Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2010 070(497.12 Ilirska Bistrica) llllllllllllllllllllllllllllllllll 2001561,242 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic@porsche.si ■\ @ BANKA KOPER GOBIBS s AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group / Ilirska Bistrica & ž. / Letnik XVIII, št.: 242 Jg i november 2010 co r as Cena 1,80 € TISKOVINA z CZ) POŠTNINA PLAČANA (/) PRI POŠTI — 6251 IL. BISTRICA. TRNOVO =to ■ O - C ■in -r- Sr- i .V5 i (Ustanovna sap novega lirskobistrišksgt ©bernskega) sveta Na konstitutivni seji, 11. novembra so mandat soglasno potrdili županu, vsem svetnikom in komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Slednjo bodo sestavljali Dušan Grbec (SDS), Zora Anuša Balazs (SD), Vojko Tomšič (Lista Vojka Tomšiča), Rok Jenko (Mladi forum Šajeta) in Igor Batista (LDS). 23 bistriških občinskih svetnikov je tako v novi sestavi po volitvah prvič sedlo skupaj, ustanovno sejo pa je vodila Sonja Koren Čeligoj (DeSUS), kot najstarejša članica novega občinskega sveta. Šest svetnikov je v občinskem svetu ohranilo svoj stolček: Vojko Mihelj Lista neodvisnih krajanov KS, Barbara Kogovšek in Dušan Grbec SDS, Igor Batista in Anton Frank- LDS in Rok Jenko - Mladi forum Šajeta. Kot kaže prvo glasovanje, ima nov župan v svetu večino, saj je 12 od 23 svetnikov podprlo županov predlog in preglasovalo za 2 glasa Desus-ov predlog Komisije, da bi komisijo sestavili glede na izide volitev (in bi jo sestavljali Dušan Grbec(SDS), Sonja Koren Čeligoj (DeSUS), Vlado Hrvatin (SD), Anton Šenkinc (Lista neodvisnih občanov KS) in Primož Rojc (neodvisna lista Skupaj naprej). Prva seja seje tako zaključila brez večjih nesoglasij. LAS Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom vas v decembru vabi na naslednje tržnice: • 01.12.2010: Ilirska Bistrica - sejemska tržnica na Plaču • 05.12.2010: Ilirska Bistrica (na Plaču) - Miklavževa tržnica - od 14,00 do 17,00 ure • 11.12.2010: Ilirska Bistrica - redna, božična in bolšja tržnica na Plaču -od 8,00 do 16,00 ure -dodatni program, delavnice • 16.12.2010: Ilirska Bistrica - sejemska tržnica na Plaču - dopoldne • 29.12.2010: Ilirska Bistrica (na Plaču) - novoletna tržnica, Dedek Mraz -od 15,00 do 17,00 (v slučaju slabega vremena v šotoru na Žabovci) Še posebej so vabljeni vsi tisti, ki bi želeli sodelovati na bolšji tržnici v soboto ,11.12.2010, da se prijavijo do 9.12.2010 na telefon 031 339 789. GSM CENTER ♦ PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER * DODATNE OPREME ♦ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ FOTOKOPIRANJE PONEDELJEK- PETEK 8”-12” in 15”-19" SOBOTA 8”- 12" DZABEST PAKET - PAKET POVEZANI - INSTANT INTERNET od 15 do 30 let starosti VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV m NOVIM j[j Qfl@@E)gfl[liJg[g 1 r I CERKVENIK IMA F* LACU * sveže ribe * ribe bacaM^ biani9 * konzerve zamrznj * školjk * tt yrer\ karjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 tra - V 9 d.o.o. SEŽANA Metra d.o.o., Sežano, trgovina na debelo in drobno, Cesta na Lenivec 37,6210 Sežana PE IL BISTRICA, Vilharjeva c. 33A, 6250II. Bistrica, MALOPRODAJA, TEL:05/714 25 05 Delovni čas: pon. - pet. 8.00-17.00 sob. 8.00-12.00 mmmmm čMPGMUmšA URNIK 8.00 - 18.00 sobota 8.00 - 3.3.00 nedelja zaprto KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK VSAK DAN 8.00 - 20.00 mm 7 DAVČNO IN FINANČNO SVETOVANJE. D.O.O. TELVFAX 05 710 14 99 GSM 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. VOJKOV DREVORED 2, 6250 ILIRSKA BISTRICA lokalne volitve 2010: REZULTATI VOLITEV V KS mm s-? šport: DELO Z NAJMLAJŠIMI ROKOMETAŠI Mmm KAKOVOST JE PRVA Svetovanje, Prodaja, Proizvodnja, Montaža oken in vrat HI-TECH BLEIFREI PROFIL 7 - komorni eyetom ELEGANCE MD 8.0 Vprašajte nas: tel:02 / 7200 330 fax;02/7200 340 www.interles.si ._ info@interles.si gs § " irsur linterlesl IlUEMARjjl Jj Slovenija | lnterles d.o.o. Kraigherjeva 19a I -SI-2230 Lenart PVC *** "3^ LES *** ALU “zi lajlojSt ti«e2keLy i|nlltil|itn Celoviti izvajalski inženiring DANA BESEDA OBVEZUJE 2 30. november 2010 NE PREZRITE-AKTUALNO UVODNE BESEDE Življenje je lepo! mag. Milena Urh ••••• Zadnjih nekaj mesec je bilo popolnoma norih. Najprej ene volitve pa druge pa tretje. Kdo bo koga, kdo bo s kom, za koliko in v zameno za kaj... Kombinacije, variacije in permutacije - ene s ponavljanjem druge brez. Tudi časopisi so nas bili polni, kar običajno ni slučaj. Imeli smo nekaj zanimivih sojenj, pa država nas tudi toži. Zaradi računske pomote - zatipkanja - je bilo naši občini preplačanih 366 tisoč evrov. Občina na računsko pomoto, v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, državnega pravobranilstva ni obvestila. Zato so, kakor pravi generalni državni pravobranilec zoper občino vložili tožbo, sredstva pa bo morala vrniti ne glede na to, ali jih je že porabila ali ne. Z vračilom vlaganj v telefonijo se je zapletlo v Podgradu. Občina je od 383 tisoč evrov 33 tisoč razdelila 80 upravičencem - vsakemu po 400 evrov, preostale pa namenila krajevni skupnosti za investicije Nekateri vaščani se s tem niso strinjali, in zahtevali,da se ves denar razdeli ljudem ter zato podali pritožbo na ministrstvu za gospodarstvo in sprožili upravni spor. Upravno sodišče je pritrdilo vaščanom, zaradi napake, ne pa glede zneska, ki je bil napačno izračunan. Potem so prišle na vrsto smeti. Člani združenja GOJUP so na zadnji seji ugotovili, da so osem let zapravljali čas in denar ter se odločili, da ne bodo odločili ničesar. Zato bo Goju p na naslednji seji verjetno razpuščen, prebivalci Južne Primorske pa bomo v naslednjih letih pošteno plačali njihovo nesposobnost. GOJUP je bil pred osmimi leti ustanovljen z namenom, da bi se župani južno Primorskih občin dogovorili za lokacijo in izvedbo regionalnega odlagališča komunalnih odpadkov. Pripravili so "Izbor in oceno potencialnih lokacij za regijsko odlagališče komunalnih odpadkov konzorcija GOJUP" s katero so ugotovili, da je možno postaviti takšen center tudi v naši občini. Ena od verjetnih lokacij je bil tudi Globovnik, kije roko na srce in kot moje mnenje, popolnoma neprimeren. Civilna iniciativa si je oddahnila, bo pa morala pošteno zavihati rokave in začeti z akcijo prepričevanja države, da sanira nekdanje bivše tokovo odlagališče nevarnih odpadkov iz katerega se cedi marsikaj, da pa o smradu niti ne izgubljamo besed. Potem je prišla novica, da vetrnice bodo, pa da ne bodo... V začetku meseca je odvetnik Tomaž Petrovič, ki v primeru Volovja reber zastopa DOPPS, od Ministrstva za okolje in prostor prejel odločno, s katero je to zavrnilo pritožbo DOPPS zoper okoljevarstveno soglasje za vetrno elektrarno Volovja reber. Baje se bodo ponovno pritožili in tako gre zgodba naprej. Vedno večje slišati tudi komentarje na račun nove bioplinarne, vesela pa sem, da je vedno več ljudi okoljsko osveščenih in da jim ni mar samo zase ampak tudi za okolje v katerem živijo. In dobili smo novo oblast...prvih 100 dni ne bom imela komentarja, upam pa da razume, da razumnost in kritično mišljenje v sodobnih družbah (kar, naj bi mi bili) predstavljata vrednoto. Ko rečemo, da je kritično mišljenje treba dopuščati samo po sebi, mislimo, da si ljudje to zaslužijo, da imajo do tega pravico in da so - če tega niso deležni - oškodovani za nekaj temeljnega, za nekaj, kar jih dela za ljudi. Kot je dejal Aristotel - ni dovolj, da smo živeči ljudje, tudi živeti moramo kot ljudje. In ko trdimo, da je razvijanje kritičnega mišljenja kot vrednote koristno, mislimo, da bodo ljudje, ki živijo v skupnosti, kjer posamezniki samostojno in tehtno preudarjajo o posameznih vprašanjih ter se odločajo na osnovi tega preudarka, srečnejši kot ljudje, ki živijo v skupnostih, kjer se posamezniki odločajo kakor ovce v čredi, na podlagi videza in trenutne priljubljenosti. Demokracija je nemogoča brez ljudi, ki so dejansko kritični. Pa ne pozabite na referendum, v nedeljo 12.12., ki nas sprašuje:"Ali steza to, da se uveljavi Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-2), EPA 1067-V, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 20. oktobra 2010?" »Pojma nimam« Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1.80 EUR Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: GA Commerce d.o.o. Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: GA Commerce d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. X Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. V BIOPLIN ARNA Stališče Krajevne Skupnosti Ilirska Bistrica do obratovanja bioplinske naprave v Ilirski Bistrici Znano je, da se je investitor Bio Futura d.o.o., odločil leta 2007 za izgradnjo BIOPLINSKE NAPRAVE na lokaciji čistilne naprave bivše tovarne organskih kislin (TOK). S tem namenom je odkupil postrojenje in zemljišče navedene čistilne naprave. Bioplinska naprava je zgrajena za pridobivanje električne in toplotne energije z energentom bioplinom (plinski motor - generator) pridobljenim iz raznovrstnih organskih odpadkov v procesu anaerobne fermentacije. Ti odpadki so iz sledečih skupin: rastlinski odpadki, gnoj in gnojevka, organski kuhinjski odpadki, vsebnost prebavil, biološki in organski odpadki iz industrije, mulj iz komunalnih čistilnih naprav, kri in odpadki pri predelavi mesa. Kot vzporedni produkt navedenega tehnološkega procesa je bioplinsko blato (digestorski ostanek) namenjen za uporabo v kmetijstvu kot tekoče biološko gnojilo. Investitor je pridobil gradbeno dovoljenje za izgradnjo od upravne enote, na osnovi vloge in dokumentacije, ki jo je izdelal ARHA projektivni biro d.o.o. iz Črnomlja ter vključno z drugimi projektantskimi firmami in ostale dokumentacije. Za kvalitetno delovanje je uporabljena tehnologija zelo zahtevna zato so pomembne tudi tehnične izvedbe naprave kot celote in so posebno važni pogoji obratovanja ob dejstvu, da je vpliv delovanja te naprave na okolje lahko ob slabem delovanju zelo, zelo obremenilen, celo nevzdržen. Zaradi navedenega je KRAJEVNA SKUPNOST ILIRSKA BISTRICA, oktobra letos, v okviru svojih pristojnosti in možnosti ter sposobnosti pristopila k obravnavi te celotne problematike, kije za mesto Ilirska Bistrica in širše občinsko območje izredno ter bistveno pomembna za ohranjanje primernega življenjskega okolja. Pojasniti želimo, da ob snovanju te investicije oziroma ob postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja KS sploh ni bila obveščena oz. informirana o poteku teh aktivnosti. O zadevi smo izvedeli, ko je bilo gradbeno dovoljenje že izdano in ni bilo več mogoče ugovarjati. Čeprav, so nam pojasnili, da nismo stranka v postopku pa prav gotovo imamo kot neposredna lokalna skupnost glede na lokacijo nedvomno pravico skrbeti in zahtevati, da investicije na naših lokacijah ne vplivajo na zdravo okolje kar je pri tovrstnih napravah lahko zelo vprašljivo. Zato smo se odločili, da pred zaključkom investicije - sedaj je biopli-narna v poskusnem obratovanju opozorimo vse odgovorne, da mora biti z izdanim uporabnim dovoljenjem zagotovljeno strokovno zanesljivo in kvalitetno obratovanje skladno z vsemi predpisi in pogoji gradbenega dovoljenja ter vsemi ostalimi veljavnimi predpisi. Vsem odgovornim za dosledno izvedbo te investicije posredujemo nekaj vprašanj, pomislekov oz. opozoril za ureditev nekaterih zadev, da se zagotovi kvaliteta delovanja bioplinarne. Vse neposredno in posredno odgovorne: Upravna enota Ilirska Bistrica, ARSO, Občina Ilirska Bistrica, soglasodajalci in ostale soodgovorne institucije pozivamo, da se s svojo polno odgovornostjo vključijo in dosežejo popolno spoštovanje investitorja in vseh izvajalcev pri izgradnji bioplinarne. Pomisleki oz. možne pomanjkljivosti pri izgradnji in obratovanju bioplinarne predvsem iz vidika vpliva na okolje oz. njegove degradacije: - V primeru izpada proizvodnje električne energije ne bo napajanja v električno omrežje. Ali bodo s tem možni negativni vplivi na okolje (stalni,dovoz surovin - nastanek viškov v proizvodnem procesu,...). - Kaj bo z viškom toplotne energije; - Kako bo zagotovljeno, da bo digestorski ostanek (bioplinsko blato), ki naj bi se uporabljalo v kmetijstvu kot tekoče biološko gnojilo absolutno neoporečno tudi glede navedenih možnosti okužb? - Zanesljivo mora biti zagotovljena absolutna higienizacija surovin - raznovrstnih organskih odpadkov, ki se bodo uporabljali. - Absolutno mora biti urejeno - zagotovljeno, da ne bo pri obratovanju prihajalo do izpustov v okolje neprijaznih in škodljivih plinov ter s tem smradu, kar bi zelo vplivalo na okolico, jo degradiralo; prebivalcem mesta oz. širše okolice in vsem mimoidočim predstavljalo nesprejemljivo in celo neznosno življenjsko okolje. - Zagotovitev, da naprava ne bo povzročala hrupa, nikakor pa da ne bo presegla predpisanih dovoljenih vrednosti kar še posebno velja za zunaj vgrajen oz. postav- ljen plinski motor. - Zagotoviti, da ne bi prišlo do negativnih vplivov (izpustov nečistih snovi - odpadnih vod mulja ali podobnega) v reko Reko tudi zaradi Škocjanskih jam (UNESCO). - Zagotoviti dosledno urejen dovoz raznovrstnih bioloških odpadkov in odvoz biološkega gnojila, da ne bo neprimernega vpliva na neposredno okolico (transportne poti in okolica, neposredni prevzem - predaja odpadkov, gnojila, ipd.) -Znano je, daje pri tovrstnih napravah zelo zahtevna tehnologija in s tem izdelava same naprave ter režima obratovanja. Ali bo navedeni tehnološki proces zanesljivo obvladljiv pri obdelavi cca 39 različnih vrst odpadkov z različnimi količinami, da bo proizvodnja nemotena in da bo zagotovljeno, da ne bo prihajalo do negativnih vplivov na okolje. - Zaradi navedenega je pred izdajo uporabnega dovoljenja je obvezno poleg ostalih potrebnih listin pridobiti okoljevarstveno dovoljenje agencije RS za okolje. - Zagotoviti pravilno delovanje in varnostne bakle pri izgorevanju viška plina, da ne bi nastali neželeni in zelo moteči vplivi na okolico. - Izvajanje monitoringov pri obratovanju mora postati redno in po potrebi tudi pogosteje ter obvezujoče. - Bioplinarna, ki uporablja kot substrat živalske stranske proizvode (gnojevko, klavniške odpadke...) potrebuje odobritev Veterinarske uprave Republike Slovenije skladno z uredbo in pravili. - V KS smatramo, da je bila občinska uprava z županom in Občinski svet zavedeni, ko je investitor kot vzorčno bioplinarno predstavil kmetijsko bioplinarno. Delovanje načrtovane bioplinar-nev II. Bistrici je glede na vstopne odpadke tehnološko precej bolj zahtevno in rizično. Kvaliteta tekočega biološkega odpadka je manj primerna za gnojenje kmetijskih zemljišč, kot je to pri kmetijskih bioplinarnah, ki za svoje obratovanje uporabljajo gnojevko in koruzo. - Nenadzorovan izpust, izcedne vode kmetijskih zemljišč gnojenih z neustrezno predelanim tekočim gnojilom ali tehnološka nesreča, glede na to, da naprava nima ustrezno velikih lovilnih skled, lahko povzroči ekološko nesrečo večjih razsežnosti. - Po najnovejših ugotovitvah naprave, katerim je skupni batni motor, ki ga poganja metan, pridobljen v procesu fermentacije (bioplin), kot stranski produkt mečejo za zdravje ljudi in živali nesprejemljive količine, skozi izpust, v okolico nekaj kilometrov od naprave, rakotvorni formaldehid, daleč nad dovoljenimi emisijami. Prav tako poleg rakotvornega formaldehida izpuščajo v okolje večje količine dušikovih oksidov, nezgorelega goriva, prašnih delcev in drugih človeku in okolici neprijaznih snovi. Glede na navedeno imajo naj novejše bioplinarne oksidacijski katalizator za znižanje vrednosti formaldehida in sistem za čiščenje zraka in učinkovite naprave za čiščenje procesnih in odpadnih vod. Glede na vse navedeno opozarjamo in pozivamo investitorja, projektante in izvajalce, da z vso odgovornostjo zaključijo to investicijo in da zagotovijo da bo bioplinarna zgrajena in delovala skladno z gradbenim dovoljenjem, s tehnično dokumentacijo, z občinskimi odloki in predvsem skladno z vsemi tehničnimi in okoljevarstvenimi predpisi in da bo trajno delovala v skladu z ekološkimi standardi. To je nujno in obvezno, saj imamo občani KS Ilirska Bistrica in občani širše okolice vse pravice, da živimo v primerno zdravem okolju. Nikakor ne želimo, da bi morali z nekimi drugimi prisilnimi aktivnostmi uporabiti vsa razpoložljiva legalna sredstva tudi z zaporami ceste vred in tako iskati ter si pridobiti svoje pravice do ustreznega okolja ne glede na interese kapitala. Zorko Šajn, predsednik KS Ilirska Bistrica S EK Rp! Lokalna akcijska skupina Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom Slovenski LEADER v Evropi Aleš ZIDAR, Goran SOSTER...... Slovenski predstavniki so se udeležili S. seje LEADER Sub-com-mittee v Bruslju Dne 12. novembra 2010 je v Centru Albert Borschette v Bruslju potekala razširjena 5. seja LEADER Sub-committee, ki je sicer organ Evropske komisije, ustanovljen za spremljanje izvajanja programa LEADER in ga sestavljajo člani iz vseh članic EU (ministrstva, organizacije in združenja na področju razvoja podeželja, nacionalne mreže za podeželje). Poleg stalnih članov LEADER Sub-committee Brede Kovačič in Mateja Štepca, ter predstavnika PREPARE Netvvorka (V delovanje mreže PREPARE so vključene krovne nevladne organizacije iz področja razvoja podeželja iz 11 evropskih držav, Slovenijo zastopa Društvo za razvoj slovenskega podeželja, spletna stran: http://www. preparenetwork.org/) - Gorana Šo-stra, so bili na tokratno sejo vabljeni tudi predstavniki Lokalnih akcijskih skupin (LAS) iz vsake države članice, tako da je slovenske LAS poleg Gorana Šostra (LAS Prlekije) zastopal tudi strokovni vodja LAS Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom (DRPSN) Aleš Zidar. Razlog za organizacijo razširjene seje LEADER Sub-committee-a je bila predstavitev dosedanjega izvajanja programa LEADER v EU in pridobivanje informacij neposredno od LAS, kar se je izkazalo za odlično potezo. Predstavniki LAS so bili namreč zelo aktivni v razpravi in so opozorili na precej pomanjkljivosti izvajanja programa LEADER v svojih državah ter posredovali kar nekaj predlogov za boljše in hitrejše črpanje sredstev programa. Na seji so bila predstavljena poročila treh delovnih skupin o dosedanjem izvajanju programa LEADER in sicer na teme: Izvajanje pristopa LEADER, Ohranjanje inovativnega in raziskovalnega značaja programa LEADER (identificirane težave in primeri dobrih praks) ter Izvajanje projektov sodelovanja. V razpravi so vsi udeleženci pohvalili pripravljeno gradivo za sejo in možnost sodelovanja predstavnikov LAS, ugotovilo pa se je tudi, da so problemi izvajanja programa LEADER več ali manj povsem enaki v vsej Evropi. V EU sicer trenutno deluje 2192 LAS (vseh LAS še ni izbranih v Italiji, Cipru, Romuniji in Bolgariji), ki so zaradi zelo strogih pogojev črpanja sredstev izkoristile le majhen odstotek vseh sredstev v finančnem obdobja 2007 - 2013. Po podatkih EU je Slovenija do sedaj izkoristila le dobrih 14 % vseh sredstev, vendar je s tem pri samem vrhu uspešnosti. Za primerjavo - Francija in Italija sta doslej izkoristili le okoli 1 % vseh sredstev, kar je gotovo premalo za uspešno oceno izvajanja programa. Precej razpravljavcev je ugotavljalo, da bi morala EU omogočiti lažjo izvedbo predplačil za izvajanje programa in daje omejitev 20 % sredstev, namenjenih za delovanje LAS prenizka, ker ne omogoča vključitve večjega števila izkušenih strokovnjakov, ki so potrebni za izvajanje zapletenih postopkov črpanja sredstev programa. Preveč časa se namenja postopku odobritve projektov in kasneje izplačilu zahtevkov, kar bi moralo biti precej hitrejše. Pri tem so prednjačile stare članice EU, ki so program LEADER izvajale že v prejšnjih obdobjih in ugotavljale, da je nov sistem izvajanja slabši ter da gre za korak nazaj v izvajanju in ideji pristopa LEADER. Zanimivo je bilo tudi mnenje predstavnika Irske, ki je opozoril, da se premalo sredstev namenja za izvajanje mehkih projektov, izobraževanj in usposabljanja človeških virov, kar naj bi bila osnovna naloga programa LEADER. In prav to je bila osnovna misel pripomb pri obravnavi poročila druge delovne skupine - nameniti več poudarka izobraževanju prebivalcev za izvajanje inovativnih projektov, ki so srž programa LEADER. Pri projektih sodelovanja pa so udeleženci izpostavili razlike med stopnjami sofinanciranja, različnimi postopki prijave projektov, informacij o projektih in različnemu času potrjevanja projektov, v Nemčiji pa je problem tudi to, da morajo projekte sodelovanja izvajati le skozi infrastrukturne projekte. Udeleženci so bili mnenja, da je potrebno razviti posebno skupno orodje za lažje prijavljanje in spremljanje projektov sodelovanja, pomemben korak pa je bil narejen tudi na spletni strani EN RD (European Network for Ru-ral Development - Evropska mreža za razvoj podeželja, spletna stran: http://enrd.ec.europa.eu/), kjer se lahko prijavi in najde ponudbe projektov sodelovanja. Vsa podrobna poročila in povzetki razprav bodo objavljeni na spletni strani EN RD do konca novembra 2010. Primerjava dosedanjih izkušenj z izvajanjem programa LEADER je pokazala, da kljub različnim pristopom med posameznimi državami predstavlja po vsej Evropi največjo težavo zapleten sistem, ki ne prispeva k uspešnosti programa; prej bi lahko ugotovili, da ga zavira. Aktivnosti in rezultati 4. osi PRP so tako specifični, da zahtevajo drugačno obravnavo in drugačen sistemski pristop, kot ukrepi iz ostalih delov PRP. Zato je priporočljivo v naslednjem proračunskem obdobju vzpostaviti za LEADER pristop, ki bi moral vsebinsko pokrivati ukrepe 3. in 4. osi, posebno, poenostavljeno shemo izvajanja. Številne države, ki se želijo v bližnji ali bolj oddaljeni prihodnosti pridružiti EU, zelo zanima delovanje lokalnih akcijskih skupin in si veliko obetajo od uvajanja programa LEADER. Četudi še niso deležne financiranja iz EU, želijo pridobiti znanja, potrebna za uspešno delovanje lokalnih partnerstev, katera samodejno vznikajo na vsem evropskem obrobju. Skupni vtis udeležencev sestanka je bil prav gotovo pozitiven, saj so se imeli možnost iz prve roke seznaniti s problemi izvajanja programa LEADER v EU in osebno primerjati delovanje naših LAS z ostalimi. Kljub vsem težavam, ki jih imamo slovenske LAS z izvajanjem programa LEADER, pa je pomembna ugotovitev, da smo v primerjavi z ostalimi članicami EU zelo uspešni. /— •—\ -7 ni \ PIŠITE NAM \— sneznik@kabelnet.net —7 KOLUMNA Kakor je prišel, tako je odšel Vojko Tomšič, Jasen 38a.. V Primorskih novicah, je bistriška novinarka poizkušala analizirati vzroke, ki so pripeljali do zamenjave na županskem mestu v Ilirski Bistrici. Sloje za spodletel poizkus, saj je premalo časa na sceni in ima pre-plitev pogled, da bi lahko videla bistvo poraza. Dokaj blizu je le Šenkin-čeva izjava, da so letos vsi kandidati želeli izriniti njega in da program ni bil pomemben. Prvi del v celoti drži, saj vedno želijo novi kandidati spodriniti starega. Drugi del drži le delno. V toliko, daje Šenkinčev program še kako pomemben pri odločitvah volivcev. Bil je razen ene točke popolnoma enak kot tisti izpred osmih let (manjkala je srednja šola) in popolnoma enak tistemu izpred štirih let.To pa seveda pomeni, da seje v osmih letih zelo malo naredilo. Šenkinc je očitno pozabil, kako je prišel na oblast. Tudi takrat ni bil posebej pomemben program. Tudi Šenkinc kot kandidat je bil daleč od idealnega kandidata. Vendar se je dalj časa vodila medijska vojna zoper takratnega župana. V časopisih sem avtor tega članka opozarjal na nepravilnosti, ki jih je povzročal takratni župan, tako v funkciji župana, kot tudi v funkciji stečajnega upravitelja.Ti članki so me pripeljali tudi pred sodišče. Ne enkrat. Temveč trikrat. Prvo tožbo sem dobil, medtem, ko je preostali dve, zasebni tožilec vlekel toliko časa, da so zastarale. Znotraj občinskega sveta, pa gaje neizmerno mrcvaril takratni svetnik Šenkinc. Takrat je vse vedel in znal, ko pa je prišel na oblast, je večino tega »pozabil«. Prvo leto po izvolitvi, se mu je podpora zelo dvignila. Razlog - srednja šola. Projekt je uspel, ker je verjel vanj. Vendar brez široke podpore vseh, ki smo kakorkoli lahko vplivali na odločitev Gabra, šole ne bi bilo. Povedati je potrebno, da je ta šola ostala na sredi poti, saj je še vedno dislociran oddelek Postojnske srednje šole. Grenak priokus daje tudi dejstvo, da država ni prispevala niti centa za to šolo. Po tem letu je začela podpora Šenkincu drseti navzdol. Razlogov je veliko. Po prvem uspehu (srednji šoli) je dejansko pokazal svoj pravi obraz. Vse je želel sam. Nikomur okrog sebe ni zaupal ali mu pustil, da opravlja svoje delo. Zadnjo besedo je hotel imeti povsod. Tudi pri neodvisnih komisijah za razdelitev sredstev. Seveda, je bilo treba dati več tistim, ki so mu slepo kimali. Do občanov je bil vedno bolj aroganten. Z vsemi, ki so mu prišli na pot ali znotraj občine ali zunaj se je skregal. Na občino in v občinske javne zavode, je zaposloval po svojem osebnem interesu, seveda daleč od idealnih, predvsem pa nestrokoven, pa tudi nedelaven »kader«. Vsa dela v občini, so izvajala podjetja od drugod, razen tistih del, s katerimi si je plačeval svoje najtesnejše prikimovalce. Lotil se je tudi maščevanja svojim namišljenim sovražnikom iz preteklosti, osnovni šoli Antona Žnidaršiča, Športni zvezi Ilirska Bistrica itd. Predvsem pa ni bil sposoben izpeljati ključnih volilnih obljub, sprejetje zazidalnih načrtov in ureditev industrijskih in obrtnih con. Zrel za poraz, je bil že pred štirimi leti, vendar sta ga dva srečna naključja ohranila na oblasti. Prvi je bil neinformiranost javnosti o načinu in tudi rezultatih njegovega dela in drugič neodločnost protikandidata v drugem krogu volitev Jenka, kije pričakoval, da bodo drugi zanj dobili volilno bitko. Da bi zmagal, je naredil veliko premalo. Po tej zmagi seje Šenkinc počutil nenadomestljiv. Tako je tudi letos šel na volitve prepričan, da bo gladko zmagal. Že v prvem krogu, saj je bilo že po prvem krogu vse pripravljeno za veliko slavje Pri Kešu, na Baču. Pa se ni izšlo. Tudi v drugem mandatu si je vsepovsod marljivo nabiral sovražnike. Z javnimi razpisi, z zaščito slabega dela v knjižnici, z onemogočanjem dela Nadzornemu odboru, z ustanovitvijo občinskega glasila, za katero je menil, da mu bo dvignilo popularnost, pa mu jo je s svojo »ciciba-nostjo« le zmanjševalo, z neuspelim razpisom za izgradnjo kanalizacije v Hrušici itd, itd. Žebelj v krsto, pa si je zabil s krajo denarja investitorjem v telekomunikacijsko infrastrukturo. Napake izpred štirih let se niso ponovile. Snežnik je javnost redno informiral o vseh nečednosti, ki jih je počel. Vsi kandidati za župana smo šli odločno v boj. Tudi kasnejši županski zmagovalec Rojc je vložil veliko dela v končno zmago. Šenkinčev poraz je bil seveda pričakovan, saj je raziskava javnega mnenja jasno pokazala, da ga kar 62 % volilnih upravičencev naše občine ne želi več za župana. Zmagal bi lahko le, če bi bila manjša volilna udeležba, saj so njegovi volivci šli vsi na volitve. Kolikor višja bi bila volilna udeležba, toliko večja bi bila razlika. Tako kot je prišel na oblast, tako je tudi odšel. Za razliko od svojega predhodnika, pa bo tej občini naredil še veliko škode. Če seje njegov predhodnik, ki je bil mimogrede, bistveno sposobnejši od Šenkinca, po šestih mesecih v občinskem svetu umaknil iz političnega življenja v občini, tega od Šenkinca ne moremo pričakovati, saj je le dan po porazu poizkušal organizirati svetnike v nasprotovanje izvoljenemu županu. Pred osmimi leti sem bil udeležen zmagoslavja Pri Kešu na Baču. Bilo je veselo. Tudi letos sem si šel ogledati politično pogrebnino. Bilo je zelo žalostno, pa tudi negostoljubno. Med udeleženci nisem videl nikakršnih Šenkinčevih prijateljev.Temveč le tiste, ki so od njegovega županovanja imeli koristi. Nemalo sem bil presenečen, da seje te pogrebnine udeležila tudi »neodvisna« občinska volilna komisija. KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Kmetje ostro proti dodatnim davčnim obremenitvam Na nujni razpravi na temo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini okoli 170 kmetov, kmetic in druge zainteresirane javnosti opozorilo na izredno slab dohodkovni položaj slovenskega kmetijstva, ki ga še dodatno ogroža neprimeren in popolnoma nesprejemljiv Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini Razpravo, ki je potekala 17. novembra v Centru urbane kulture Kino Šiška v Ljubljani, so organizirale nevladne kmetijske organizacije, in sicer Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zveza kmetic Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Sindikat kmetov Slovenije in Zadružna zveza Slovenije. Nevladne kmetijske organizacije že dalj časa opozarjajo na vsak dan slabši ekonomski in socialni položaj slovenskih kmetic in kmetov. Nesprejemljivo je, da je Ministrstvo za finance brez predhodnega usklajevanja z zainteresirano javnostjo vložilo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini v vladno proceduro in se istočasno ni odzvalo na opozorila nevladnih organizacij, da je zakon popolnoma neprimeren in da še dodatno poslabšuje dohodkovni položaj kmetij. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Ciril Smrkolj, podpredsednik KGZS Branko Tomažič, podpredsednica Zveze kmetic Slovenije Ančka Pod-bevšek, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Urška Sen- čar Hočevar, predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič in predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk so na razpravi podali skupna stališča in zahteve, ki so jih podprli tudi prisotni kmetje ter Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Združenje družinskih vinogradni-kov-vinarjev Slovenije. Nevladne kmetijske organizacije so od Vlade Republike Slovenije, Državnega zbora RS in Državnega sveta RS zahtevale, da jih aktivno vključijo v dialog o vseh pomembnih vprašanjih s področja kmetijstva in gozdarstva. Ponovno so tudi zahtevali, da se v Ekonomsko-soci-alni svet RS imenuje tudi predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije kot zastopnik kmetijstva in gozdarstva. Izrazili so ostro nasprotovanje Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini in načinu sprejemanja omenjenega zakona, ker le-ta ni bil usklajen z zainteresirano javnostjo. Zato so zahtevali, da se pri sprejemanju zakonodaje s področja kmetijske in gozdarske dejavnosti ter razvoja podeželja opravi ustrezna razprava z nevladnimi organizacijami v kmetijstvu in gozdarstvu ter ostalo zainteresirano javnostjo. Prav tako naj se Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini spremeni tako, da bo dohodninsko osnovo od dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti predstavljal izključno katastrski dohodek. Prag za obvezen prehod na ugotavljanje dohodninske osnove na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih oziroma normiranih odhodkov (vodenje knjigovodstva) pa naj se dvigne na 7.500 evrov katastrskega dohodka brez pripisanih drugih dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. V nadaljevanju so zahtevali, da se plačila z naslova ukrepov skupne kmetijske politike in državnih pomoči ne prištevajo k osnovi za odmero dohodnine iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, pristajajo pa na možnost, da se obdavčijo dejansko prejeta neposredna plačila na viru (cedularna obdavčitev) po stopnji 5 odstotkov, ki je dokončna in velja tako za pavšalno obdavčene po katastrskem dohodku kot tudi za tiste, ki bodo obdavčeni po izkazanem poslovnem izidu. Zahtevali so tudi, da se odpravijo nekatere nedoslednosti v davčni obravnavi zadrug, ki je v nekaterih točkah bistveno manj ugodna v primerjavi z davčno obravnavo gospodarskih družb, zlasti zaradi neupoštevanja dela presežka, ki članom zadrug pripada na podlagi poslovnega sodelovanja in ne na podlagi kapitalske udeležbe, kot odbitne postavke, zaradi ne-možnosti uveljavljanja določenih oprostitev oziroma olajšav, ki jih pri prenosu premoženja, zamenjavah kapitalskih deležev, združitev, delitev, statusnih preoblikovanj in stvarnih vložkov lahko uveljavljajo samo gospodarske družbe, zadruge pa ne. V skupnem dopisu so Vlado RS, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za finance, Državni zbor RS in Državni svet RS pozvali, da njihove zahteve upoštevajo in da naj ne sprejemajo zakonodaje, ki v tem že tako slabem ekonomskem in socialnem položaju še dodatno povečuje obveznosti kmetic in kmetov. V kolikor nevladnim kmetijskim organizacijam ponovno ne bodo prisluhnili in ne bodo uspeli najti rešitev, bodo le-te prisiljene svoje zahteve izraziti z državljansko nepokorščino. KLUB ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA Decembra se veselijo tudi na KŠIBu Pred vsakim vstopom v novo leto se radi obrnemo nazaj... Spomnimo se preteklih mesecev starega leta ter si na podlagi uspehov slednjega zastavljamo cilje za prihajajoče leto. Ker je bilo na Klubu študentov letošnje letos res izjemno pestro, zanimivo, aktivno in delovno, si po besedah vnovič izvoljene predsednice Andreje Kuret, želijo le ponovitve letošnjih uspehov. Kot pravi predsednica, je bilo v letu 2010 uspešno izpeljanih kar preko petdeset različnih projektov. Študentje so se izkazali tako na kulturnem, športnem, družabnem, potopisnem in izobraževalnem področju kot tudi s socialnimi in dobrodelnimi projekti. Njihovo kakovostno skrb za mladino v občini in pa tudi sodelovanje s širšo javnostjo je z Bronasto plaketo nagradil tudi sam občinski vrh. Če omenimo le nekaj zadnjih odmevnih projektov, so bili v mesecu novembru to zagotovo čarovniške delavnice, brucovanje ter potopisno predavanje Turško doživetje'. V mesecu decembru pa študentje napovedujejo... • obeležitev Svetovnega dneva boja proti aidsu (1. december) • božično novoletne delavnice (11. december, od 10.00 ure dalje na Plaču) • potopisno predavanje'Svet ni eden. Svetova sta dva.'(18. december, ob 20.00 uri, sejna soba na Jurčičevi 1) Kšibovci že razmišljajo o najdaljši noči v letu. Letos se za novo leto odpravljajo v Beograd. Večina mest je že lepo zapolnjenih, vabijo pa vse interesente, da se veseli druščini pridružijo tudi ostali. Prijave za novoletni Beograd zbirajo na uradnih urah in sicer do 4. decembra. Več informacij dobiš na www.ksib.si in na Kšibo-vem fb profilu! BISTRINE _______________ Nevestne zarote obrambe Karla Patrie Dejan Ujčič ••••• priznam, ne spremljam redno I poročil. Mnenja sem, da se je za informiranost potrebno malce odmakniti od dnevnega tempa bombastičnih novic in neodmerjenega govora, začinjenega z delom iz ozadja trume komunikacijskih svetovalcev in proizvajalcev novic, ki se mu v tej deželi reče kritično novinarstvo. Predvsem pa ne spremljam poročil zaradi lastnega miru. Zavedam se namreč, da so se vsi kažini v zgodovini človeštva začeli z besedami. In slika sveta, ki mi jo prodajajo v medijih, je lahko razlog za skrb. Včasih pa med surfanjem z daljincem naletim tudi na »informativni« program. Tako sem oni dan zagledal Karla Erjavca. To samo po sebi ni nič posebnega, valjda se ga vidi po teve dostikrat. Karl Erjavec je torej stal pred kamero, z nasmeškom človeka, ki ve, da je preskrbljen do konca življenja, če bo le dovolj duhovit, da ga bodo novinarji kazali, in če bo dovolj prestrašil zadostno število upokojencev, da bodo hoteli kar s politično stranko ščititi svoje pokojnine, da jim jih ne bi njihovi otroci bognedaj vzeli. Stal je tam, ker je odpadla sodna obravnava, kjer je obtožen nevestnega dela kot obrambni minister v primeru Patria. Ne vem, zakaj bi se komu zdelo čudno, če je v primeru Patria minister, šef odgovornega oddelka ta ko rekoč, podpisnik pogodb, obtožen nevestnega dela. Ali pa je tudi v resnici nevestno delal ali pa so ga samo okoli prinesli, pa je stvar sodnega postopka. Karl Erjavec je torej stal tam in razlagal, kako gre v bistvu za neko osebno gonjo proti njemu in ni pozabil omeniti, kako je v tej državi kup resničnih lopovov, ki se jim nič ne zgodi. To je velikanski in temeljni problem te države. Tako hud, da jo lahko do konca razžre. Karl Erjavec je torej pred vesoljno Slovenijo rekel naslednje: Zbrale so se institucije te države, policija (od tajnice, ki je tipkala papirje, preko kriminalistov, ki so zbirali dokaze, do šefov seveda), tožilstvo in sodišča, po nalogu nekoga, ki vse te institucije vodi iz ozadja (jim torej lahko ukazuje), da bi Karla Erjavca oblatili ali celo zaprli. Hkrati pa obstajajo resnični lopovi, kijih ta ista oseba iz ozadja ter policija, tožilstvo in sodišča, nalašč ne preganjajo, čeprav vedo kdo so in kaj delajo. Karl Erjavec seveda ni edini. Kadarkoli se kateri od ljudi, ki imajo v tej državi moč in oblast, politično ali drugačno, pojavi v vlogi obtoženca pred sodiščem ali celo samo v kritični luči javnosti, vedno začnejo govoriti o tem, kako gre za neke politične spletke nekih temnih sil in kako resničnih in večjih lopovov ne preganjajo. Vedno in brez izjeme. Kot je lepo rekel Rajko Pirnat, kot bogovi na Olimpu. Vrnimo se h Karlu Erjavcu. Ni mi jasno, zakaj neki je Karl Erjavec tako nevaren, da se mobilizira cel državni aparat, da se naredi zaroto v mafijskem stilu proti njemu. Meni se zdi zgolj spreten populističen politik s slabimi idejami. In nič več kot to. Ampak Karl Erjavec in vsi ostali se ne bi tako vneto predstavljali kot žrtve politične zarote, če ne bi vedeli, da obstaja zelo dovzetna in prikimavajoča publika. Veliko ljudi je namreč povsem prepričana, da v Sloveniji (nak, v svetu) stvari tečejo točno tako. O k, recimo, da je tako. Karla Erjavca torej preganjajo politično, ker je iz nekega neznanega razloga nekomu neskončno nevaren. Ampak, Karl Erjavec ni kdorkoli. On je predsednikene od strank vladne koalicije, torej med dvajsetimi najbolj vplivnimi ljudmi v državi ta hip zagotovo. In to mu prav nič ne pomaga, da ga ne bi preganjali. Si predstavljate, kaj se šele dogaja navadnim državljanom! Karl Erjavec lahko namreč kadarkoli skliče tiskovno konferenco in bodo vsi novinarji pridrveli in ga poslušali, kaj to, še hodijo za njim in ga sprašujejo. Človek je takorekoč reden gost naših dnevnih sob preko TV ekrana in ima ogromno prostora, da pove kaj in kako misli. In vendar mu to nič ne pomaga, da ga ne bi preganjali. Si predstavljate, kaj se šele dogaja tistim, ki jim na tiskovno konferenco ne bi prišli niti vaški pijančki, če bi jim slivove ponujali! Razumem, daje Karla Erjavca strah in noče povedati, kdo so ti ljudje iz ozadja, ki imajo pod komando vse kriminaliste, tožilce in sodnike v državi. Ne morem pa razumeti, kako je tem ljudem uspelo pretentati Evropsko unijo, ki države, kjer je temu tako, ne sprejema vase. Ker, veste, nemogoče je, da bi bili policija, tožilstvo in sodišča takšna samo do tistih, ki imajo oblast, denar in moč, do navadnih državljanov pa bi delala dobro. Tega še nikoli nikjer ni bilo in ne bo. Uporaba sodnih postopkov v politične namene seveda ni nič novega ali posebnega, Malezija in Rusija sta dva primera med bolj »normalnimi« državami. Nič novega tudi ne bi bilo za nas, kjer si lahko šel v zapor, če si kritiziral oblast še pred malo več kot dvajsetimi leti. Čista novost pa je država, kjer je to tako in je hkrati ves svet pretentan, da je drugače. V tem Sloveniji ni para. No, morda pa obstaja tudi druga možnost. Morda pa imamo v grobem delujočo pravno državo, čeprav obremenjeno s preteklimi vzorci in neformalnimi navezami, pa vendarle. Morda so politiki, ki se znajdejo pred sodišči, resnično užaljeni in mislijo, da so oni izven zakona, pa jim ni mar, da rušijo same temelje države (kar zaupanje v institucije nedvomno je) s tem, ko postavljajo pod vprašaj verodostojnost državnih ustanov in s tem države same. Morda pa vedo, da so nekaj ušpičili in kričijo »Primite tatu!«. Morda pa jim ravno to ustreza, da se pravni postopki spremenijo v poli- tične bitke, kjer je resnični razsodnik zmanipulirana javnost. Sam se držim nekaj preprostih pravil presoje. Če se v zvezi z denarjem omenja »nacionalni interes«, »narod«, »slovenstvo« ipd., potem se krade. Če se govori o zarotah in ozadjih, potem se nekaj skriva. Če se govori o sociali, revežih ipd. potem se želi povečati oblast politikov in uradnikov. 99 % deluje. Jaz, ki sem čuden, pa recimo v govorjenju o tem, da se nekomu nekaj podtika, vidim priznanje krivde, v smislu vnaprejšnje zaščite, če bi se na sodišču kaj izkazalo (vidite, zdaj sem politično obsojen). Madonca, Srečko-ta Prijatelja (simpatično ime, aneda) so dobili s kesom v roki, pa še vedno trdi, da so mu politično podtaknili, sveta pomagavka. Ker lahko bi seveda tudi rekel Karl Erjavec, da bo na sodišču slovenske države, katere eden od vodilnih politikov je, ki je neodvisno, dokazal svoj prav. Ampak to bilo pa menda res preveč za pričakovati od slovenskega politika. Slovenski politiki namreč ne da bi trenili rečejo, da moramo kakšno reformo delati, ker to od nas zahteva Evropska komisija. Halo?! Evropska komisija nima pravice zahtevati prav nobene reforme od nas. Ima samo pravico zahtevati spoštovanje pravil, h katerim smo se sami zavezali, ko smo vstopili v evropski klub, kot suverena država. Evropska komisija samo gleda podatke, ki jih dobi od nas, in piše rešitve, ki so po njenem mnenju dobre. Kar je dobro, saj seje lažje odločati na podlagi več argumentov. Odločiti pa se morajo naši politiki, na podlagi tega, kar oni mislijo, da je prav. Ne pa, da se skrivajo za Brusljem. Kakršnekoli reforme se delajo, ker je to dobro za Slovenijo in ne, ker bi EU ali OECD to zahteval, ker oni tega ne morejo zahtevati. Bruselj ni ne Beograd in ne Dunaj! Ampak, seveda, v državi, kjer eden od vodilnih ekonomistov izjavi, da je za trenutno gospodarsko krizo kriva Evropska komisija, je pač vse mogoče. Gospodarska kriza torej nima ničesar s tem, da imamo nevzdržne javne finance, da smo imeli nepremičninski in borzni balon, da imamo nestimulativno podjetniško okolje in akutno pomanjkanje konkurence na notranjem trgu v celem kupu panog. Nak, kriva je Evropska komisija. Ampak, če logično razmislim, potem je rešitev izstop iz Evropske unije. Potem ne bi imeli nič s komisijo in torej tudi ne bi imeli krize. Da ne govorimo o tem, da bi dobili še tolar nazaj. A ne bi bilo fajn, poleg stagnacije, bi potem dobili še inflacijo, če sodim po tem, kdo je šef gospodarske ekipe vlade. Stara slovenska tradicija. Internacionalna struja, ki ne ve, kaj bi z državo in domačijska, ki ne ve, kaj bi s svetom. A raja živi kako ume. ŠKOCJANSKE JAME Biodiverziteta med naravo in kulturo Pripravile: Sidonija Mozetič in Darja Kranjc BIODIVERZITETA MED NARAVO IN KULTURO : V petek 12. novembra smo na gradu Prem skupaj z mrežo šol PŠJ in Gimnazijo Koper praznovali ob zaključku projekta »Biodiverziteta med naravo in kulturo - Drevesa skozi čas«, ki sta ga finančno podprla Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in program MAB. Po predstavitvi projekta na novinarski konferenci je sledila slovesnost s kulturnim programom, na kateri smo podelili zahvale vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi projekta in zaključne prireditve. Po uvodnih besedah direktorice Parka Škocjanske jame, Slovenija, dr. Gordane Beltram in direktorice slovenskega urada za UNESCO, Marjutke Hafner, so delo na projektu novinarjem predstavile še mag. Vanja Debevec Gerjevič, Darja Kranjc in profesorica Barbara Dobrila, svoje raziskave pa so predstavile tudi posamezne šole. Kasneje so slavnostno prireditev s kulturno noto obarvali trobilni kvintet glasbene šole Sežana, mladinski pevski zbor OŠ Podgora iz Kuteževega, učenci 5. razreda OŠ Dragotina Ketteja s plesno točko in učenka Ana Mikuletič iz OŠ Antona Žnideršiča, Ilirska Bistrica z recitacijo pesmi Otona Župančiča. Biodiverziteta med naravo in kulturo je skupen naslov večletnih projektov, za letošnji izziv pa smo si zadali drevesa, ki ob naših domovih in poteh, tiho oblikujejo naš vsakdan. Učenci osnovnih šol Podgora, Kuteževo, Antona Žnideršiča in Dragotina Ketteja, Ilirska Bistrica in dr. Bogomirja Magajne iz Divače ter dijaki Gimnazije Koper so spoznavali botanične posebnosti, ekološki pomen izbranih dreves in grmovnic, njihovo rabo nekoč in danes ter prisotnost v lokalni ljudski in visoki kulturi. Dijaki Gimnazije Koper so na temo drevesa tudi likovno ustvarjali in pripravili razstavo zanimivih grafik, ki jo je na prireditvi predstavila umetnostna zgodovinarka Lili Bojanič. Razstava bo na gradu Prem na ogled še do konca leta. Raziskovalno delo učencev in dijakov nastalo v sklopu projekta bo v naslednjih mesecih postavljeno na ogled na domeni www.biodiverzite-ta-bok.si. Vrste, predstavljene na portalu, niso naključno izbrane. Ključno izhodišče projekta je bila namreč preučitev izbrane vrste v »domačem« okolju, torej najširše gledano na območju občine Koper in Bio-sfernem območju Kras, ki obsega poreč-je reke Reke in preostali del občine Divača. Pri si učenci in dijaki pomagali tako z literaturo in mentoricami, kot s spraševanjem sorodnikov in drugih starejših ljudi. V bodoče si ob ustrezni finančni podpori nadejamo nadgradnjo portala, ki bo omogočala izvajanje participatornega monitoringa na tem območju, kot enega od pomembnih ciljev UNESCO programa MAB (Človek in biosfera). Tako bodo šolarji in vsa zainteresirana javnost lahko na portal vnašali svoja vsakokratna terenska opažanja in pridobljene podatke o posameznih vrstah na tem območju in v naši kulturi in s tem prispevali k spremljanju stanja narave in njene prepletenosti z vsakdanjim življenjem. 6 30. november 2010 NE PREZRITE - LOKALNE VOLITVE 2010 Rezultati volitev v svete krajevnih skupnosti Mesto i Kandidat 1. BRANKO VIČIČ Rezultati volitev v krajevno skupnost - Bitnja - VOLILNA ENOTA 01 Rezultati volitev v krajevno skupnost - Ilirska Bistrica - VOLILNA .ENOTA 07 Ime liste/predlagatelja št. i glasov \ Odstotek glasov Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja Št. glasov Branko Vičič in skupina volivcev 59 i oo.oo % 2. i MARJAN BENC Aleksander Urh In Skupina Volivcev j 32 Odstotek glasov 77.30 % 22.70 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Bitnja - VOLILNA ENOTA 02 Mesto : Kandidat Ime liste/predlagatelja št. glasov Odstotek glasov 1. MARIJAN FRANK Marijan Frank in skupina volivcev 39 100,00 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Bitnja - VOLILNA ENOTA 03 Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja št. Odstotek 1. MARJAN ZADNIK Marjan Zadnik in skupina volivcev 3 100,00 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Bitnja - VOLILNA ENOTA 04 Mesto Kandidat Ime listc/predlagatclja št. Odstotek glasov L JANKO KASTELIC Janko Kastelic in skupina volivcev [ ' 20 100,00 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Bitnja - VOLILNA ENOTA 05 Št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov glasov I- DAVID ŠAB13C David Šabec in skupina volivcev 31 100.00 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Dolnji Zemon - VOLILNA ENOTA 01 Mesto i Kandidat Ime listc/predlagatclja št. Odstotek 1. PETER BAŠA Primož Rojc in skupina volivcev 185 26,32 % 2. JANA MARTINČIČ Janez Škrlj In Skupina Volivcev 171 24,32%: 3 VALTER SEDMAK Janez Rojc ln Skupina Volivcev .,136 19,35 % 4. ANTON BAŠA Janez Škrlj In Skupina Volivcev 119 16,93 % 5. TOMAŽ RIBIČ Janez Škrlj In Skupina Volivcev 92 13,09 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Dolnji Zemon - VOLILNA ENOTA 02 št. Odstotek Mesto Kandidat line listc/preUlagatelja glasov j glasov 1. BOJAN I l.l A K Drago Jožef Vrh In Skupina Volivcev 46 55,42% 2. DEJAN JAGODNIK Jožef Brožič In Skupina Volivcev 37 44,58% Rezultati volitev v krajevno skupnost - Harije - VOLILNA ENOTA 01 Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja st.: glasov j Odstotek glasov 1. MIRJ AM BOŠTJANČIČ Anita Smrdelj In Skupina Volivcev : 79; 21,53%: 2. : G VERINO TURCO Turco Gverino 1 n Skupina Volivcev 63; 17,17%: 3. MIRKO MRŠNIK Anita Smrdelj ln Skupina Volivcev 62 16,89 % 4. DENIS HRVATIN Turco Gverino ln Skupina Volivcev 48 13,08 % 5. ROBERT HRVATIN Turco Gverino ln Skupina Volivcev 47 12,81% 6. DEJAN SMRDELJ Anita Smrdelj In Skupina Volivcev 35 9,54 % 7. ALOJZ GOMBAČ ZZP - ZVEZA ZA PRIMORSKO-ZZP - OO ilirska Bistrica 33 8,99 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Ilirska Bistrica - VOLILNA ENOTA 08 i Mesto Kandidat ime lisic/predlagatelja Št. glasov Odstotek glasov 1. ROBERT UJČIČ LIČAN ROBERT IN SKUPINA VOLIVCEV 64,44 % 2' BOGDAN CETIN Aleksander Urh Tn Skupina Volivcev 32 35.56% Rezultati volitev v krajevno skupnost - Ilirska Bistrica - VOLILNA ENOTA 09 Mesto Kandidat line liste/predlagatelja Št. glasov Odstotek IT MIRJAM FRANCETIC ZZP - ZVEZA ZA PRIMORSKO-ZZP 156 29.16% ! 2. JANEZ KIRN LIČAN ROBERT IN SKUPINA VOLIVCEV 155 28,97 % 3. DIANA RENKO ZZP - ZVEZA ZA PRIMORSKO-ZZP 131 24,49 % “■ RUDOLF VALENČIČ Aleksander Urh Ln Skupina Volivcev 93 : 17.38% Rezultati volitev v krajevno skupnost - Jasen - VOLILNA ENOTA 01 Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov Odstotek glasov H EEIK: 1 1 Matjaž Kreševič In Skupina Volivcev 121 44,65 % < : m: s 1 rt Dijana Dovgan In Skupina Volivcev 93 34,32 % 3. PRIMOŽ ŠESTAN Janko Ferlež ln Skupina Volivcev 57 21,03 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Jelšane - VOLILNA ENOTA 01 Mesto Kandidat Ime lis te/p red la ga tclj a št. glasov Odstotek glasov 3, IVANTHGI.AR Roman Brežina In Skupina Volivcev 97 74,05 % 2. ROBERT ŠLOSAR Majda Udovič In Skupina Volivcev 72 54,96 % 1. VALTER SAFTIČ / Ana Marija Saftič In Skupina Volivcev 52 39,69 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Jelšane - VOLILNA ENOTA 02 Mesto Kandidat line listc/predlagatclja št. glasov Odstotek glasov 1. DAVID GULJA Tanja G ulja Svetina In Skupina Volivcev 70 81,40 % 2. ROMAN UJČIČ Andrej Ujčič In Skupina Volivcev 55 63,95 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Jelšane - VOLILNA ENOTA 03 Št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov glasov 1. DENIS ČEKADA SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 57 100,00 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Knežak - VOLILNA ENOTA 01 Č J • 'V. Št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov glasov : n. MATEJ TOMŠIČ Anton Delost in Skupina Volivcev 191 34,29 % 5 2. ANDREJ ŠKRLJ Malija Tomšič ln Skupina Volivcev 188 33,75 % 3. BOŠTJAN DELOST Bernard Adam ln Skupina Volivcev 178 31,96 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Knežak - VOLILNA ENOTA <12 Rezultati volitev v krajevno skupnost - Harije - VOLILNA ENOTA 02 1 Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja Št. i Odstotek 3. ROBERT RIS ER V ATO Stanko Laogar In Skupina Volivcev . 47 85,45 % 1. MARJAN URH Friderika Urh ln Skupina Volivcev 41 74,55 % 2. j NATAŠA TONC Tina Tone in skupina volivcev 6 1 10,91 % Rezu H ali volitev v krajevno skupnost - Harije - VOLILNA ENOTA 03 št. Odstotek Mesto Kandidat Ime listc/predlagatclja glasov glasov l. MITJA MOŽINA Mitja Možina ln Skupina Volivcev 50,00 % 2. DUŠAN GOMBAČ Zdenko Jursmovič ln Skupina Volivcev 22 : : 50,00 %, Rezultati volitev v krajevno skupnost - Hrušica - VOLILNA ENOTA 01 Mesto j Kandidat 1. Mirko Boštjančič 2. DEJAN MEZG EC 3. Suzana GOMBAČ Rezultati volitev v krajevno skupnost - Hrušica - VOLILNA ENOTA 02 ' 1 Mesto Kandidat št. Ime listc/predlagatclja glasov Odstotek JANKO GODIN A Janko Godina ln Skupina Volivcev 4 100,00% Št. : Odstotek Ime liste/predlagatelja glasov i glasov Denis Tomažič ln Skupina Volivcev 92 35,38% Denis Tomažič In Skupina Volivcev 85 32,69 % Denis Tomažič In Skupina Volivcev 83 31,92% Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja Št. glasov Odstotek glasov 1. NEVIO PROSEN Anton Delost ln Skupina Volivcev 58 36,48 % 2. MATIJA TOMŠIČ Anton Delost Tn Skupina Volivcev 52 32,70 % 3. SONJA BUDAL Anton Delost In Skupina Volivcev 49 30,82 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Knežak - VOLILNA ENOTA 03 Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja Št. glasov Odstotek glasov L TANJA BLAŽEK Matija Tomšič ln Skupina Volivcev 180 34,35 % 2. MARKO KIRN Matija Tomšič ln Skupina Volivcev 175 33,40 % J. KRISTJAN IOMŠ1Č Matija Tomšič In Skupina Volivcev 169 32,25 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Koseze - VOLILNA ENOTA 01 Št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov glasov 1. JANKO JAGODNIK Jernej Pugelj Tn Skupina Volivcev J 124 . 59,90 % 2. DANILO PUGELJ Gregor Pugelj In Skupina Volivcev 83 40,10 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Koseze - VOLILNA ENOTA 02 Mesto Kandidat line liste/predlagatelja Št. glasov Odstotek glasov L MARJAN MIKULETIČ Vinko Božič ln Skupina Volivcev 59 50,00 % : 2.:,: ALEŠ BATISTA Anka Mikuletič In Zbor Občanov 59 50,00 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Ilirska Bistrica - VOLILNA ENOTA 01 Mesto Kandidat Ime Iiste/prcdlagatelja št. glasov j Odstotek glasov 1 DORA KAt.ČK": ZZP- ZVEZA ZA PRIMORSKO-ZZP 173 35,31% . 2. MILENKO OBLAK LIČAN ROBERT IN SKUPINA VOLIVCEV 133 27,14% 3. j VITOMIR DEKLEVA ZZP - ZVEZA ZA PRIMORSKO-ZZP 124 25,31 % 4. | BORIS LA V ZEJNULOViČ Aleksander Urh ln Skupina Volivcev 60 12,24 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Koseze - VOLILNA ENOTA 03 št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov glasov 1. MIRKO ORLI Baša Lado ln Zbor Občanov 83 51,88 % 2. MARIJAN BOŠTJANČIČ Muha Andrej Tn Zbor Občanov 77 48,13% Rezultati volitev v krajevno skupnost - Koseze - VOLILNA ENOTA 04 Rezultati volitev v krajevno skupnost - Ilirska Bistrica - VOLILNA ENOTA 02 Mesto i Kandidat Ime liste/predlagatelja št.}:-;; glasov i Odstotek 1. JANEZ LIČAN LIČAN ROBERT TN SKUPINA VOLIVCEV 91 55,49 % 2. ALEŠ ŠTEMAC Aleksander Urh ln Skupina Volivcev 73 44,51 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Ilirska Bistrica - VOLILNA ENOTA 03 Št. Odstotek Mesto ; Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov glasov 1 - ZORKO ŠABEC Aleksander Urh In Skupina Volivcev 103 51,76% 2. ZORKO ŠAJN ZZP - ZVEZA ZA PR1MORSKO-ZZP j 96 j 48.24 % Reziiltati volitev v krajevno skupnost - Ilirska Bistriva - VOLILNA ENOTA 04 Mesto Kandidat Ime listc/predlagatclja Št. Odstotek L SAŠA BATISTA LIČAN ROBERT IN SKUPINA VOLIVCEV 84 51,22%: 2- TOMISLAV BALAJ1Č Aleksander Urh In Skupina Volivcev \ 80 48.78% Rezultati volitev v krajevno skupnost - Ilirska Bistrica - VOLILNA ENOTA 05 I Št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov glasov MILENA URH Aleksander Urh Tn Skupina Volivcev 105 50,97 % 2" MILOJKA PRIMC LIČAN ROBERT IN SKUPINA VOLIVCEV lOl j 49.03 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Ilirska Bistriva - VOLILNA ENOTA 06 Št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov : glasov VLADIMIR DIMNIK LIČAN ROBERT IN SKUPINA VOLIVČEV 90 68.70 % 2- VOJKO URBANČIČ Aleksander Urh In Skupina Volivcev \ 4i: 31,30 % Št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov glasov l RIHARD MEŽNAR Aleksaner Mežnar ln Skupina Volivcev 11 100,00% Rezultati volitev v krajevno skupnost - Kutcžcvo - VOLILNA ENOTA 01 Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja št. glasov Odstotek glasov L RUDOLF CELIN 2. MAJDA CELIN Rudolf Celin ln Skupina Volivcev 117 35,24 % Rudolf Celin In Skupina Volivcev 109 32,83 % 3. STANISLAV PROSEN Rudolf Celin Jn Skupina Volivcev 106 31,93 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Kutcžcvo - VOLILNA ENOTA 02 št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov glasov 1, IGOR ŠTEFANČIČ Adrijana Grlj In Lista Voli vcev 64 48,48 % 2. SIMON PROSEN Darja Jaksetič In Lista Volivcev mmm: 34,09 % 3. | TATJANA UDOVIČ Sebastijan Udovič In Skupina Volivcev 23 17,42% Rezultati volitev v krajevno skupnost - Novokračine - VOLILNA ENOTA 01 Mesto Kandidat line liste/predlagatelja št. glasov Odstotek 1. DAMIR ŠTEMBERGER Aleš Rutar In Skupina Volivcev 73 33,64 % 2. MIRJANA SIMČIČ Aleš Rutar ln Skupina Volivcev 72 33,18 % 3. JERNEJ ŠTEMBERGER Aleš Rutar ln Skupina Volivcev 72 33,18 % NE PREZRITE - LOKALNE VOLITVE 2010 30. november 2010 7 Rezultati volitev v krajevno skupnost - Novokračine - VOLILNA ENOTA 02 - . . ,,,• ,, : j Št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/prcdlagatelja glasov glasov 1 NEVIO FIDEL Milan Uljan In Lista Volivcev 42 56,76 % 2. IVAN ISKRA Ivan Simčič In Skupina Volivcev 32 43,24 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Novokračine - VOLILNA ENOTA 03 Mesto Kandidat line liste/predlagatelja št. Odstotek glasov 1. ALEŠ RUTAR Aleš Rutar ln Skupina Volivcev 5 100,00% Rezultati volitev v krajevno skupnost - Ostrožno Brdo - VOLILNA ENOTA 01 Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja Št. ; Odstotek 3. ZDRAVKO KREGELJ Ivan Počkaj In Skupina Volivcev 33 86,84 % 2. INES KREBELJ Ivan Počkaj In Skupina Volivcev 31 81,58% 1. [VAN POČKAJ Ivan Počkaj ln Skupina Volivcev 30 78,95 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Podgrad - VOLILNA ENOTA 01 Št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/prcdlagatelja glasov j glasov 1. MATEJA ROL1H Sandra Šepič In Skupina Volivcev 174 84,47% 3. ŠTEFAN BARBA Sandra Šepič Tn Skupina Volivcev 142 68,93 % 2. DANIEL BARBA Sandra Šepič ln Skupina Volivcev 134 65,05% Rezultati volitev v krajevno skupnost - Podgrad - VOLILNA ENOTA 02 Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja Št. Odstotek glasov 1, ROMAN JELENIČ Aleš Kresevič In Skupina Volivcev 54 54,55 % 2. MIRKA STUPAR Aleš Kresevič In Skupina Volivcev 45 45,45 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Podgrad - VOLILNA ENOTA 03 Mesto Kandidat Ime listc/predlagatclja št. Odstotek glasov 1. VALTER BARBA SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 16 51,61 % 2. SILVESTRA BARBA SLS- SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 15. 48,39% Rezultati volitev v krajevno skupnost - Rečica - VOLILNA ENOTA 01 ......... | Št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov i glasov i. DENIS ROLI H Denis Rol ih In Skupina Volivcev 40 80,00 % 2. DAMJAN LJUBIČ Miran Ro lih In Skupina Volivcev 37 74,00 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Rečica - VOLILNA ENOTA 02 št. Odstotek Mesto : Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov glasov 1. HELENA KIRN BATISTA Suzana Janežič In Skupina Volivcev 35 , 55,56 % 2. ALEKSANDER JANEŽIČ Suzana Janežič ln Skupina Volivcev 28 44,44 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Rečica - VOLILNA ENOTA 03 Mesto Kandidat Ime liste/prcdlagatelja št. Odstotek 1. FELIKS PETERNELJ Boris Bubnič In Skupina Volivcev 6 100,00 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Rečica - VOLILNA ENOTA 04 Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja šii”:” Odstotek L VLADI M1R ŽNIDARŠIČ Alojz. Kastelic ln Skupina Volivcev 34 100,00 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Rečica - VOLILNA ENOT A 05 Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja Št. Odstotek glasov 1. IGOR BATISTA Ks Rečica In Zbor Krajanov Vasi Zarcčica 53 54,08 % ■ 2 TEA GUSTINČIČ Ks Rečica In Zbor Krajanov Vasi Zarcčica 'v 45 45,92 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Starod - VOLILNA ENOTA 01 Mesto Kandidat Ime liste/prcdlagatelja št. Odstotek 1. DOLORES HRVATIN Primc Aleksander In Skupina Volivcev 27 51,92 % : IVAN ŠUŠTAR Primc Aleksander ln Skupina Volivcev 25 48,08 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Starod - VOLILNA ENOTA 02 Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja Št. Odstotek glasov 1. JADRAN GRLJ Primc Aleksander In Skupina Volivcev 12 54,55 % 2. BORIS STOPAR Robert Šiško In Skupina Volivcev 10 45,45 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Podgrad - VOLILNA ENOTA 04 Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja št. Odstotek glasov 2 DRAGO BOŽIČ Manne la Božič In Skupina Volivcev 34 89,47 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Starod - VOLILNA ENOTA 03 Št. Mesto Kandidat Ime listc/predlagatclja glasov 1. MIRKO M Al JE V AC Primc Aleksander ln Skupina Volivcev 14 2. JOŽE STOPAR Kristjan Jagodnik In Skupina Volivcev 14 Rezultati volitev v krajevno skupnost - Šembije - VOLILNA ENOTA 01................ Odstotek 50,00% 50,00 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Pregarje - VOLILNA ENOTA 01 Št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov glasov 1. ALIČA SURINA Alojz Bubnič In Lista Volivcev 77 33,33 % 2. DENIS KASTELIC Alojz Bubnič In Lista Volivcev 77; 33,33 % 3. ELVIS ZADNIK Alojz Bubnič In Lista Volivcev 77 33,33 % Mesto Kandidat Št. Ime liste/predlagatelja glasov Odstotek 1. ANICA ŽLOGAR Anton Šenkinc In Skupina Volivcev 91 21,72 % 2. ANTON ŠENKINC Anton Šenkinc ln Skupina Volivcev 91 21,72 % 3. DANILO ŠENKINC Anton Šenkinc ln Skupina Volivcev 82 19,57 % 4. ; IZIDOR DOVGAN Izidor Dovgan In Skupina Volivcev j 62 14,80% 5. SIMON PENKO Izidor Dovgan In Skupina Volivcev j 50 1 1,93 % 6. ANA PRIMC Izidor Dovgan In Skupina Volivcev j 43 10,26 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Pregarje - VOLILNA ENOTA 02 Mesto Kandidat •”« liste/predlagatelja Št. glasov Odstotek glasov 1 IVAN MAHNE Joško Maline In Lista Volivcev 21 44,68 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Šembije - VOLILNA ENOTA 02 Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja Št. Odstotek glasov 1. JANA LOGAR Jana Logar In Skupina Volivcev 17 100,00 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Pregarje - VOLILNA ENOTA 03 Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja št. Odstotek glasov 1. JADRAN FRANK Ivan Tomažič In Zbor Članov Vasi Gabrk 17 100,00% Rezultati volitev v krajevno skupnost - Pregarje - VOLILNA ENOTA 04 Mesto Kandidat Ime listc/predlagatclja Št. Odstotek glasov 1. JOŠKO SAMSA Marjan Samsa in skupina volivcev IlillS; 37,50 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Pregarje - VOLILNA ENOTA 05 št. Odstotek Mesto Kandidat Ime listc/prcdlagatclja glasov glasov 1. JOŽE LUDVIK Alojz Bubnič In Lista Volivcev 15 100,00 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Prem - VOLILNA ENOTA 01 Mesto Kandidat Ime liste/prcdlagatelja št. glasov Odstotek glasov ,2. ALEKSANDER FURLAN Ludvik Mršnik In Skupina Volivcev .. . 72 88,89 % 1. NATAŠA OI.ENIK Ludvik Mršnik In Skupina Volivcev 69 85,19% 3. DENIS MALEČKAR Ludvik Mršnik In Skupina Volivcev 63 77,78 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Topole - VOLILNA ENOTA 01 Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja št. glasov Odstotek 1. DAMJAN MEŽNAR Verena Celin In Skupina Volivcev 97 80,83 % 2. VERENA CELIN Veren a Celin In Skupina Volivcev 76 63,33 % /3. SANDI MEŽNAR Verena Celin in Skupina Volivcev 72 60,00 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Topole - VOLILNA ENOTA 02.................................. Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja Št. Odstotek glasov 1. MARTINA ŽNIDARŠIČ Martina Žnidaršič ln Skupina Volivcev 31 51,67 % 2. ANTON SKOK Martina Žnidaršič In Skupina Volivcev 29 48,33 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Topole - VOLILNA ENOTA 03 št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov glasov 1. ZLATKO VELI KANJE Zlatko Velikanje In Skupina Volivcev 39 79,59 % 2. RUDOLF VALENČIČ Matija Vičič In Skupina Volivcev 22 44,90 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Vrbovo - VOLILNA ENOTA 01 Št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov glasov 2. ANTON BAŠA Anton Baša ln Skupina Volivcev 58 61,05 % I. : IVANKA LOGAR Anton Baša In Skupina Volivcev 37 38,95% Rezultati volitev v krajevno skupnost - Prem - VOLILNA ENOTA 02^ Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja Št. Odstotek glasov 1. MARJAN KOVAČIČ Dejan Mršnik In Skupina Volivcev 27 52,94 % 2. TOMAŽ MRŠNIK Dejan Mršnik In Skupina Volivcev 18 35,29 % ' 3 NEDA GRLJ Dejan Mršnik In Skupina Volivcev 6 11,76% Rezultati volitev v krajevno skupnost - Vrbovo - VOLILNA ENOTA 02 Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja št. glasov Odstotek 1. ROBERT NOVAK Janko Boštjančič 1 n Skupina Volivcev 51 ... 79,69 % 2. KATJA ČEKADA Janko Boštjančič Tn Skupina Volivcev 43 67,19 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Vrbovo - VOLILNA ENOTA 03 Rezultati volitev v krajevno skupnost - Prem - VOLILNA ENOTA 03 št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/prcdlagatelja glasov glasov 1. JOŽEF FRANK Marijan Tomažič ln Skupina Volivcev 37 28,91 % 2. JADRAN KIRN Marijan Tomažič In Skupina Volivcev 34 26,56 % ' 3. JANJA IVANČIČ Marijan Tomažič In Skupina Volivcev 29 22,66 % 4. borutmihačič Aleš Frank In Skupina Volivcev 28 21,88 % Št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov glasov 1. MIRKO JENKO Marjan Grbec ln Skupina Volivcev 68 100,00 % Rezultati volitev v krajevno skupnost - Zabiče - VOLILNA ENOTA 01 Mesto Kandidat Št. Odstotek Ime liste/predlagatelja glasov glasov 1. 2- 3. ALOJZ RUTAR MARIJAN ŽELE LJUBICA ULJAN Ljubica Uljan in Skupina Volivcev 65 35,71 % Ljubica Uljan In Skupina Volivcev 61 33,52 % Ljubica Uljan In Skupina Volivcev 56 30,77 % ji PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net Rezultati volitev v krajevno skupnost - Zabiče - VOLILNA ENOTA 02 Mesto Kandidat 1. TADEJ LIČAN 2. Jožica PEROVIČ BOŠTJAN ČIČ 3. DAVID POKLAR Ime liste/prcdlagatelja Ljubica Uljan In Skupina Volivcev Ljubica Uljan In Skupina Volivcev Ljubica Uljan In Skupina Volivcev Št. Odstotek glasov glasov 84 35,44 % 83 35,02 % 70 29,54 % 8 30. november 2010 NE PREZRITE - IZ SOLSKIH KLOPI OŠ D. Ketteja občinski prvak v nogometu mamBsm sen IzS mikm UPI g l ti j IPbf |i;E 1 BFV-JPTi, a * -S $ -A-2A UC1NKOVJT03T Sir -o PRIZNANJE PROGRAMU tiu LITRSKIH SAMOKOLNIC SMO V LETU 2010 DODALI ŠE PROGRAM 4U IN M: LITRSKIH SAMOKOLNIC SAMOKOLNICA ZA KMETIJSTVO, DOM IN VRT 100L OTROŠKA SAMOKOLNICA MINI-MAKI SAMOKOLNICA ZA VRTIČKARSTVO IN OTROŠKO ICRO 401 -uuu ^ a /zo oo ou, e-man;irao($iivKoiesa.si, www.iivKotesa.si Informacije in naročila: Tanja JURCA, tel.:++386 5 728 38 44, e-mail:tanja.jurca@livkolesa.si vozu nevarnih snovi, pri uporabi gospodinjskih aparatov, pri uporabi osebnih računalnikov, pri uporabi malih ročnih orodij, pri ogrevanju in razsvetljavi stanovanjskih objektov, učinkovita in varna vožnja; pri uporabi goriv... Predstavitev dijaka Tima Blažka Star je sedemnajst let in obiskuje 4. letnik programa strojni tehnik na šolskem centru Postojna. Pred enim letom seje po predhodnem posvetovanju z mentorjem prijavil na evropsko tekmovanje učinkovita in trajnostna raba energije v šoli. izdelal je projektno na-logo-učinkovita rabe energije v stanovanjskem objektu, v Hraščah 183. Stanovanjski objekt je bil zgrajen leta 2009 in je narejen po vseh predpisih, ki jih določa trenutno veljavna zakonodaja v Sloveniji. Naloga vsebuje izračune o porabi električne energije, o porabi energije za ogrevanje stanovanjskega objekta in pripravo tople sanitarne vode, predlogih in ukrepih za izboljšanje obstoječega stanja, kar vključuje študijo izvedljivosti vgradnje sprejemnikov sončne energije in uporabo lesne biomase,... Projektno nalogo je dijak predstavil tudi sošolcem pri predmetu Energetika in na informativnih dnevih 2009, ko so bodoči dijaki Šolskega centra Postojna imeli priložnost neposredno spoznati, da je poklic strojnega tehnika vsestransko zanimiv. Na podlagi napotkov in priporočil mentorja, dijakov, ki so posredovali svoje pripombe je Tim Blažek uspešno dokončal nalogo, katera je bila skupaj z ostalimi posredovana v začetku maja 2010 na sedež organizatorja tekmovanja IUSES Slovenija. Skupno je prispelo 6 vlog v kategoriji šole, 17 vlog v kategoriji dijaki in 98 vlog v kategoriji video/multi-media (od tega 9 video, 89 povver point). Izdelke je pregledala in ocenila strokovna komisija. Strokovna komisija je v hudi konkurenci Timu Blažku iz Šolskega centra Postojna v kategoriji Povver Point dodelila tretje mesto. Mednarodne konference so se udeležili največ udeleženci iz Italije, Avstrije in Slovenije, pa tudi nekaterih drugih evropskih držav. Konferenca je bila priložnost za druženje, izmenjavo izkušenj in spoznavanje enako mislečih. Mednarodna konferenca je bila vsebinsko zanimiva za vse prisotne ravnatelje, profesorje, dijake ter druge dejavne v šolstvu, ki poučujejo ali se ukvarjajo z učinkovito rabo energije, promocijo obnovljivih virov ter možnostmi trajnostne mobilnosti na relaciji dom-šola. Ob zaključku konference je potekala slovesna podelitev nagrad italijanskega in slovenskega dela tekmovanja. Podeljene so bile tudi nagrade najboljši šoli, najboljšemu dijaku in najboljšemu video izdelku na evropski ravni. Posredujem nekaj spletnih povezav, na katerih si lahko poiščete zanimive stvari, ki vam bodo v pomoč pri vsakdanjem delu in nudijo različne poti k razumnem in modrem pristopu obravnave URE kot tudi trajnostno rabo energije. http://www.se-f.si e-pošta: maja.blejec@se-f.si telefon 01/436 41 44. www.kids4future.eu www.teachers4energy.eu www.enercities.com www.learn-energy.net/education http://www.learn-energy.net/education/kids-corner/en/u 11 /bioenergy_downloads.htm www.rainmakers-eu.eu http://ec.europa.eu/energy/intelligent http://ec.europa.eu/intelligentenergy DRUŠTVO ZDRAVLJEN Alkoholizem terapevtka Jasmin Tomažič •••• je hudo družbeno zlo, ki se iz leta v leto povečuje, predvsem pri mladih. Alkohol povzroči veliko družinskih tragedij, osebnega propada in veliko prometnih nezgod s smrtnim izidom. Težave z alkoholizmom so prisotne po vsej Sloveniji in tudi bistriška občina ni izvzeta. Kakšno je stanje odvisnikov od alkohola v bistriški občini žal ne ve nihče; o tem lahko samo ugibamo ... V II. Bistrici deluje klub zdravljenih alkoholikov že od leta 1972. Od njegove ustanovitve pa do danes se je tu zdravilo 165 oseb, trenutno pa je v klubu včlanjenih 24 oseb in njihovih svojcev. Nedvomno to zelo koristno združenje deluje v okviru Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica. V vseh letih delovanja je njegovo delo vodilo kar nekaj terapevtov. Za uspehe v dolgem obdobju gre zahvala predvsem terapevtki dipl. med. sestri Virginiji Benigar: bila je terapevtka v klubu, kakor tudi prijatelj zdravljencem in njihovem svojcem; jih poslušala, svetovala in pomagala. Vsak ponedeljek se tudi danes redno dobivajo zdravljenci, pa tudi njihovi svojci, v prostorih zdravstvenega doma. Tukaj člani kluba poiščejo temo oz. problem, ki jih pesti in s skupnim pogovorom, izmenjavo svojih mnenj in izkušenj poizkušajo težave razumeti in jih odpraviti. Skupino povezuje ista miselnost in želja po tem, da bi uspeli. Ljudje so zelo zgovorni, si pripravljeni pomagati, predvsem pa je zelo pomemben njihov pozitiven pristop k novim članom. Zelo radi obiskujejo dejavnosti, ki jih v klubu organizirajo in tudi sami povedo, da sta dejavnost in aktivnost kluba zelo pomemben in marsikdaj vodilen korak za napredovanje na svoji ne lahki poti. Klub je neka vrsta nadaljevanja terapije zdravljenih alkoholikov, ki so zdravljenje opravili na oddelku za zdravljene alkoholike v Psihiatrični bolnišnici Idriji. Z bolnišnico tesno sodelujejo vsi zdravljenci. Terapevt kluba se udeležuje dodatnih izobraževanj, ki jih organizira bolnišnica v Idriji ter pridobljeno znanje prenaša na delo v skupini. Glavne aktivnosti za dosego ciljev kluba potekajo preko rednih srečevanj članov, ki se tekom le-teh poglobijo v pogovorno obliko dela. V letošnjem letu, meseca septembra, je klub izvedel letno skupščino. Na njej so podali poročila o delu v tekočem letu in predstavili plan aktivnosti za prihodnje leto. Skupščini so med drugimi prisostvovali župan občine Anton Šen-kinc, predstavnica Doma starejših občanov, načelnik policijske postaje, direktor zdravstvenega doma II. Bistrica Vojko Mihelj in terapevtka Virginija Benigar. Na skupščino so bili vabljeni, in so se tudi odzvali, člani drugih klubov zdravljenih alkoholikov (KZA Postojna, Cerknica, Tolmin, Koper...). Po zaključku uradnega dela sta večer popestrila folklorna skupina Gradina in ansambel Nostalgija. Od pomembnejših letošnjih aktivnosti, naj omenim v mesecu oktobru izveden seminar tapkanje oz. stimuliranje EFT točk. Samo tehniko nam je predstavila terapevtka ga. Raj n er. Predavanju je prisostvovala tudi skupina zdravljenih alkoholikov iz Postojne, ki se tako kot naši člani udeležuje ostalih skupščin in predavanj, ki jih organizirajo klubi v drugih krajih. Za delo v prihodnjem letu smo si zadali kar nekaj zahtevnih nalog in upamo na uspešno izpeljavo le-teh. Zato vas bomo o aktivnostih in dogodkih v klubu redno obveščali. Za zaključek vam navajamo skupno misel članov kluba, ki so na vprašanje » Zakaj se udeležujem srečanj v klubu? »odgovorili preprosto:« Tukaj smo vsi z enakim problemom - to je alkohol. Tega ne želimo skrivati, se pretvarjati in izolirati iz družbe, ampak si pomagati in uspeti.« Žal zelo redko izrazimo spoštovanje do ljudi, ki pri tem vztrajajo in so pripravljeni, da svoje življenje zaživijo drugače. Naj ob tej priložnosti javno povem, da si taki ljudje zaslužijo spoštovanje vseh nas. Prihaja novo leto 2011 Priložnost za nove odločitve, za nove ideje za nove uspehe, za novo srečo. Naj bodo vaše odločitve modre, ideje ustvarjalne, uspeh zagotovljen in sreča brezmejna. Člani društva zdravljenih alkoholikov II. Bistrica m COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-320 fax: 05/71-41 -1 24 /VnUivf K/l POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU PP ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.10.2010 DO 15.11.2010 Aleksander MORAN KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR III.... Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 13 kaznivih dejanj od tega 4 kazniva dejanja tatvine, 2 kaznivi dejanji poškodovanja tuje stvari, 2 kaznivi dejanji ogrožanja varnosti in po 1 kaznivo dejanje zanemarjanje otroka in surovo ravnanje, ponarejanje denarja, goljufije, poslovne goljufije in vloma, pri katerem so policisti prijeli dva storilca. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 5 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli in sicer 2 drž. Albanije, 2 drž. Turčije in 1 drž. Kosova. Vseh 5 oseb je bilo po končanem postopku izročene hrvaškim mejnim organom. Policisti so obravnavali 5 kršitev javnega reda in miru, od tega 3 kršitve na javnem kraju in 2 kršitve v zasebnem prostoru. Zoper kršitelje so policisti ustrezno ukrepali. Na območju naše policijske postaje seje pripetilo 7 prometnih nesreč, od tega 1 prometna nesreča s smrtnim izidom, 3 prometne nesreče z lahkimi telesnimi poškodbami, v 3 prometnih nesrečah pa je nastala le materialna škoda. Obravnavali smo še 4 primerov povoženja divjadi in 5 poškodovanj vozil na parkirnem prostoru. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola smo v omenjenem obdobju pridržali 3 kršitelja, enemu kršitelju pa je bilo zaradi ponavljajočih kršitev v skladu z 238 a. členom Zakona o varnosti cestnega prometa zaseženo motorno vozilo. Prav tako smo obravnavali 1 požar na smetnjaku in 1 primer ugriza psa. POSEBNA OPOZORILA: Tik pred vrati so že Božično-Novoletni prazniki. V tem času se množično uporabljajo različne vrste pirotehničnih izdelkov, nemalokrat pa pri uporabi le teh prihaja do številnih telesnih poškodb, kršitev javnega reda in miru, ter do nepotrebnega povzročanja materialne škode in hkrati do pritožb občanov nad pretirano, nehumano ali objestno uporabo petard. Zaradi omilitve problematike uporabe pirotehničnih izdelkov, predvsem pa z namenom zmanjšanja števila telesnih poškodb, pritožb občanov in drugih negativnih posledic (npr. prestrašenost živali), ki nastajajo z uporabo pirotehničnih izdelkov, ponovno pozivamo občane, naj uporabo pirotehničnih izdelkov prilagodijo predpisanim omejitvam. Zavedati se moramo, daje neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov skupni problem, zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja, ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic. V zvezi z uporabo pirotehničnih izdelkov zato občanom posredujemo tudi nekaj informacij, za katere menimo, da potrebno, da so z njimi seznanjeni. Z Zakonom o eksplozivnih in pirotehničnih izdelkih je prepovedana prodaja, posest in uporaba ogniemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (predvsem so to petarde najrazličnejših oblik in moči - piratke, cicole, magnum, itd.). Prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije 1 , katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 19. do 31. decembra, uporaba teh izdelkov pa je dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. Zakon tudi določa, da je fizičnim osebam prepovedana: predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba pirotehničnih izdelkov v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi, preprodaja pirotehničnih izdelkov. Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za navedene kršitve posameznika je predvidena globa od 400 do 1.200 evrov. Pri tem pa je pomembno, da tudi naslednja zakona določata prekrške v povezavi s pirotehničnimi izdelki: 0 Zakon o zaščiti živali (ZZZiv-UPB2) v 5. alineji 15. člena določa prepovedana ravnanja, kot je obmetavanje živali s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi. Globa 400 do 800 € je predpisana v 10. točki 1. odstavka 46. člena navedenega zakona. Za ukrepanje in izrekanje globe je pristojna tudi policija. 0 Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ-UPB2) pa v 23. členu določa, da udeleženci na shod oziroma prireditev ne smejo prinašati orožja, eksplozivnih snovi, pirotehničnih izdelkov ali nevarnih predmetov oziroma snovi ter motiti red na shodu oziroma prireditvi. Za kršitev je po 2. točki 1. odstavka 40. člena ZJZ predpisana globa v višini 150 €. Ob bližajočih se božičnih in novoletnih praznikih, se povečajo tudi količine zaužitega alkohola, zato bodo policisti do konca leta, tako kot v mesecu novembru poostreno nadzirali ali udeleženci v cestnem prometu vozijo pod vplivom alkohola, ter zoper vse kršitelje striktno ukrepali. Vsem ki so željni zabave, pa predlagamo, da si zagotovijo prevoz z zabav in jih hkrati pozivamo, naj ne sedajo vinjeni za volan. Pozivamo tudi vse udeležence v cestnem prometu, da so še posebej pozorni na pešce, predvsem v času, ko dan prehaja v noč, saj so slednji ena najbolj ranljivih udeležencev v cestnem prometu in jim velja nameniti posebno pozornost, predvsem na slabše osvetljenih delih cest. INSTALACIJE Kovačič Stojan S.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus clfc vie|mann GRADBENI CENTER Miro Iskra s.P. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 00 756 fax.: 05/71 00 757 GSM: 031 /328 746 e-mail: aciskra@volja.net 7.00-19.00 sobota 7.00 -12.00 10% popust na določene artikle DOSTAVA NA DOM Albis-Horvat & CO Pohorska 34,2311 Hoče Tei/Faks 02-6185-863 GSM 041-408-591 Že 18 let v suhomontažni gradnji Montaža gips plošč: mansardni stropovi z izolacijo, spuščeni stropovi, design stropovi, predelne stene, zidne obloge, po sistemu: RIGIPS PLAČO KNAUF ^ostoV^ Zakaj vlagati v podsklad ILIRIKA Gold? ILIRIKA Mag. Blaž Zupančič, ILIRIKA DZU, d.o.o., Ljubljana, Svetovalec uprave, ILIRIKA, družba za upravljanje, d.o.o. ••••• \ /mesecu novembru sta bila desetim podskladom ILIRIKA Krovne-V ga sklada dodana še dva podskada in sicer ILIRIKA Gold in ILIRIKA Amerika. Predvsem podsklad ILIRIKA Gold je pri vlagateljih deležen povečane pozornosti. Kot pove že samo ime, bo podsklad ILIRIKA Gold vlagal predvsem v delnice rudnikov zlata in v manjši meri v sklade, katerih vrednosti so zelo povezane s ceno zlata. Kot vemo, cena zlata na svetovnih borzah že od leta 1999 sorazmerno enakomerno narašča, in s tem tudi cene delnic rudnikov zlata. V na- daljevanju je naštetih nekaj glavnih razlogov za rast cene zlata: • Zlato je bilo 3000 let plačilno sredstvo. Glavne svetove valute so imele še pred nekaj desetletji podlago v zlatu. Povedano drugače še pred nekaj desetletji je bil denar v bistvu potrdilo o posedovanju določene količine zlata. • Kar je danes aktualno, je preprosto dejstvo, da se zlata, v primerjavi z denarjem, ne more tiskati, temveč ga je potrebno pridobiti po stroškovno zahtevnih postopkih v rudnikih zlata. • Znani bančnik J.P. Morgan je dejal: »Zlato je denar, vse ostalo je obljuba.« • Zgodovinsko gledano je zlato vedno predstavljalo zaščito pred inflacijo in deflacijo ter pred pretresi na finančnih trgih. • Največja delniška družba na svetu, katere glavna dejavnost je pridobivanje zlata iz zlatih rudnikov, Barrick Gold, je lani na eni od svojih predstavitev, predstavila informacijo, da znaša vrednost vsega znanega zlata na svetu, povečana za vrednost delnic rudnikov zlata le 0,8 odstotka vsega premoženja. Vrednosti tega razmerja v preteklosti so bile leta 1981 26 odstotkov, takoj po drugi svetovni vojni 30 odstotkov, v času ekonomske depresije, v tridesetih letih prejšnjega stoletja, 20 odstotkov, leta 1921 28 odstotkov itd. • Prav tako je zanimiv podatek o razmerju med vrednostjo najbolj znanega ameriškega delniškega indeksa S&P 500 in indeksa sestavljenega iz delnic rudnikov zlata »Barrons Gold Mining lndex«. Razmerje med tema dvema indeksoma kaže na, kljub rekordnim cenam zlata, nizke vrednosti. To razmerje se giblje trenutno nekje na vrednosti 1, v času ekonomske depresije v 30ih letih prejšnjega stoletja je to razmerje dosegalo tudi vrednost 4,5, v krizah v 70ih in 80ih letih prejšnjega stoletja pa tudi vrednost 10. • Ugodne razmerje med ponudbo in povpraševanjem na trgu zlata. Ponudba je sestavljena predvsem iz proizvodnje zlata v rudnikih in starega zlata, ki ga imetniki namenijo v predelavo ter ponudbe iz naslova uradnih ustanov, kot so centralne banke, ki pa so v zadnjem času postale celo neto kupci. V splošnem je ponudba proizvedenega zlata v zlatih rudnikih leta 2001 dosegla svoj vrh pri letni proizvodnji 2650 ton zlata. Od takrat do leta 2009 je obseg v rudnikih pridobljenega zlata upadal. • Povpraševanje po zlatu je sestavljeno predvsem iz povpraševanja po zlatem nakitu, ki zaradi naraščajočih cen beleži okoli 20%-30% nižje letne količine, iz povpraševanja za potrebe proizvodnje v industriji, izdelave kovancev in tako imenovanih ETF investicij, kjer lahko vlagatelj kupi zlato, kot delnico. Na strani ponudbe se letno beleži 15-25 odstotno povečanje ponudbe starega zlata. Investicije v zlato preko ETF-ov pa v zadnjih letih beležijo več kot 50 odstotno letno rast. • Zanimiva je neuradna informacija, da želijo centralne banke držav v razvoju povečati delež zlata v svojih rezervah vsaj na 10%, to pa pomeni vsaj za 6.400 ton. Odmeven je bil tudi lanski nakup 200 ton MMF-jevega zlata s strani Indije. • Glavnino vseh rezerv zlata imajo centralne banke razvitih držav. Te rezerve predstavljajo 60% od vseh zalog zlata v svetu. Večina centralnih bank pa ima sklenjen skupni dogovor o letni prodaji ne več kot 400 ton. Predlani je bilo s strani centralnih bank prodanega 236 ton, lani pa le še 44 ton. Torej precej manj kot je dogovorjeno. • Pri nakupu zlata se ne plačuje davka na dobiček in davka na dodano vrednost. •V zadnjih 10 letih je bilo v svetu nakopanega okoli 25.000 ton zlata. Na novo odkritih neizkopanih zalog pa je bilo v tem času, samo ža okoli 6.000 ton. • Na Kitajskem je bila prodaja naložbenega zlata, do leta 2005, prepovedana. • V primeru dedovanja je prenos lastništva zlata na dediče, v primerjavi s prenosom lastništva nepremičnine, veliko lažji. • V primerjavi z delniškimi in obvezniškimi trgi je trg zlata zelo majhen. Vsi razlogi, ki so zgoraj navedeni navajajo k oceni, da obstaja verjetnost, da bo cena zlata in delnic zlatih rudnikov še v nadalje rasla. OBJAVA GZS - OE POSTOJNA Prelomni dogodek gospodarstva NKR Gospodarska zbornica Slovenije Slovenska lesno predelovalna in pohištvena panoga je najbolj prisotna v Notranjsko-kraški regiji, ki ie izjemno bogata z lesom. Kljub temu, da Notranjci predelujejo ta naravni vir, ki ga imajo tako rekoč pred vrati, spada regija med najmanj razvite v naši državi. Lešje namreč tisti material, ki skladišči C02, se obnavlja, ima visoko izolativnost, za izdelavo lesnih izdelkov porabimo najmanj energije ipd. V Sloveniji se porabi nekajkrat manj lesa za izdelavo opreme, hiš ter ostalih kompleksnih izdelkov na bazi tega naravnega daru kot v razvitih sosednjih državah, ki imajo z zakonom predpisan minimalni delež lesa v novogradnjah financiranih iz javnih sredstev. Po besedah g. Komaca iz Javorja Pivka d.d. in g. Strohsacka iz Brest-pohištvo d.o.o. je potrebno v razvoj lesno predelovalne industrije vključiti tudi podjetja in strokovnjake, ki podpirajo ta sektor in so mu s svojim znanjem pripravljeni pomagati pri realizaciji kompleksnih končnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Ministrstvo za gospodarstvo Vlade Republike Slovenije je z javnim razpisom, ki je podprt s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj - Razvojni centri slovenskega gospodarstva - spodbudilo prav to, kar je ob trenutni gospodarski situaciji lesarjem nedosegljiv cilj. Ob bitki za preživetje je namreč zelo težko vlagati v razvoj, katerega rezultati se ne pokažejo jutri, temveč šele, ko pridejo na trg in jih kupci sprejmejo za svoje. Razpis je družba Brest-pohištvo d.o.o. spoznala kot priložnost desetletja, kot možnost razvoja regije in panoge in je zasnovala skupino izkušenih gospodarstvenikov, ki jo sestavljajo: Mitja Strohsack; prijavitelj projekta in prokurist družbe Brest-pohištvo d.o.o. dr. Karl Kuzman; ustanovitelj prvega razvojnega centra v Sloveniji -TECOSa in redni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, IV GALEJA dr. Robert Ivančič; vodja projekta Zoran Trošt; izvršni direktor KOLEKTOR LIVa v pokoju S ciljem, ki rezu Iti ra v ustanovitvi Razvojnega centra interdisciplinarnih tehnologij in izdelkov na področju lesarstva "INTECH-LES" so se Notranjci združili in povabili v konzorcij podjetja s strokovnimi znanji s področja novih tehnologij, oblikovanja in trženja, ki jih v regiji primanjkuje. Partnerji so: Brest-pohištvo d.o.o., Cerknica Javor Pivka d.d., Pivka Elgoline d.o.o., Cerknica Kolektor LIV d.o.o., Postojna Kovinoplastika Lož d.d., Lož Fragmat Izolirka d.o.o., Pod-skrajnik SVEA, d.d., Zagorje ob Savi TKC d.o.o., Ljubljana litra d.o.o., Ljubljana VVAP d.o.o., Ribnica CBD d.o.o., Celje Zavod Grč Vrh, Ljubljana Zavod Enthasis, Ljubljana Visoka šola za dizajn, Ljubljana Sedanji, še bolj pa trgi prihodnosti bodo sprejemali vedno kompleksnejše in inovativne ter na novih znanjih temelječe rešitve. Zato imajo v konzorciju poleg lesarjev pomembno vlogo strokovnjaki s področij kot so: laserske obdelave, robotika, informacijske in komunikacijske tehnologije, racionalne rabe zraka, vode in toplote. Razumljivo je, da so vse te aktivnosti namenjene povečevanju udobja in dobrega počutja uporabnikov, kar je trend vedno zahtevnejših kupcev ne samo iz Slovenije temveč z globalnih trgov, kar je tudi končni cilj razvojnega centra. Konzorcij podjetij bo s svojimi člani sposoben hitrega reagiranja na individualne potrebe kupcev, saj bo celotna aktivnost močno računalniško podprta. Razvojni center bo potreboval tudi mlade, zagnane in neobremenjene kadre, za katere je prijavitelj s fakultetami Univerze v Ljubljani podpisal dogovore o podiplomskem izobraževanju mladih raziskovalcev. Njihovo raziskovalno delo bo usmerjeno v vizijo centra, njihovi somentorji pa bodo najizkušenejši strokovnjaki iz članov konzorcija. Partnerji so že v fazi prijave zasnovali več projektov, med katerimi izstopa večnamenska bivalna enota. Ta je,po ocenah partnerjev izjemen rezultat, do katerega se lahko pride le z interdisciplinarnimi znanji. Predhodne tržne evalvacije so izkazale visok tržni potencial tako v Evropi kakor tudi na drugih kontinentih. Pri izdelavi poslovnega načrta podjetja, ki bo ustanovljeno, so sodelovali priznani slovenski strokovnjaki s področja lesarstva in za panogo potrebnih dodatnih znanj. Strategija, ki opredeljuje delovanje razvojnega centra za prihodnja štiri leta je prepričala tudi banke, ki bodo ob odobritvi projekta vrednega 42,2 mio € izdale bančno garancijo za predvidene aktivnosti. Več kot 90 % vseh investicij se bo realiziralo znotraj NKR regije. Osnovni namen razvojnega centra je torej sodelovanje razvojno raziskovalnih dejavnosti celotnega lesno-predelovalnega sektorja z interdisciplinarno vsebino, prenos znanj iz razvojnih institucij v gospodarstvo, povečati dodano vrednost in kar je najpomembneje, povečati zaposlenost in izobrazbeno strukturo v sektorju lesno predelovalne in z njo povezane industrije ter posledično krepitev celotnega gospodarstva in v notranjsko-kraški regiji. EURO NIZKE GRADNJE NAKUP, PRODAJA, NAJEM NEPREMIČNIN več informacij pri našem zastopniku: E GSM: 041 688 663 NOVO! www.generali.si GENERALI GROUP Pisarna ZAVAROVALNICE GENERALI ILIRSKA BISTRICA Zavarovalno zastopstvo Dom Dovgan Marjan s.p. Cankarjeva 2 6250 Ilirska Bistrica Tel./Fax: 05 / 71 45 848 Gsm: 031 / 755 345 Gsm: 040 /289 157 marjan.dovgan@gmail.com % % # # £ *SS* 0^' lO<> D M«®"1 UlACA GENERALI GROUP V petek, 19.11. 2010 ob 15 uri je bila otvoritev nove poslovalnice GENERALI ZAVAROVALNICE v Ilirski Bistrici na Cankarjevi 2. Pisarna se nahaja zraven lokala Bar Julija v prostorih bivše menjalnice llirika. Vljudno vabljeni K. . Delovni čas: pon.-pet.: 8.30-15.0 sreda: 8.30 -17.0 avtomobilska zavarovanja življenjska premoženjska naložbena turistična pokojninska podjetniška zavarovanja in ugodnosti Generali Cluba IZDELAVA NA EKOSOLVENTNEM TISKALNIKU BREZ OMEJITEV ■ LOGOTIPI ■ PLOŠČE ZA GRADBIŠČA - PROTIPOŽARNE NALEPKE ■ OZNAČEVANJE PROSTOROV ■ NALEPKE ZA KMETIJSTVO ■ NALEPKE ZA STROJEGRADNJO - NALEPKE ZA VARSTVO PRI DELU ■ TALNA GRAFIKA ■ POSLIKAVA VOZIL - TRANSPARENTI ■ SVETLEČI REKLAMNI NAPISI Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel: 05 / 71 00 320 fax: 05/71 41 124 COMMERCE e-mail: sneznik@kabelnet.net Vabilo Čebelarsko društvo Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice vabi na predavanje Med v kulinariki, ki bo 7.12.2010 ob 17.00, v Čebelarskem domu - Vencinova hiša, Levstikova 8b, Ilirska Bistrica. Predava Jernej Podpečan. Prisrčno vabljeni FUTSAL 1111 | Škd Krt Bedek Nejc •••• V društvu KRT so s člansko ekipo in fanti do 21 let (EMI Stadler) že globoko v tekmovalni sezoni, kjer sta obe ekipi nanizali nekaj dobrih rezultatov. Prav tako pa s trdim delom nadaljujejo mlajši fantje do 18 let, ki že nestrpno čakajo na začetek sezone. Z dosedanjim potekom tekmovanja je verjetno najbolj zadovoljen trener članske ekipe Vojko Kalc, saj ekipa glede na število igralcev in število treningov niza odlične rezultate ter trenutno v MNZ ligi zaseda četrto mesto. Na zadnji tekmi 14. Novembra 2011 so remizirali z ekipo Black and VVhite, ki velja za enega izmed favoritov. V naslednjem krogu se bodo pomerili z vodilno ekipo prvenstva Bronx mladi. Ekipa EME Stadler, je po nekoliko slabšem uvodu v sezono zabeležila tudi prvi zmagi. Na zadnje so v domači dvorani premagali Tolminskega puntarja, kjer deluje eden vodilnih mladinskih pogonov za delo z mladimi igralci futsala v Sloveniji. Zadnjo domačo tekmo v letošnjem koledarskem letu bodo fantje odigrali 5. Decembra ob 18.00 v OŠ Antona Žnideršiča, ko jim bo nasproti stala ekipa Izole. Vabljeni na ogled tekme. 11. Decembra pa bo prve domače tekme odigrala tudi ekipa Kalc vizija, za katero igrajo fantje do 18 let, ki s sezono začnejo 27. Novembra v Kopru. S sedanjim trenerjem Aljošo K. bo v prihodnje sodeloval Matej G. in poskušal s svojim znanjem čim bolj pomagati ekipi. Več informacij o ekipah društva KRT najdete na spletu www.fut-sal-bistrica.com. BIOTERAPIJA po metodi Zdenka Domančiča Individualne terapije v Ilirski Bistrici. Informacije in prijave na tel. : 040 88 99 99 031 62 43 22 www.studio-lazarus.com ml™ w mim mjbb gb strni.. Swm Tel.: 05/71412 07 Mob.: 041/424 974 OKREPČEVALNICA TRNOVO Jože Brenčič s.p. INŠTALATER SWW) ENERGETIK Kettejeva ul. 4, Ilirska Bistrica, e-pošta: brencic@siol.net tel: 05 714 16 91, mob: 041 830 408 VZEMITE DRŽAVNI DENAR IN PRENEHAJTE PLAČEVATI OGREVANJE Mm DeDietrichO SOLARNI SISTEMI 150 €/m ES WV.it e fin' PECI NA POLENA 1.500 € ES VALHER PECI IN KAMINI NA PELETE 2.000 € TOPLOTNE ČRPALKE ZA SANITARNO VODO 250 € TOPLOTNE ČRPALKE ES šfiEBELltfRdN sawo 1.000 - 2.000 € KDOR MISLI PAMETNEJE, TA SE GREJE NAJCENEJE I FITNES Dieta? Osebni trener, Aljoša Kalc ••••• Zadnje čase trg preplavljajo raznorazne takšne in drugačne diete. Ampak kako vemo katera je dobra in katera ni. Najbrž ste si sami že velikokrat postavili to vprašanje, ko ste se odločili izgubiti odvečno telesno težo. Verjetno ste našli veliko različnih odgovorov, za katerimi stojijo močne propagande ki obljubljajo čudeže. Preden začnete z neko dieto se vprašajte ali bi lahko tako jedli do konca življenja. Če je odgovor ne, seje niti ne lotite. Obstajajo hitre diete, vendar imajo veliko več slabših učinkov kot dobrih. Vsi ki so takšne hitre diete že poizkusili, vam lahko povedo, da so nekaj mesecev po koncu diete verjetno tehtali več kot pred samim pričetkom. To se dogaja zaradi pad- ca bazalnega metabolizma, med dieto kar posledično pomeni, da potrebuje telo manj kalorij. Po dieti je telo še vedno v takem stanju mi pa vnašamo večjo količino kalorij. Vem, da se je težko prehranjevati popolnoma zdravo. Skoraj nemogoče je za normalnega človeka. Zato sem se odločil, da vam dam nekaj smernic za boljše prehranjevanje. Prineslo bo rezultate na daljši rok, ki bodo tudi ostali. Vsak dan zaužijte od 4 do 6 obrokov. Obrok je lahko že eno jabolko, ali kakšen drug kos sadja. Izogibajte se mastni, prekomerno soljeni, sladki hrani in velikemu vnosu ogljikovih hidratov po 17:00 uri. Zakaj ne, oziroma malo ogljikovih hidratov po 17:00. Ogljikovi hidrati so gorivo za človeško telo. Ponoči pa naše telo počiva in ne potrebuje velike količine goriva. Zaužijte čim več sadja in zelenjave. Predvsem pa ko si nečesa zaželite si to privoščite, vendar v majhnih količinah. Za začetek poizkusite količinsko zmanjšati glavne obroke. Za vsak obrok si vzemite čas in okušajte hrano. Naj možgani dobijo signal, da je telo sito. Za to mora preteči vsaj 20 minut. Moj največji nasvet je: vsi smo ljudje in ne stroji, človeško se je včasih pregrešiti, naj ne bo to razlog da prekinete s tem kar ste začeli, ampak še večja spodbuda k nadaljevanju. ROKOMET Delo z najmlajšimi Zapisala: G. Grubič •••• V Rokometnem klubu skrbimo poleg tekmovalnih skupin tudi za najmlajše, ki so vključeni v krožkih po osnovnih šolah: Ilirska Bistrica, Kuteževo, Knežak in Jelšane. Predstavljamo vam: Rokometni krožek v Kuteževem RK Ilirska Bistrica z vodstvom osnovne šole v Kuteževem zelo dobro sodeluje, tako da je tudi rokometni krožek na tej šoli zelo dobro obiskan. Otroci trenirajo ob ponedeljkih od 12.10 do 13.45 ure, na treningih pa spoznavajo osnove rokometne igre ter razvijajo motorične sposobnosti ter športne navade, katere jim bodo pripomogle na vseh področjih. Glede na to, da vsi otroci pridno delajo, se bodo udeležili tudi tekmovanja in sicer tradicionalnega božično novoletnega turnirja v mini rokometu, katerega organizira RK Ilirska Bistrica v nedeljo, 19. decembra 2010 v športni dvorani pri osnovni šoli Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici s pričetkom ob 9,00 uri zjutraj. Na turnir pridejo najmlajše rokometašice in rokometaši iz Slovenije in tujine ???? RAZPIS ' ■ RAZPIS za II. Zimsko ligo v dvoranskem nogometu (futsalu) v Ilirski Bistrici v organizaciji ŠKD KRT Ilirska Bistrica Igralo se bo po pravilih Fife zafutsal. Sistem tekmovanja bo ligaški - po skupinah. Tekmovalna taksa za sodelovanje v zimski ligi bo odvisna od števila prijavljenih moštev; vplačati jo bo potrebno pred pričetkom igranja. Pričetek tekmovanja bo predvidoma december, januar. Igralni dan pa sobota in nedelja - razpoložljivost telovadnice. ■ Prijave zbiramo do vključno 03.12.2010 na naslov: Društvo KRT, Levstikova ulica št. 3, 6250 Ilirska Bistrica,ali preko e-mail naslova : kmnilbi@gmail.com. Odpiranje prijav in žreb skupin bo dan zatem. Prijava moštva mora obvezno vsebovati naslednje podatke: 1. Naziv (ime) moštva 2. Naslov moštva 3. Ime in priimek kontaktne osebe s številko telefona ■ I Za vse podrobnejše informacije in prijavo moštva pa pokličite na tel. št. 040 585 321 Dejan Trakoštanec, dosegljivi smo pa tudi preko e-naslova : kmnilbi@gmail.com ■ ii : - Lep žogobrcarski pozdrav. 30. november 2010 NE PREZRITE - DOGODKOV r.. j Jubilejna vrata Odlična kakovost po neverjetni ceni \ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK: BLTlD.D.O. mmdA INOtl »SIA, 6ABAŽM, POŽARNA IN ZOTTESN* VRATA BLT D.O.O. IDRIJA Ulica Sv. Barbare 6t BZBO Idrija TEL.: + + 3B6 (D)S 374 36 60 N.C. FAX*. + + 3B6 <0)5 377 3 9 45 e-mail: blt@blt.si, www.blt.bi Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina VVoodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hermann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 X 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 X 2125 mm. vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm 875€ «■ vrata LPU z debelino 929€ . < OBMOČNO ZDRUŽENJE ILIRSKA BISTRICA VAS VABI NA KRV0DAI A1SK0 AKCIJO V DOM STAREJŠIH OBČANOV IlIRSKA BISTRICA V SREDO, 8. DECEMBRA 2010 OD 7. D013. URE Prosimo, če s seboj prinesete osebni dokument SKUPAJ REŠUJEMO ŽIVLJENJA! Vabi na: > SCHUMANNOV VEČER ob 200 - letnici rojstva 1810-1856 Učenke in učenci Glasbene šole Murska Sobota in Glasbene šole Ilirska Bistrica v torek, 30.11.2010 ob 18. uri v dvorani glasbene šole Ilirska Bistrica > KONCERT UČITELJEV GŠ ILIRSKA BISTRICA v petek, 10.12.2010 ob 18. uri v dvorani glasbene šole Ilirska Bistrica > KONCERT UČENCEV SOLISTOV GŠ ILIRSKA BISTRICA v petek, 17.12.2010 ob. 18. uri v dvorani glasbene šole Ilirska Bistrica Božično-novoletni: > KONCERT ŠOLSKIH ORKESTROV IN KOMORNIH SKUPIN v sredo, 22.12.2010 ob 18. uri v Domu na Vidmu > NASTOP PLESNE PRIPRAVNICE IN BALETNEGA ODDELKA v četrtek, 23.12.2010 ob 18. uri v Domu na Vidmu Vljudno vabljeni! Ravnatelj, Laszio Balazs, prof. glasbenaV____/šola IlirskaN^Bistrica Tudi letos pride Sv. MIKLAVŽ na Dolnji Zemon -Srao" Pričgkali ga bomo v dvorani Grad na Dolnjem Zemonu, 5. decembra ob 17:30. Pripravili smo vam tudi otroško igro Soviča Oka, sprehod z baklami do cerkve z Miklavževim spremstvom, Miklavž pa bo prinesel čudovita debila. Miklavžev bon in vstopnico si zagotovite v gostilni Zemonska Vaga do 2.12.2010. DRUŠTVO ZA DUŠEVNO ZDRAVJE IN KREATIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA »VEZI« Štorje 26, 6210 SEŽANA Tel. 05/734 42 04, gsm 031 649 288 e-mail: info@di-ustvovezi.org www.drustvovezi .org DNEVNI CENTER ILIRSKA BISTRICA VAS VABI NA TAVČARJEVO 15 (ZA AVrOMATERIALOM), V PETEK, 03.12.2010, OD 9-00 DO 16.00 URE NA MIKLAVŽEV BAZAR IZDELKI, NAMENJENI ZA NAJLEPŠI ČAS V LETU, NASTAJAJO V PROGRAMU SONČNI TOBOGAN -MREDA KREATIVNIH DELAVNIC. DOBRODOŠLI? \_____________ ________________Z šola VABILO Znanje računalništva ni več modna muha, ampak vse bolj nuja, saj je pretok takšnih in drugačnih informacij preko računalnika hitrejši in lažji, zato vas e-šola (v Gimnaziji Ilirska Bistrica) vabi na: BREZPLAČEN TEČAJ RAČUNALNIŠTVA, kjer bomo: • Brskali po internetu in uporabljali e-pošto, • Urejevali besedila (VVord), • Izdelovali predstavitve (PovverPoint), • Obdelovali podatke (Excel) • Digitalno obdelovali slike in še več. TRGOV/NA NOV PROGRAM ZAVES V MESECU DECEMBRU « NA ZAVESE NA KILOGRAM