Djuro čizmedžijo so ponoči napadli štirje neznanci in ga težko ranili z nožem.
Henry Cheron, bivši večkratni francoski minister je umrl v Parizu.
Angleški finančni minister Chamberlain bo predložil v kratkem vladi v odobritev nove velike kredite za oboroževanje.
Tri vodilne direktorje „ Phonixa je aretirala dunajska policija, ker so baje znali za manipulacije bivšega generalnega direktorja Berlinerja.
Ker so prišle v Južnoafriški uniji
na dan številne korupcijske afere, v katere je bila zapletena tudi policija, je odredil predsednik unije popolno reorganizacijo policije.
Poljska policija je odkrila v Mali Poljski teroristično protižidovsko( organizacijo.
Vseh Židov je na svetu po židovski statistiki 16,246.100, od katerih živi okoli 5 milijonov v Ameriki.
Pri vojaški paradi v proslavo 51etnice španske republike je eksplodiralo več petard, da je nastala silna panika, ker je vse mislilo, da je bil prirejen na začasnega predsednika republike atentat. Ob priliki proslave je prišlo v Madridu in drugih mestih tudi do krvavih spopadov med policijo in komunisti.
i Na Madjarskem je 363 milijonarjev, od katerih živi v Budapešti 179. V Avstriji ima baje samo ena oseba več ko 1 milijon šilingov letnih dohodkov.
Tržna poročila
VELETRGOVINA
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča Špecerijsko blago, več vrst žganja, moko ter deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom
Telefon 8 t. 2666 Ceniki na razpolago!
Doma in po svetu
Kentski vojvoda bo kum hčerki kneza Pavla in kneginje Olge.
Predsednik vlade dr. Stojadino-vič se je vrnil v sredo popoldne v Beograd. Pred svojim odhodom je izjavil, da se je počutil v Sloveniji nad vse dobro in da samo obžaluje, da je bil čas njegovega bivanja na Bledu tako kratko odmerjen. Bled je najmodernejše letovišče v državi, ki more nuditi vse udobnosti.
Za časa velikonočnih praznikov je bila na Bledu večja konferenca slovenskih voditeljev JRZ in predsednika vlade dr. Stojadinoviča. Konference so se med drugim udeležili ban dr. Natlačen, župan dr. Adlešič, glavni tajnik JRZ dr. Kulovec, univ. prof. dr. Lukman, glavni urednik »Slovenca« dr. Ahčin, odvetnik dr. Ažman in industrialec g. Avsenek.
Na velikonočne praznike je bilo več pomembnih političnih shodov. Na shodu združene opozicije v Umčarih je govoril tudi Ljuba Da-vidovič. ki je zlasti naglaŠal, da je treba boriti se za svobodo. Narod potrebuje svobodo, ker drugače ne more kontrolirati onih, ki upravljajo njegovo premoženje. Največja nesreča je, kadar izgubi narod vero v ljudi in v zakone, ker je potem že itak težko življenje še težje. Davidovič je tudi omenil, da se njemu očita, da že 50 let le govori, a da nikdar ne pokaže nobenega dejanja. Dejal je, da je skušal takrat, ko je bil na vladi, vse to, kar oznanja, tudi uresničiti. »da pa so bili vedno močnejši tisti, ki kradejo ...«
V Sarajevu je imel shod doktor Srškič, ki je med drugim izjavil, da že dolgo ni več član JNS, ker je ta nesodobna ln ovira za normaliziranje naših političnih razmer. Na široko je naglašal potrebo rešitve kmetskega vprašanja, ki obstoji kljub istosti jezika in krvi. To vprašanje pa je mogoče rešiti le s sporazumom, ne pa z majorizacijo.
Dr. Srškiču sta odgovarjala ministra dr. Spaho in dr. Kaludžerčič
na shodu v Bjelini. Dr. Spaho je dejal, zakaj ni vse to govoril doktor Srškič takrat, ko je bil predsednik vlade in bila bi danes politična situacija mnogo boljša. Danes so mogoči tudi shodi nasprotnikov vlade, preje pa niso bili mogoči sploh nobeni shodi, še ostreje je odgovarjal dr. Srškiču dr. Kaludžerčič, ki je dejal, da je govoril dr. Srškič tako, kakor da bi bili muslimani zanj, ne pa za doktorja Spaha. Odveč je, da govori o sporazumu dr. Srškič. Danes je dosežen vsaj sporazum s Slovenci in muslimani, pod dr. Srskičem pa še o tem ni bil sporazum mogoč.
Naš dosedanji poslanik v Bukarešti dr. Perič je upokojen, za poslanika in pooblaščenega ministra pa imenovan Dragomir Karidolac, doslej izredni poslanik v Bruslju.
Po mnenju akcijskega odbora za razširitev ljubljanske bolnišnice naj bi se rešilo vprašanje ljubljanske bolnišnice tako, da bi se začasno postavile lesene barake med paviljone sedanje bolnišnice in tako dobili potrebni prostori za bolnike, bolnišnica pa naj bi se čisto na novo sezidala na drugem mestu in tako, da bi se mogla polagoma povečati v popolno kliniko.
Zračni promet na progi Celovec— Ljubljana—Sušak se začne 1. junija.
Mednarodni policijski kongres bo v dneh od 25. do 31. maja v Beogradu. Kongresa se bodo udeležili zastopniki iz 31 držav.
Aleksander Djundjerski, sin veleposestnika Jaše Djundjerskega, ki je veljal za enega naj večjih bogatašev Jugoslavije, si je zaradi neozdravljive živčne bolezni pognal kroglo v glavo. Pred 2 leti je izvršil samomor njegov brat. Sinovi bogatašev izgubljajo živce in še vedno velja pravilo, da propada že
2.	generacija naših meščanskih rodbin.
Na mednarodni konferenci za proučevanje bojev proti kobilicam
v Kairu bo zastopal Jugoslavijo vseučiliški profesor dr. Gradojevič iz Beograda. Kakšna nesreča, če ne bi bili na tej konferenci zastopani!
Prometno ministrstvo sporoča, da ni v vsem njegovem resoru nobenih prostih mest več.
Zemljiške knjige za mesto Beo
Mariborski svinjski sejem
Na svinjskem sejmu dne 10. aprila so se plačevale te cene:
Za mlade prašiče 5—6 tednov stare 60—95, 7—9 ted. 100—135, 3—4 mesece 160—210 Din za kom. 1 kg žive teže 6—7’50 Din, 1 kg mrtve teže 7—9’50 Din.
Ljubljanski živinski sejem
v sredo je bil slabo obiskan in tudi dogon je bil slab. Prignanih, oz. prodanih (številke v oklepajih) je bilo: 30 (20) volov, 21 (5) krav, 12 (9) telet, 436 (285) prešičkov za rejo in 98* (4) konj. Cene so ostale stare, in sicer: voli I. vrste po 4-25-5, II, po 310—4, III. po 3—3‘50, debele krave po 3—4, klo-basar.ice po 2—3, teleta po 5—7 za kg žive teže. Pujski so bili po 190-225 Din.
Radio Ljubljana
Petek, dne 17. aprila. 12.00: Baletna godba (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Ameriški jazz-orkestri (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji
— 18.00: ženska ura: Keramika (gdč. Pajnič Dana) — 18.20: Koncert na dveh klavirjih (plošče) — 18.40: Delovni čas (Valant Milan) —■ 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura: Pionirji naše botanične znanosti — 20.00: III. simfonični koncert radijske postaje (prenos iz Filharmonije). Solist: Karlo Rupel. Dirigent: Drago Mario šijanec. — 22.00: Čas, vremenska napoved, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Sobota, dne 18. aprila. 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vremensko poročilo — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura: O jugoslov. ideologiji (Dušan Nikolajevič) — 19.50: Zunanji politični pregled (dr. Alojzij Kuhar)
— 20.15: Poglejmo na dolenjsko stran: Od Stične do Novega mesta (pester večer). Besedilo napisal g. Ivan Zorec — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Vesela glasba (radijski orkester).
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Piess, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mihalek. vsi v Ljubljani.