Branka Rotar Pance
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
VREMŠAKOV OPUS ZA OTROŠKE IN MLADINSKE ZBORE
Izvleèek: Samo Vremšak je del svojega opusa namenil otroškim in mladinskim pevskim zborom. V
prispevku so predstavljeni objave skladb za navedena sestava, njegov izbor besedil in znaèilnosti
njegovega glasbenega izraanja. Analiza dvanajstih skladb za otroški in devetnajstih skladb za
mladinski zbor iz skladateljeve avtorske zbirke (1997) kae ritmiène, melodiène, harmonske in
oblikovne znaèilnosti Vremšakovih skladb ter njegovo obvladovanje in kreativno uporabo razliènih
kompozicijskih tehnik v svojstvenem umetniškem glasbenem jeziku.
Kljuène besede: Samo Vremšak, otroški zbor, mladinski zbor, analiza skladb
Abstract: Samo Vremšak dedicated part of his opus to children’s and youth choirs. The present
paper presents the publications of the compositions for these two ensembles, the composer’s choice
of texts and the characteristics of his musical expression. The analysis of 12 compositions for
children’s choir and 19 for youth choir from the composer’s collection (1997) shows the rhythmical,
melodic, harmonic and compositional characteristics of Vremšak’s compositions and proves his
command and creative use of various compositional techniques in forming an artistic musical
language of his own.
Key words: Samo Vremšak, children choir, youth choir, analysis of compositions
Uvod
Samo Vremšak je kot glasbenik deloval na razliènih podroèjih: bil je skladatelj, solopevec
baritonist, pel je v komornem zboru RTV Ljubljana, v Slovenskem oktetu, deloval je kot
glasbeni pedagog na razliènih ravneh in v razliènih smereh šolstva (na Srednji glasbeni
šoli v Ljubljani, na Osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku, na ljubljanski Akademiji za
glasbo), bil je zborovodja (zbor Slovenske filharmonije, pevsko društvo Lira), krajše
obdobje pa tudi svetovalec za glasbo pri Zvezi kulturno prosvetnih organizacij Slovenije.
Izmed vseh podroèij delovanja je bilo komponiranje zanj najpomembnejše. To je zelo
jasno izrazil v intervjuju z Natalijo Mustar: »Na zaèetku svoje glasbene poti sem mogoèe
še nekoliko nihal med vsemi navedenimi dejavnostmi, ampak sèasoma se je skristalizirala
ustvarjalnost, torej kompozicija.« (Mustar, 2002, str. 93)1
V ustvarjalnem opusu je segal na razlièna podroèja, med katerimi ima posebno mesto
otroška in mladinska zborovska glasba. Ker temu delu skladateljevega opusa doslej še ni
bila namenjena podrobnejša analiza, pomeni prièujoèi prispevek prvo delo, ki zapolnjuje
to vrzel. Vremšakov opus za otroške in mladinske zbore bo predstavljen s pregledom
objav njegovih skladb ter njegovim izborom poezije in ljudske ustvarjalnosti kot
izhodišèem za njegovo glasbeno inspiracijo in komponiranje. Podrobnejši vpogled v
skladateljevo glasbeno govorico bo narejen z analizo skladb za otroški in skladb za
mladinski pevski zbor, ki so bile izdane v njegovi avtorski zbirki leta 1997.
61
Branka Rotar Pance, VREMŠAKOV OPUS ZA OTROŠKE IN MLADINSKE ZBORE
1 Mustar, N. (2002): Orgelski opus Sama Vremšaka in njegova uporaba v didaktiène namene. Diplomska
naloga. Ljubljana: UL Akademija za glasbo.
Objave Vremšakovih skladb za otroški in za mladinski zbor
Samo Vremšak je veèji del skladb iz opusa za otroške in mladinske zbore objavil v letih od
1963 do 1984 v reviji Grlica,2 namenjeni uèiteljem glasbe in zborovodjem šolskih pevskih
zborov. Med Vremšakovimi objavljenimi skladbami je deset skladb za otroški zbor in
deset za mladinski zbor. Devet skladb je napisanih s klavirsko spremljavo, 11 skladb pa za
petje a-capella.
Tabela 1: Objave skladb za otroški in za mladinski zbor Sama Vremšaka v reviji Grlica
Grlica Naslov skladbe Zasedba
9. letnik
1963
Mraèna jesen mladinski zbor (4-glasno)
10. letnik
1964–1965
Veèer mladinski zbor (4-glasno)
Sinèek petelinèek otroški zbor s klavirskospremljavo
12. letnik
1968
Polek èez cesto gre otroški zbor
14. letnik
1971–1972
Kolo mladinski zbor (4-glasno)
15. letnik
1972
Leaj, ninaj, tut ujnaè mladinski zbor (3-glasno)
Baj mladinski zbor (3-glasno)
19. letnik
1976–1977
Aprilska otroški zbor s klavirskospremljavo
Kaj nam znani to šumenje mladinski zbor (3-glasno)
21. letnik
1979
Marko skaèe mladinski zbor (4-glasno)
22. letnik
1980
Soudaška mladinski zbor (4-glasno)
23. letnik
1981
Mlin otroški zbor s klavirskospremljavo
Maj otroški zbor s klavirskospremljavo
Pustna otroški zbor s klavirskospremljavo
24. letnik
1982
Vesela pesem otroški zbor s klavirskospremljavo
Ciciban sanja otroški zbor s klavirskospremljavo
25. letnik
1983
Mravlje gredo spanèkat otroški zbor s klavirskospremljavo
Gremo? Gremo! otroški zbor s klavirskospremljavo
26. letnik
1984
Majska mladinski zbor (4-glasno)
Posekal sem smreèico mladinski zbor (4-glasno)
62
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
2 Revija je izhajala v letih 1953–1988.
Z izjemo prve objavljene skladbe Mraèna jesen so vse skladbe za otroški in mladinski
pevski zbor iz Grlice vkljuèene v avtorsko zbirko Samo Vremšak. Otroški in mladinski
zbori, ki jo je leta 1997 izdal Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport (ZRSŠ). V njej
je kratko predstavitev skladatelja in njegovega opusa prispevala Dragica var. V
spremnem besedilu je ostala na ravni širše biografske in bibliografske predstavitve ter
vsebinske predstavitve in izbranih skladb ni obravnavala analitièno. Petnajst let kasneje je
pri ZRSŠ izdala obseno zbirko z naslovom Grlica za otroke. Izbor otroških zborovskih
pesmi revije Grlica od 1953 do 1988 (var, 2012). Vanjo je uvrstila le dve Vremšakovi
skladbi za otroški zbor s klavirsko spremljavo: Gremo? Gremo! in Mravlje gredo
spanèkat.
Posamezne Vremšakove sklade za otroški in za mladinski zbor iz Grlice so doivele
veè izdaj v drugih zbirkah in publikacijah, v njih pa so bile objavljene tudi nove
Vremšakove skladbe za oba sestava. V zbirkah, izdanih za Mladinski pevski festival v
Celju, sta bili objavljeni dve Vremšakovi skladbi: Èarovna pesem za de (1971) in
priredba ljudske enka mi v goste gre (1979). V reviji Naši zbori (1979) je bila objavljena
skladba za mladinski zbor Jesensko tiho na besedilo Sreèka Kosovela.
V edicijah, ki jih je za seminarje, namenjene uèiteljem glasbene vzgoje in
zborovodjem šolskih pevskih zborov, izdajala Zveza kulturnih organizacij Slovenije,3 so v
Notni mapi št. 4. Tri veèglasne umetne pesmi (1981) objavljene tri Vremšakove skladbe:
Potepinka, Èrni maèki in Èirik-ci. V Notni mapi št. 3. Mladinski pevski zbori (1983) je
objavljena Vremšakova skladba za triglasni mladinski zbor Èas je.
V zbirki Za mlada srca, za mlada grla, ki jo je izdajala Glasbena mladina ljubljanska,
je v IV. zvezku z naslovom Iz Majdine omare4 objavljena Vremšakova skladba za otroški
zbor s klavirsko spremljavo Mravlje gredo spanèkat.
V reviji Glasba v šoli je leta 1996 izšla Vremšakova skladba za enoglasni otroški zbor
s klavirsko spremljavo Moj kamenèek, leta 1997 pa skladba za mladinski zbor Èas je.
Milka Ajtnik je v spremni notici k tej skladbi zapisala: »Po mnenju skladatelja je to ena
najboljših skladb, ki so muzikalno izredno dobro uspele. Izvajal jo je mladinski zbor RTV
Ljubljana in njegov vodja Matev Fabijan je bil navdušen nad njo. Skladba je posneta na
avtorski CD-plošèi skladatelja Sama Vremšaka.«5 (Ajtnik, 1997, str. 33)
V zbirki Notna mapa za šolske zbore, ki jo izdaja zaloba Astrum, najdemo
Vremšakovo skladbo za otroški zbor s klavirsko spremljavo Ena maèja (1999) na besedilo
Anje Štefan.6
V 2. zvezku zbirke Ljudske in ponarodele pesmi s klavirjem (Gobec, 1999) je
objavljena Vremšakova priredba slovenske ljudske pesmi Èuk se je oenil. Priredba sodi v
skladateljev ciklus Pet slovenskih ljudskih za otroški zbor in klavir.7
Vremšak je ustvarjal tudi na sakralnem podroèju. Za III. nateèaj za cerkveno
bogosluno skladbo je napisal skladbo Vzklikajte Gospodu (1999), v kateri je uglasbil
Psalm 100. To je edina skladba, ki jo je skladatelj objavil za dvoglasni otroški ali
mladinski zbor z orglami.
63
Branka Rotar Pance, VREMŠAKOV OPUS ZA OTROŠKE IN MLADINSKE ZBORE
3 Danes Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
4 Skladbe je izbrala in uredila priznana zborovodkinja Majda Hauptman.
5 Skladateljev avtorski CD z naslovom Samo Vremšak, skladatelj je izšel leta 1995 pri Zalobi kaset in
plošè RTV Slovenija.
6 Astrum. Notna mapa za šolske zbore II-1/št. 5. Triè: Astrum.
7 Ciklus tvorijo priredbe ljudskih in ponarodelih pesmi: Jaz sem Kranjèièev Jurij, Glejte, e sonce zahaja,
Oglar, Èuk se je oenil, Kaj pa delajo ptièki.
Leta 2008 je kulturno društvo Pueri Cantores iz Tolmina izdalo Boiène pesmi. Med
skladatelji, ki so napisali priredbe boiènih pesmi za otroški pevski zbor, mladinski pevski
zbor, dekliški pevski zbor in orkester, je tudi Samo Vremšak.8
Samo Vremšak je s svojimi deli zastopan tudi v didaktiènih gradivih za osnovno šolo.
Dve izmed njegovih skladb za otroški zbor s klavirsko spremljavo sta vkljuèeni v prvo
serijo didaktiènih kompletov Brede Oblak za osemletno osnovno šolo: Mravlje gredo
spanèkat9 kot notno gradivo v priroèniku za uèitelje za 3. razred (1984) in Mlin10 kot notno
gradivo v priroèniku za uèitelje za 4. razred (1984).
Bernarda Rakar je leta 2007 v prilogi revije Glasba v šoli in vrtcu, v kateri je
predstavila izbrano gradivo za uporabo Orffovega didaktiènega koncepta pri glasbenem
pouku, k Vremšakovi skladbi za otroški zbor Mlin napisala ostinatno spremljavo za
Orffov inštrumentarij.11
Vremšakov izbor poezije
Samo Vremšak je zelo skrbno izbiral poezijo za komponiranje skladb za otroške in
mladinske zbore. Vsako izbrano besedilo ima umetniško in sporoèilno vrednost, ki sega
na razlièna podroèja otrokovega in mladostnikovega izkustvenega in doivljajskega
sveta. Najveèkrat – desetkrat – je posegel po pesmih Nee Maurer (Moj kamenèek,
Mravlje gredo spanèkat, Posekal sem smreèico, Èas je, Sonce ima prednost, Potepinka,
Gremo? Gremo!, Moja posteljica, Sinèek petelinèek, Polek èez cesto gre) in Danila
Gorinška (Aprilska, Kolo, De, Mlin, Vesela pesem, Maj, Pustna, Majska, Kaj nam znani
to šumenje, Èrni maèki). Uglasbil je po dve pesmi Sreèka Kosovela (Klièem vas, Jesensko
tiho), Èrtomira Šinkovca (Mraèna jesen, Pomlad ob Soèi) in Anje Štefan (Ena maèja,
Pomlad). Izhodišèe za glasbeno inspiracijo pa so bile skladatelju še pesmi Ivana Minattija
(Èirik-ci!), Frana Levstika (Leaj, ninaj, tut ujnaè), Toneta Seliškarja (Belokranjski
junaki), Zvonka Èemaarja (Ciciban sanja), Mihe Klinarja (Veèer), Valentina Polanška
(… vedno znova upanje tli …) ter tuja lirika v prevodu slovenskih pesnikov: Li-Tai-Poja v
prevodu Alojza Gradnika (Na tujem) in Kazimiere Itakowiezòwne v prevodu Lojzeta
Krakarja (Baj). Uglasbil je tudi eno pesem iz zbirke Sredi zemlje stojim, ki vsebuje poezijo
nerazvitih ljudstev (Èarovna pesem za de).12
Vremšakove priredbe in izvedbe njegovih skladb za otroške in mladinske zbore
Samo Vremšak je za zbore rad prirejal tudi slovenske ljudske pesmi. V njegovi avtorski
zbirki Otroški in mladinski zbori (1997) so objavljene tri priredbe za mladinski zbor. V
partituri je vedno navedel lokacijo izvora pesmi: enka mi v goste gre (idrijska ljudska),
Marko skaèe (Beltinci), Soudaška (stara traška narodna). Podrobneje so predstavljene v
64
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
8 V zbirki so tudi priredbe boiènih pesmi Avgusta Ipavca in Joeta Trošta.
9 Oblak, B. (1984): Glasbena vzgoja 3. Priroènik za uèitelje za osemletko. Ljubljana: DZS. Tematski sklop,
v katerega je umešèena skladba, ima naslov Pesem kot orientacija.
10 Oblak, B. (2004): Glasbena vzgoja 4. Priroènik za uèitelje za osemletko. Ljubljana: DZS. Tematski sklop,
v katerega je umešèena skladba, ima naslov Glasbena sreèanja v predalpskem in alpskem svetu.
11 Rakar, B. (2007); Mlin. Didaktiène igre za uvajanje in spoznavanje Orffovih instrumentov. V: Glasba v
šoli in vrtcu. Let. XII, št. 2. Notna priloga. Str. 38.
12 Sredi zemlje stojim (1968): poezija nerazvitih ljudstev. Pesmi sta prevedla Lojze Krakar in Ivan Minatti.
Zbirko je uredil in spremno besedo z opombami napisal Franèek Bohanec.
nadaljevanju prispevka. Napisal je tudi Pet slovenskih ljudskih za otroški zbor in klavir, ki
vsebujejo tudi ponarodele pesmi: Jaz sem Kranjèièev Jurij, Glejte, e sonce zahaja, Oglar,
Èuk se je oenil, Kaj pa delajo ptièki.
var (2006) je v raziskavi o najveèkrat izvajanih skladbah slovenskih skladateljev na
dravnih revijah in tekmovanjih otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi
(do leta 2004) in na Mladinskem pevskem festivalu v Celju (do leta 2003) ugotovila, da so
Vremšakove skladbe na njih zazvenele 39-krat. Najveèkrat je bila izvajana Vremšakova
priredba ljudske Soudaška (7-krat), sledijo ji skladbi Veèer (6-krat) in Mravlje gredo
spanèkat (5-krat) ter priredba ljudske enka mi v goste gre (4-krat). Ena maèja je bila
izvedena 3-krat, po dvakrat pa skladbe Èirik-ci, Majska, priredba Marko skaèe in Vesela
pesem. Enkrat so bile izvedene skladbe Ciciban sanja, Èas je, De, Kaj nam znani to
šumenje, Mlin in Potepinka. 13
Analiza skladb iz avtorske zbirke Samo Vremšak. Otroški in mladinski zbori (1997)
V zbirki je objavljenih 12 skladb za otroški zbor in 19 skladb za mladinski zbor, ki so bile
objavljene v razliènih letnikih revije Grlica in v drugih zbirkah.
Tabela 2: Skladbe za otroški zbor, objavljene v zbirki Samo Vremšak: Otroški in mladinski zbori
(1997)
Naslov
skladbe Besedilo
Število
glasov
/spremljava
Obseg Tonaliteta Taktovskinaèin14 Tempo
15
Polek èez
cesto gre /
2 a-
cappella a–e
2 D-dur 3/4 allegretto
Moja
posteljica / 1 + klavir
16 h–cis2 A-dur 2/4 andantino
Mravlje
gredo
spanèkat
Nea
Maurer
1 + klavir
c1–c2 C-dur 4/4 tranquillo
Pustna DaniloGorinšek 1 + klavir b
1–b2 B-dur 2/4 con moto
Mlin DaniloGorinšek
1 + klavir17
c1–c2 C-dur 3/8 allegretto
Maj DaniloGorinšek 1 + klavir d
1–d2 D-dur 2/4 +3/4 andantino
Vesela
pesem
Danilo
Gorinšek 1 + klavir b–c
1 Es-dur 2/4 allegro(con moto)
65
Branka Rotar Pance, VREMŠAKOV OPUS ZA OTROŠKE IN MLADINSKE ZBORE
13 Prim. var, D. (2006): Razvoj in doseki zborovske pesmi za otroke. Otroška zborovska pesem 20.
stoletja. Doktorska disertacija. UL Akademija za glasbo. Ljubljana: Akademija za glasbo.
14 V tabeli so navedeni taktovski naèini, napisani na zaèetku skladb. Samo Vremšak je v veè skladbah za
otroški zbor med potekom spreminjal taktovske naèine in ponekod vkljuèeval odseke ad libitum.
15 Tabela vkljuèuje tempe, napisane na zaèetku skladb. Skladatelj jih je med potekom spreminjal glede na
znaèaj, vsebinsko sporoèilnost in oblikovno gradnjo skladb.
16 V skladbi prevladuje enoglasje, ki se le na dveh zelo kratkih odsekih razširi v dvoglasje. Zaradi tega je
Moja posteljica uvršèena med skladbe za enoglasni otroški zbor s klavirsko spremljavo.
17 Tudi v Mlinu prevladuje enoglasje in le zadnji štirje takti pevskega glasu so napisani v dvoglasju. Zaradi
prevlade enoglasja je skladba opredeljena kot skladba za enoglasni otroški zbor s klavirsko spremljavo.
Ciciban
sanja
Zvonko
Èemaar 1 + klavir c
1–h1 C-dur 2/4 allegrobriliante
Gremo?
Gremo!
Nea
Maurer 1 + klavir d
1–d2 D-dur 2/4
allegro
mosso
(giocoso)
Sinèek
petelinèek
Nea
Maurer 1 + klavir b–b
1 Es-dur 3/4 + 2/4 andanteamoroso
Aprilska DaniloGorinšek 1 + klavir d
1–d2
brez
oznake
tonalitete
4/8 allegro conbrio
Moj
kamenèek
Nea
Maurer 1 + klavir c
1–c2
brez
oznake
tonalitete
ad libitum d = 132
Polek èez cesto gre
Skladba, napisana za dvoglasni otroški zbor a-cappella, temelji na kontrapunktièni
gradnji, v kateri je uporabljen imitacijski princip vodenja glasov. Napisana je v D-duru, v
3/4 taktovskem naèinu, tempo izvajanja je allegro. Zaèenja jo drugi glas na tonu d1 s
štiritaktno temo, za katero je znaèilen punktiran ritem. V 5. taktu vstopi prvi glas, ki na
zgornji kvinti (a1) temo dosledno ponovi nad kontrasubjektom drugega glasu. V 8. taktu
drugi glas predstavi variirano temo, ki se 12. taktu imitacijsko ponovi v prvem glasu.
Skladba izzveni s štiritaktnim sklepnim delom.
Slika 1: Uporaba imitacijske tehnike v skladbi Polek èez cesto gre18
Vir: Vremšak Samo. Otroški in mladinski zbori. Ljubljana: ZRSŠ. 1997. Str. 5.
66
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
18 Vse slike v prispevku so objavljene z dovoljenjem Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
Izvedba skladbe zahteva od pevcev samostojno vodenje glasov v dvoglasju in ustrezno
fraziranje, v katerem je vzpostavljeno razmerje med nastopom tem in vodenjem
spremljevalnega glasu (kontrasubjekta). To je tudi edina skladba za otroški zbor v zbirki,
ki je napisana a-capella in temelji na polifoni kompozicijski tehniki.
Moja posteljica
Skladba za otroški zbor s klavirsko spremljavo je napisana v tridelni pesemski obliki a b
a1. Tridelnost se povezuje s spreminjanjem tonalitet: prvi in tretji del sta v A-duru, srednji
del pa je v cis-molu. Za skladbo je znaèilna menjava taktovskih naèinov, zaèetni 2/4 takt se
med potekom izmenjuje s 3/4 in 4/4 taktom. Ritmièni tok in melodièno gibanje pevskih
glasov sledita besedni vsebini in jo glasbeno izraata. V skladbi prevladuje enoglasje, ki
se le na koncu prvega dela in na koncu zadnjega razširi v kratko dvoglasje. Klavirska
spremljava z melodièno-ritmiènega vidika ne podpira pevskega glasu, temveè mu je
komplementarna in ga z razširjeno harmonijo bogati. V prvem (a) in tretjem delu (a1)
skladbe vsebuje sinkopiran ritem ter kvartna zaporedja v desni roki nad leeèim basom.
Srednji del (b) je kontrasten s homofono spremljavo in obèasno uporabo glissanda.
Mravlje gredo spanèkat
Za to skladbo za enoglasni otroški zbor s klavirsko spremljavo lahko trdimo, da sodi med
najbolj priljubljene Vremšakove skladbe za otroke. Skladba je izšla je v Grlici leta 1983.
Leto kasneje jo je v didaktièni komplet za glasbeno vzgojo v 3. razredu osemletne osnovne
šole umestila Breda Oblak (1984). Programi revij otroških pevskih zborov kaejo, da jo
izvajajo e veè kot tri desetletja.19 Njeno prepoznavnost in stalno prisotnost v repertoarju
otroških pevskih zborov podpira tudi uvrstitev v zbirko Grlica za otroke (var, 2012).
Skladba je napisana v tridelni pesemski obliki, kar je razvidno tudi v tonalnem planu:
C-dur, a-mol, C-dur. Vodenje pevskega glasu je diatonièno, v klavirski spremljavi pa je
skladatelj uporabil razširjeno harmonijo.
Pustna
Skladba za enoglasni otroški zbor s klavirsko spremljavo Pustna je napisana v B-duru in
2/4 taktovskem naèinu. Melodièna in ritmièna gradnja pevskega glasu sta tesno povezani z
besedno vsebino, klavirska spremljava pa ima vlogo napovedovalca in povezovalca
glasbenih misli, ki jim daje tudi pustno spreminjajoè se karakterni peèat.
67
Branka Rotar Pance, VREMŠAKOV OPUS ZA OTROŠKE IN MLADINSKE ZBORE
19 Na Obmoèni reviji predšolskih, otroških in mladinskih zborov Zagorja 2010 »POJEMO POMLADI« jo je
izvajal Otroški pevski zbor OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi, pod vodstvom zborovodkinje Petre
Beršnjak.
Http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=5&ved=0CDcQFjAE&url=http%
3A%2F%2Fwww.zagorje.si%2Fdokument.aspx%3Fid%3D1061&ei=lMaNVO-5KYTxUMyxgcgJ&us
g=AFQjCNFIgFnD_fYbMa5y8qi-k2rL1xL87g&sig2=Kxgofcr1vel892f2Q_hqfA&bvm=bv.81828268,
d.d24 (dostopno 12. 12. 2014).
Na 23. reviji Zagorje ob Savi 2012 (dravnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov) jo je
izvajal Otroški pevski zbor OŠ Franceta Bevka, Ljubljana, pod vodstvom zborovodkinje Marije Zupan.
Http://www.jskd.si/glasba/zborovska/prireditve_zborovska/revija_zagorje/zagorje_12/program_zagorje
12.htm (dostopno 12. 12. 2014).
Mlin
Skladba je napisana v 3/8 taktovskem naèinu in v tridelni pesemski obliki. Zaène in konèa
se v C-duru, osrednji del pa poteka v a-molu. Pevski glas je voden diatonièno, vkljuèuje
onomatopoetièno oponašanje mlina. Ob izteku skladbe se enoglasje razpre v dvoglasje:
nad leeèim tonom c2 zgornjega glasu v spodnjem glasu slišimo motiv mlina. Klavirska
spremljava je kontrastna in karakterizira posamezne dele skladbe. Štiritaktni uvod s
staccatom in sozvoèji z vkljuèenimi sekundami v desni roki ter sledeèim kvartnim
gibanjem v desni in levi roki v delu a1 ne daje opore diatoniènemu vodenju pevskega
glasu, temveè ga harmonsko barva in e odseva a-mol, v katerem poteka del b. V njem
klavirska spremljava ponazarja vodo (znaèilno šestnajstinsko gibanje nad leeèim basom
v levi roki), ki v medigri izzveni in pripravi nastop dela a1 s staccato spremljavo, ki nato
preide v legato. Na zakljuèku dela a1 se pevski glas razpre v dvoglasje, klavirska
spremljava pa prinese reminiscenco vode.
Slika 2: Ponazarjanje vode v klavirski spremljavi dela b skladbe Mlin
Vir: Vremšak Samo. Otroški in mladinski zbori. Ljubljana: ZRSŠ. 1997. Str. 10.
Kmalu po objavi skladbe v Grlici (1981) je bil Mlin uvršèen v nabor skladb za razredno
petje v priroèniku za uèitelje v 4. razredu osemletne osnovne šole (Oblak, 1984). Leta
2007 je Rakar ustvarila ostinatno spremljavo za melodièna glasbila Orffovega
instrumentarija k vokalnemu partu Vremšakove skladbe in jo za razredno muziciranje
objavila v reviji Glasba v šoli in vrtcu.
Maj
Za skladbo Maj, napisano v D-duru, je znaèilno menjavanje taktovskih naèinov (2/4, 2/4,
5/8). Pevski glas je voden diatonièno, klavirska spremljava pa je pisana odprto, brez
znaèilnih vzorcev, in daje skladbi harmonsko barvitost. Zakljuèek pevskega glasu izzveni
v oktavni podvojitvi tona d. Skladba je napisana v prekomponirani obliki in od izvajalcev
zahteva interpretacijo, podobno samospevu.
Vesela pesem
Skladba je napisana v Es-duru, zaèetni 2/4 taktovski naèin pa se v nadaljevanju veèkrat
zamenja s 3/4 taktom. Naslov pesmi nakazuje njen karakter, skladatelj pa je sledeè besedni
68
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
vsebini v skladbi uporabil prekomponirano obliko. Pevski glas je voden diatonièno.
Melodièno-ritmièna gradnja je tesno povezana s posameznimi verzi besedila, ki se
zakljuèijo z vprašanjem »Kaj potem?«. Ob njem se glasbeni tok z ritardandom vedno
ustavi, nato pa sledi nova uglasbljena misel v izhodišènem tempu (allegro con moto).
Zakljuèek vsebuje kratek solistièni vloek, ki mu sledi tutti sklep v šaljivem hitrem
šestnajstinskem gibanju. Tudi v tej skladbi je klavirska spremljava povsem samostojna.
Njena raznolikost v posameznih odsekih karakterno podpira pevski glas glede na vsebino
posameznih verzov (npr. predloki in staccato artikulacija pri verzu »Jea se dotaknil
bom«). Prehode med posameznimi odseki karakterizira sinkopiran ritem v desni roki nad
gibanjem v vzporednih kvintah leve roke. Tako kot se pesem hudomušno zakljuèi v
pevskem glasu, se v klavirski spremljavi zakljuèi z akordom dv7 na toniki.
Ciciban sanja
Tudi ta skladba za enoglasni otroški zbor s klavirsko spremljavo je napisana v
prekomponirani obliki. Zaène in konèa se v C-duru, med potekom pa modulira v a-mol.
Taktovski naèin je stalen (2/4), hiter tempo skladbe (allegro brilliante) pa je povezan z
besedno vsebino, saj so sanje povezane s konjièkom, s katerim ciciban veselo drvi »v dalje
brez meja«. Sklepni del je v poèasnejšem tempu (andante, nato calmo) in recitativno kae
konec sanj, ker ga je zbudila mama. Umiritev je le zaèasna, saj je kratek klavirski
zakljuèek skladbe znova v zaèetnem tempu.
V klavirskem partu se izmenjujejo razliène spremljevalne figure, s pestro in raznoliko
ritmiko in artikulacijo (staccato, legato, tenuto, marcato). Harmonski potek je obogaten z
akordi, ki vsebujejo sekunde.
Gremo? Gremo!
Skladba je napisana v D-duru, v 2/4 taktu in tridelni pesemski obliki.
Slika 3: Zaèetek skladbe Gremo? Gremo!
Vir: Vremšak Samo. Otroški in mladinski zbori. Ljubljana: ZRSŠ. 1997. Str. 18.
69
Branka Rotar Pance, VREMŠAKOV OPUS ZA OTROŠKE IN MLADINSKE ZBORE
V klavirskem uvodu najprej zaslišimo znaèilno ostinatno gibanje v osminkah (kvinta d–a)
v staccatu, nad katerim nastopi v desni roki kratka melodika. V 7. taktu ad libidum brez
spremljave nastopi pevski glas z vprašanjem v parlandu »Gremo?«. Znova se nato oglasi
klavir z znaèilno spremljavo, nad katero se zaène odvijati glasbena pripoved pevskega
glasu. Slednja je oblikovana v tesni povezavi z besedno vsebino, razvija se tudi klavirska
spremljava, nato pa se znova vraèa k ostinatu v levi roki. Pevski glas je voden diatonièno,
na koncu pa izzveni v oktavni podvojitvi, ki ji sledi štiritaktni klavirski zakljuèek. Gremo?
Gremo! je ena od dveh Vremšakovih skladb, uvršèenih v Grlico za otroke (var, 2012).
Sinèek petelinèek
Referenèni okvir skladbe je Es-dur. Melodièni potek pevskega glasu in klavirska
spremljava med potekom skladbe veèkrat ne vzbujata obèutka durove tonalitete. V skladbi
se izmenjujeta 3/4 in 2/4 taktovski naèin, ritmika je pestrejša predvsem pri klavirski
spremljavi. Ta s svojo raznolikostjo daje skladbi karakter, pevski glas pa je voden
pripovedno in se sklene s kratkim solistiènim odsekom, ki mu sledi štiritaktni klavirski
zakljuèek.
Aprilska
Aprilska je napisana v odprtem tonskem prostoru, saj nima izpisane tonalitete. V njej je
skladatelj uporabil kromatiko in alterirane tone tako pri klavirski spremljavi kot pri
pevskem glasu. Napisana je v 4/8 taktovskem naèinu in hitrem tempu (allegro con brio).
Enoglasni otroški zbor je postavljen pred intonanèno zelo zahtevno skladbo, saj je
melodija oblikovana s tejimi zaporedji intervalov in razloenih akordov. Klavirska
spremljava je prav tako kromatièno zgošèena, v uvodu in na zaèetku je v desni roki
znaèilno gibanje v šestnajstinskih triolah z akcentnimi poudarki na prvo in tretjo dobo nad
osminskim gibanjem v basu leve roke. Med potekom skladbe se spremljava zelo
spreminja: vsebuje razliène ritmiène motive, ponekod tudi sinkopirano vodenje glasov,
okraske (trilèke) in arpeggie. Glede na dani tempo zahteva tudi od pianista virtuozno
izvedbo.
Moj kamenèek
V tej skladbi skladatelj ne samo, da je opustil opredeljen tonalni prostor, temveè je odprl
prostor tudi v glasbenem èasu. Melodika pevskega glasu poteka v dorskem modusu in jo
lahko doivljamo kot èisto glasbeno pripoved, v kateri skladatelj z glasbenimi sredstvi
opredeli preteklost (del a), sedanjost (del b, ta ima tudi urejeno metriko) in povezanost
sedanjosti s preteklostjo (del a1) v zgodbi okroglega, belega kamenèka. Hitrost pripovedi
je v tridelni obliki opredeljena z metronomskimi tempi: v delih a in a1 je osminka 132, v
delu b pa 66. Tudi klavirska spremljava, ki je ritmièno, melodièno in harmonsko zelo
spreminjajoèa se, prispeva h glasbenemu izrazu skladbe, odprtemu v prostor in èas.
70
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
Slika 4: Prvi del (a) Vremšakove skladbe Moj kamenèek
Vir: Vremšak Samo. Otroški in mladinski zbori. Ljubljana: ZRSŠ. 1997. Str. 24.
Tabela 3: Skladbe za mladinski zbor, objavljene v zbirki Samo Vremšak: Otroški in mladinski
zbori (1997)
Naslov skladbe Besedilo Številoglasov Obseg
Tonali-
teta
Tak-
tovski
naèin20
Tempo21
Majska DaniloGorinšek 4 f–f
2 a-mol 5/4 con moto
Kolo DaniloGorinšek 4 a–g
2 a-mol 2/4 = 120
Veèer MihaKlinar 4 f–e
2 F-dur 4/4 poèasi
Baj
Kazimiera
Itakowiezò
wna –
Lojze
Krakar
3 a–e2 a-mol 2/4 zelo mirno
Leaj, ninaj, tut
ujnaè
Fran
Levstik 3 a–f
2 a-mol 2/4 takt kotuspavanka
Èrni maèki DaniloGorinšek 4 g–d
2 G-dur 2/4 takt allegro, conmoto
Èirik-ci ! IvanMinatti 4 g–g
2 F-dur 2/4 andantino
71
Branka Rotar Pance, VREMŠAKOV OPUS ZA OTROŠKE IN MLADINSKE ZBORE
20 V tabeli so navedeni taktovski naèini, napisani na zaèetku skladb. Samo Vremšak je tako kot pri skladbah
za otroški zbor tudi pri skladbah za mladinski zbor med potekom skladbe spreminjal taktovske naèine in
vèasih vkljuèeval odseke ad libitum.
21 Tudi v to tabelo so vkljuèeni tempi, napisani na zaèetku skladb. Med potekom jih je skladatelj spreminjal
glede na znaèaj, vsebinsko sporoèilnost in oblikovno gradnjo skladb.
Potepinka NeaMaurer 4 fis–fis
2 D-dur 2/4 vivo (nontroppo)
Èarovna pesem
za de
Poezija
nerazvitih
ljudstev
4
a–f2 C-dur22 2/8 vivo(sempre)
Posekal sem
smreèico
Nea
Maurer 3 h–fis
2 atonalna
glasba
ad
libitum = 76 - 84
enka mi v
goste gre
idrijska
ljudska 3 f–g
2 Es-dur
3/8 takt
allegro vivo
Marko skaèe Beltinci
4
g–f2 A-dur 2/4 moltomoderato
Soudaška
stara
traška
narodna
(po zapisu
Milana
Pertota)
4
g–f2
Es-dur
3/4 mosso a nontroppo
… vedno znova
upanje tli
Valentin
Polanšek 4 g–fis
2
brez
oznake
tonalitete
9/8 allegrettotranquillo
Klièem vas SreèkoKosovel 4 a–fis
2
brez
oznake
tonalitete
ad
libitum risoluto
Na tujem
Li-tai-Po –
Alojz
Gradnik
3 f–f2
brez
oznake
tonalitete
ad
libitum libermanete
De DaniloGorinšek 3 a–g
2
brez
oznake
tonalitete
3/4 moderatoleggiero
Èas je NeaMaurer 3 b–f
2
brez
oznake
tonalitete
ad
libitum = 100
Pomlad ob Soèi ÈrtomirŠinkovec 4 f–g
2 As-dur,
f-mol
4/4 + 3/4 amoroso
Majska
Skladba za štiriglasni mladinski zbor a cappella je napisana v a-molu in v 5/4 taktovskem
naèinu, ki mu daje peèat ostinatna figura (spodnja kvinta a–e1). Znaèilen petdobni
taktovski naèin je med potekom skladbe ponekod spremenjen. Majska ima tridelno
pesemsko obliko, obseg posameznih delov pa je razlièen. V delu a (takti 1–6) se nad
ostinatno figuro v spodnjih dveh glasovih zaène melodija v prvem glasu. Na zaèetku
spominja na ljudsko tematiko, nato pa se motivièno razvije. V delu b (takti 7–21) se
ritmièno nekoliko zvariiran ostinato spodnjih dveh glasov prenese v obmoèje C-dura
(kvinta c1–g1). Nad njim v 8. taktu nastopita prvi in drugi glas. Njuna melodièna gradnja je
oblikovana v dve logièni glasovni liniji, ki sta ritmièno tu in tam komplementarni, v
sozvoèju pa veèkrat tvorita sekundna razmerja. V 12. taktu se spremeni tudi gibanje
72
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
22 C-dur je naveden le kot referenèni okvir skladbe.
spodnjih dveh glasov. V štiriglasnem stavku je razvidno dobro vodenje posameznih
glasov, ki sozvoèno zazvenijo v barviti akordiki. Srednji del se zakljuèi na tonu e v oktavni
podvojitvi. Del a1 (takti 22–34) se znova zaène v a-molu z znaèilnim ostinatom v spodnjih
dveh glasovih. Zaèetni dve frazi prvega glasu se dosledno ponovita, nadaljnji razvoj pa
kae veèjo samostojnost pri vodenju posameznih glasov in specifièni barvitosti njihovih
sozvoèij. V zadnjem taktu skladatelj v tretjem glasu uporabi postope melodiènega a-mola
in skladbo zakljuèi v petglasju s pikardijsko terco.
Kolo
Skladba Kolo kae nekatere podobnosti z Majsko. Napisana je za enak sestav, zaèetni
a-mol pa v celotnem zadnjem odseku skladbe zamenja A-dur. Tudi zaène se s prazno
kvinto v spodnjih dveh glasovih (a–e1), tokrat na bordunski naèin (v polovinkah).
Taktovski naèin je drugaèen: 2/4 in se med potekom ne spremeni. Posamezne odseke
skladbe, napisane v prekomponirani obliki, loèujejo korone na konènih akordih oziroma
na pavzah. Naèin melodiène gradnje, ki jo najprej prinese prvi glas, ima ljudski znaèaj. V
nadaljevanju skladatelj tematiko razvija svobodneje. Sozvoèja posameznih glasov
mestoma tvorijo sekundna razmerja in tritonus. Skladba se na koncu z delitvijo glasov
razvije tudi v petglasje, zakljuèi pa se štiriglasno v terèni legi A-dura.
Veèer
Tudi Veèer je napisan za štiriglasen mladinski zbor a-cappella. Zaène in konèa se v
F-duru, srednji del tridelne pesemske oblike poteka v paralelnem d-molu. Skladno z
besedno vsebino je opredeljeni tempo poèasen, zaèetni 4/4 taktovski naèin pa se med
potekom tu in tam zamenja s 3/4 taktom. V delu a (takti 1–8) prinaša zaèetne melodiène
fraze drugi glas, ki se mu nato v homofonem stavku pridruijo preostali glasovi. V delu b
(takti 9–13) melodijo prevzame prvi glas, drugi glasovi pa ga spremljajo. Tudi v delu a1
(takti 14–22) je melodija v prvem glasu, homofoni stavek pa se na koncu razvije v
petglasje. Tudi za Veèer je znaèilno odlièno vodenje posameznih glasov, v njihovih
sozvoèjih pa se pojavljajo tudi sekundna razmerja, kar je znaèilno za številne Vremšakove
vokalne skladbe.
Baj
Skladba Baj je napisana za triglasni mladinski zbor a-cappella. Poteka v a-molu, v 2/4
taktovskem naèinu (samo en takt na koncu je 3/4), v zelo mirnem tempu. Baj je namreè
pravljièno bitje iz otroškega sveta, njegov prihod pa odlièno ponazarjajo zaporedni vstopi
glasov od najnijega do najvišjega. Fraza vsakega novega verza se pri vseh treh glasovih
zaène na istem tonu: tretji glas zaèenja vsak verz na tonu c1, drugi glas zaèenja vsak nov
verz na tonu e1 in prvi glas vsak nov verz na tonu a1.
73
Branka Rotar Pance, VREMŠAKOV OPUS ZA OTROŠKE IN MLADINSKE ZBORE
Slika 5: Zaèetni del skladbe Baj z zaporednim vstopom glasov
Vir: Vremšak Samo. Otroški in mladinski zbori. Ljubljana: ZRSŠ. 1997. Str. 31.
Leaj, ninaj, tut ujnaè
Skladba je napisana v a-molu, v 2/4 taktovskem naèinu, pri oznaki za tempo je skladatelj
zapisal »kot uspavanka«. Trije glasovi vstopajo zaporedno od najnijega do najvišjega in
so v nadaljevanju vodeni polifono. Navedeni parametri na prvi pogled ustvarijo vtis, da je
Samo Vremšak v skladbi Leaj, ninaj, tut ujnaè uporabil podoben kompozicijski pristop
kot v skladbi Baj. Ob podrobnejši analizi pa hitro opazimo pomembno razliko. V Leaj,
ninaj, tut ujnaè tretji glas najprej predstavi štiritaktno temo, ki jo v nadaljevanju ostinatno
ponavlja skoraj do konca skladbe. V nekakšni codi, ki zazveni po enotaktni generalni
pavzi, v taktih 36–44 temo izvede drugi glas, nato pa v inverziji še prvi glas, vse to nad
dolgimi toni v deljenem tretjem glasu. Skladba izzveni v štiriglasnem, s sekundo med
zgornjima glasovoma obarvanem akordu (a–e1–a1–h1).
Èrni maèki
Referenèni okvir skladbe Èrni maèki je G-dur, ki med potekom preide v paralelni e-mol.
Napisana je v 2/4 taktovskem naèinu, zaèetni podani tempo je hiter (allegro, con moto).
Tridelna pesemska oblika z nesimetriènim obsegom posameznih delov, ki so med seboj
loèeni s korono, sledi besedni vsebini. Pri vodenju glasov je v delih a in a1 znaèilna
komplementarna izmenjava glasov v parih (1. in 2. glas ter 3. in 4. glas), ki se nato zdruita
v sklepnih odsekih. Srednji del (b) se zaène v unisonu in se z alteriranimi toni razpre v
veèglasje. Zaporedja poltonskih postopov v posameznih glasovih ob hkratnem tvorjenju
sozvoèij s sekundami so za pevce intonanèno zahtevna.
Èirik-ci!
Skladba za štiriglasni mladinski zbor Èirik-ci! je napisana v F-duru. Zaèetni 2/4 takt se
med potekom skladbe izmenjuje s 4/4, 5/4 in 3/4 taktom. Ritmièno-metrièni tok je tako kot
v drugih skladbah iz Vremšakove avtorske zbirke povezan z besedno vsebino. Skladba je
v tridelni pesemski obliki, v kateri sta dela a in a1 v izhodišèni durovi tonaliteti, b del pa je
kontrasten in poteka v molu (a-mol, d-mol). A-del (takti 1–18) zaèenja motiv ptièjega
petja (»Èirik-ci!«), povezan s ponavljajoèim se vprašanjem »Bo pomlad?«. Ponavljajoèe
se vprašanje kae na stopnjevanje z gradicijo dinamike od pp do f. Motiv ptièjega petja
vsakiè najprej zapoje prvi glas, nato pa ga z enakim ritmiènim vzorcem v nasprotni smeri
74
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
gibanja ponovijo preostali trije glasovi pod leeèim tonom v prvem glasu. V nadaljevanju
uporaba staccata glasbeno upodablja ptièkovo skakljanje na vejici, ki se nato ustavi in
umiri. A-del se sklene z motivom ptièjega petja, povezanim z vprašanjem o prihodu
pomladi. Ponovno dinamièno gradacijo stopnjuje tudi delitev glasov v šestglasje, po
koroni pa v pp izzveni motiv ptièjega petja. V b delu (takti 19–31) se tempo nekoliko
upoèasni (poco meno). Tako kot prinese spremembo juni veter, se glasbeni potek
metrièno spreminja z menjavo taktovskih naèinov. Tudi v tem delu sledimo dinamièni
gradaciji, ki dosee vrh v 26. taktu (f), nato pa dinamika znova upada, dokler ne izzveni v
pp. V delu a1 (takti 32–46), ki poteka v zaèetnem tempu andantino, znova zaslišimo znani
motiv ptièjega petja. Nadaljevanje ne vkljuèuje veè staccata. Skladba se na zadnja
ponovljena vprašanja o prihodu pomladi, ki jih izmenjujoèe se ponavlja prvi glas s
spodnjimi tremi glasovi, zakljuèi z optimistiènim odgovorom »Bo pomlad!«.
Potepinka
Skladba je napisana v D-duru. Zaèetni 2/4 taktovski naèin se med potekom menjuje s 4/4
in 3/4 taktom. Zaèetni tempo je vivo (non troppo), med potekom pa se izmenjuje s
poèasnejšimi tempi. Potepinka je napisana v prekomponirani obliki, kar je najprikladnejše
glede na besedno vsebino. Vsak odsek skladbe se konèa s korono. Skladba vsebuje
solistièna vloka: prvega nad spremljavo zbora liberamente zapoje sopran (Tinka, takti
11–14), drugega pa alt (mati, takti 20–23). Izzivajoèe izzveni tudi konec skladbe s
toniènim septakordom (dv7).
Èarovna pesem za de
Medtem ko so bile prejšnje skladbe za mladinske zbore iz Vremšakove avtorske zbirke
napisane v nekoliko bolj tradicionalnem slogu, vendar izraene v specifiènem
skladateljevem glasbenem jeziku, pomeni skladba Èarovna pesem za de precejšen korak
naprej v svobodnejši, odprt glasbeni prostor in èas. Navidezni referenèni okvir C-dura je
le še rahel. Skladatelj z uporabo alteracij, kromatiènih zaporedij in akordike, nasièene s
sekundnimi in kvartnimi razmerji, svobodno oblikuje melodiène linije posameznih glasov
in njihovo skupno harmonsko strukturo. Taktovski naèini, ki se med potekom spreminjajo
(2/8, 3/8, 6/8, 3/4, 5/8, 4/8, 2/4), so v skladbi oznaèeni èrtkano. Glasbeni potek je usmerjen
v stopnjevanje in gradacijo do konca skladbe, v katerem se z delitvijo glasov razvije
šestglasje. Skladba izzveni s toniènim septakordom, ki mu je dodana seksta. Skladatelj je
leta 1970 za skladbo Èarovna pesem za de prejel nagrado Zveze kulturnih organizacij
Slovenije.23
Posekal sem smreèico
V tej skladbi, napisani za triglasni mladinski zbor, je skladatelj uporabil svobodno
glasbeno govorico, ki ni veè vezana na tonaliteto ali opredeljen taktovski naèin. Na
zaèetku je doloèena le metronomska oznaka hitrosti izvedbe ( = 76–84). Skladba je
dvodelna in od pevcev zahteva dobre intonanène sposobnosti.
75
Branka Rotar Pance, VREMŠAKOV OPUS ZA OTROŠKE IN MLADINSKE ZBORE
23 Glej Samo Vremšak. Slovenski biografski leksikon. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/
sbi821356/ (dostopno 4.11.2014)
enka mi v goste gre
Vremšakova priredba idrijske ljudske pesmi za triglasni mladinski zbor postavlja pevce
pred drugaène interpretacijske izzive. Napisana je kot niz variacij, ki v skladu z vsebino
posameznih kitic zahtevajo tako virtuozno izvedbo kot tudi vivljanje v razlièna
razpoloenja (npr. marcia funebre v 7. kitici). V skladbi se skladatelj premika skozi vrsto
tonalitet (Es-dur, B-dur, Ges-dur, es-mol, Es-dur, G-dur) in tempov z opredeljenimi
metronomskimi oznakami (allegro vivo, poèasneje, poèasi, marcia funebre, ivo, zelo
ivo, zelo hitro), uporablja razliène ritmiène vzorce in krianje glasov. Z delitvijo glasov
ponekod tvori štiri-, pet- in šestglasje. Virtuoznost stopnjuje z vkljuèevanjem agogiènih
sprememb, razliènih artikulacij, z dinamiènim niansiranjem, s predloki in glissandom.24
Marko skaèe
Tudi druga Vremšakova priredba ljudske pesmi iz Beltincev, uvršèena v njegovo avtorsko
zbirko, je napisana v variacijski obliki. Skladatelj je za štiriglasni mladinski zbor uglasbil
14 kitic. Skladbo zaène v poèasnem tempu (molto moderato quasi poco lento) in jo do
konca stopnjuje do vivace in konènega presta. V posameznih kiticah ali parih kitic
spreminja tonalitete (A-dur, fis-mol, D-dur, B-dur, Es-dur, G-dur, A-dur). Refren pri
posamezni kitici vèasih ponavlja, drugiè ne. Štiriglasje z delitvijo glasov razvija v pet-,
šest- in sedemglasje. Skladba je bogata po ritmiki (punktirani ritmi, sinkopirani ritmi,
druga poddelitev v hitrem tempu), artikulaciji, agogiki in dinamiki. Od pevcev zahteva
suvereno in hkrati virtuozno petje (tudi okraskov). Ostinatni vzorci se spreminjajo in
pojavljajo v razliènih glasovih veèkrat soèasno, kombinirano, lahko tudi v kanonu. Prav
tako se melodija dosledno ali pa variirano pojavlja v razliènih glasovih. Sklepni del je
obogaten s kromatiko, z barvitimi sozvoèji in se konèa v ff z glissandom, ki se zakljuèi z
malo sekundo a1–gis1.
Soudaška
Priredba stare traške narodne, ki jo je po zapisu Milana Pertota Samo Vremšak napisal za
štriglasni mladinski zbor, je v primerjavi s prejšnjima priredbama ljudskih pesmi v
marsièem drugaèna. Napisana je v 3/4 taktu, glasovi vstopajo zaporedno in so polifono
vodeni. Veèkrat prihaja do njihovega krianja, ponekod se delijo v pet- in šestglasje. V
sozvoèjih so veèkrat vkljuèena sekundna razmerja med toni. Skladba je napisana v tridelni
pesemski obliki, ki je razvidna tudi v tonalnem planu Es-dur – As-dur – Es-dur.
… vedno znova upanje tli
S skladbo, ki je napisana za štiriglasni dekliški zbor (sopran I, sopran II, alt I, alt II), se
zbirka znova vraèa v svobodno Vremšakovo glasbeno govorico. Zanjo je znaèilna
uporaba atonalnega prostora, ritmièno gibanje v stalno spreminjajoèih se taktovskih
naèinih (9/8, 2/4, 6/8) in v èasovno odprtem tonskem prostoru (liberamente). Glasovi so
vodeni polifono, v skupnih sozvoèjih pa tvorijo akorde, ki vsebujejo sekundna razmerja.
Melodièno gibanje posameznih glasov je intonanèno zahtevno zaradi številnih alteracij in
76
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
24 Eno izmed zadnjih zelo uspešnih izvedb Vremšakove priredbe slovenske ljudske pesmi enka mi v goste
gre je poustvaril Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom zborovodje Tomaa Pirnata na 24.
reviji otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi (2014). Zbor je s celotnim programom
dosegel zlato priznanje z odliko, izvedba Vremšakove skladbe pa je dostopna na spletni povezavi
https://www.youtube.com/watch?v=74iVSrcJXDk (dostopno 19. 12. 2014).
skokov, pogosta je uporaba tritonusa. Skladba, v kateri skladatelj pri uglasbitvi znova
tesno sledi besedni vsebini, je napisana v prekomponirani obliki. Njen zakljuèek z
besedami »vedno upanje tli« izzveni s H-durovim akordom v petglasju. Tonalni durov
zakljuèek lahko razumemo kot potrditev upanja.
Klièem vas
Konstruktivistièno besedilo Klièem vas Sreèka Kosovela je navdihnilo Sama Vremšaka h
konstruktivistièni uglasbitvi, ki jo gradi v atonalnem in èasovno svobodnem glasbenem
prostoru. Skladatelj ga le tu in tam urejuje z opredeljenimi taktovskimi naèini, uporabi pa
tudi polimetriko. Posamezni verzi besedila so osnova za razlièno oblikovanje glasbene
materije, v kateri se štiriglasni odseki izmenjujejo z dvoglasnimi odseki, z vkljuèevanjem
solistiènih odsekov, parlanda. Tako kot se je konèala prejšnja skladba, se tudi Klièem vas
konèa s H-durovim akordom. Tokrat ga lahko razumemo kot glasbeno osvetlitev zadnje
besede, »ljubezni«.
Na tujem
Skladba za triglasni mladinski zbor Na tujem nadaljuje vrsto Vremšakovih skladb,
napisanih v atonalnem in metrièno svobodnem glasbenem prostoru ter svobodni obliki.
Vodenje glasov je polifono, v njihovih sozvoèjih pa so znova pogosta disonanèna
razmerja. Subtilna dinamika (p, mp, pp) je proti koncu gradirana. Skladba izzveni v f, ki je
podprto tudi z deljenjem glasov in zakljuèkom v petglasju s toni dv7 na tonu f.
De
Tudi ta skladba za triglasni mladinski zbor je napisana v svobodnem tonalnem prostoru,
ima pa bolj opredeljen metrièni potek. V zaèetnem in sklepnem delu je spreminjanje
taktovskih naèinov povezano z besedilom, srednji del pa metrièno ni urejen in ima le
oznako »prosto deklamirano«. Besede »ko oblaki zgoste se« z zaporednim vstopom
deljenih glasov, ki narastejo v šestglasno sozvoèje, odprejo glasbeno pot k »curljanju
deja« v triglasju. Sledi mu zakljuèna gradacija od enoglasja do zakljuèka v petglasju.
Èas je
Skladba za triglasni mladinski zbor je glasbena miniatura, v kateri Samo Vremšak gradi
glasbeno izpoved odrašèanja in samostojnega odhoda oziroma »vzleta iz gnezda«.
Napisana je v tonalno in metrièno svobodnem glasbenem prostoru, za katerega so znaèilna
disonanèna intervalna razmerja in sozvoèja (sekundni grozdi). Skladba se na koncu z
delitvijo glasov razvije v šestglasje pri besedah »imam peruti«. Vzklik »Odhajam!« znova
zazveni v ozki poziciji, iz katere se oblikuje durov kvintakord na tonu d1. Zadnji vzklik
»Èas je zletet!« pa izzveni z B-durovim akordom.
77
Branka Rotar Pance, VREMŠAKOV OPUS ZA OTROŠKE IN MLADINSKE ZBORE
Slika 6: Vremšakova miniaturna skladba Èas je, napisana v svobodnem tonalnem in metriènem
glasbenem prostoru
Vir: Vremšak Samo. Otroški in mladinski zbori. Ljubljana: ZRSŠ. 1997. Str. 65.
Pomlad ob Soèi
V zadnji skladbi za mladinski zbor, uvršèeni v Vremšakovo avtorsko zbirko, se skladatelj
znova vrne v obmoèje tonalnosti in urejene metrike. Skladba za štiriglasni mladinski zbor,
napisana v prekomponirani obliki, z glasbenim jezikom sporoèa in podkrepi besedno
vsebino. Zaèetni del (amoroso, takti 1–16) se zaène v As-duru in v dvotaktnih frazah
izraa pomladno prebujanje narave. V nadaljevanju (calmo, takti 17–27), ki poteka v
obmoèju Es-dura, se nad ostinatnim gibanjem spodnjih dveh glasov razvija melodika
zgornjih dveh glasov. Deèek (nastop prvega glasu) se sprehaja z oèetom (terèno gibanje
zgornjih dveh glasov), gleda bodeèo ico in v tretjem odseku vpraša (solo ad lib.), zakaj
bodeèa ica loèuje ljudi. Potek tega dela (triste, takti 28–37) je v okviru f-mola. Sledi
odsek (grave, takti 38–41), v katerem oèe s senco na obrazu sinu (deciso, takti 42–46)
pove, da je tukaj potekal boj. Glasbeno gibanje je v melodiènem in sozvoènem pogledu
stisnjeno v oji prostor, v katerem so pogosta sekundna razmerja med glasovi in unisono
petje. Zadnji odsek (tranquilamente, takti 47–54) razvije glasbeno misel, ki v
dramatiènem duhu predstavlja razdeljenost bratov s Krasa, z obmoèja Soèe in briških trat
z bodeèo ico. Glasbeni stavek se iz štiriglasja ob kulminaciji razvije v petglasje, nato pa
se znova spusti in umiri v obmoèju f-mola z zakljuènim akordom: dv7 na toniki. To, kako
glasbeni jezik sledi besedni vsebini in jo podpira, je v skladbi povezano tudi s pogostim
menjavo taktovskih naèinov in doloèanjem razliènih interpretacijskih elementov
(dinamika, agogika, artikulacija).
78
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
Sklepne ugotovitve o Vremšakovih skladbah za otroške in mladinske
zbore, izdanih v avtorski zbirki (1997)
Samo Vremšak je bil dober poznavalec lastnosti in zmonosti otroškega in mladinskega
glasu. To je razvidno v ambitusih analiziranih skladb. Pri otroških zborih imajo skladbe
veèinoma razpon v okviru ene oktave, pri mladinskih zborih pa v okviru dveh oktav.
Skladbe za otroški zbor so veèinoma enoglasne. Nekatere vsebujejo krajše dvoglasne
odseke ali pa oktavno podvojitev glasu na koncu skladbe. Pevski glas je voden diatonièno.
Vremšakova glasbena govorica je vedno skladna z besedno vsebino (npr. s postopnim
dviganjem ali padanjem melodije, s skoki, s skoki v izmenjavi s postopnim gibanjem ipd.).
V skladbah prevladuje silabika ali pa se izmenjuje s krajšimi melizmatiènimi odseki.
Glasbena metrika in ritmika sta vedno skladni z besednimi poudarki. Spremembe
taktovskih naèinov so pogoste. V skladbah iz zadnjega obdobja urejeno metriko zamenja
odprt tonski prostor, sprva le s èrtkanimi taktnicami in odseki ad libitum ter kasneje
popolnoma brez nakazanih taktnic. Podobno velja tudi za skladbe, napisane za mladinske
zbore.
Vremšakove skladbe za otroški, prav tako pa tudi za mladinski zbor so najveèkrat
zasnovane v tridelni pesemski obliki ali pa v prekomponirani obliki. Vse natanèno
opredeljene interpretacijske oznake kaejo, da je skladatelj elel z vsemi podanimi
smernicami usmeriti poustvarjalce k ustrezni izvedbi skladb. Mnoge oznaèbe,25 ki jih v
skladbah drugih skladateljev za otroške zbore najdemo redkeje, kaejo, da jih je Vremšak
komponiral podobno kot samospeve.
Skladatelj je veèino skladb za otroški zbor napisal s klavirsko spremljavo. Zanjo je
znaèilno, da je samostojna in harmonsko bogata ter v posameznih primerih tudi
pianistièno zahtevnejša. Pevcem ne daje »melodiène opore« s podvajanjem melodije
pevskega glasu. Vremšak v klavirskih spremljavah s posebnimi harmonskimi zvezami
sooblikuje karakter in glasbeno vsebino skladb v tesni povezavi z besedno vsebino.
Nakae jo e z uvodom, medigrami in poigrami, prav tako pa tudi s strukturo klavirskega
parta. Ritmièna struktura pevskega glasu in klavirske spremljave je komplementarna.
Otroške zborovske skladbe so pogosto zasnovane v okviru durovih tonalitet. Med
potekom v veè skladbah modulirajo v paralelni mol ali v drugo molovo tonaliteto ter se na
koncu vrnejo v izhodišèno durovo tonaliteto. Harmonijo poleg številnih alteriranih tonov
bogatijo sozvoèja s kvartnimi in sekundnimi razmerji posameznih glasov ter gibanje v
paralelnih kvartah in kvintah.
Vse mladinske zborovske skladbe iz Vremšakove avtorske zbirke so namenjeni
petju a-capella. Izhodišèni tri- ali štriglasni zbori z delitvijo glasov ponekod prehajajo v
pet-, šest- in sedemglasje. V teh skladbah se skladatelj v primerjavi s skladbami za otroški
zbor še hitreje premika iz tonalnega v odprt, atonalni glasbeni prostor in v svoboden
glasbeni èas. V glasbenem stavku uporablja naèela polifone in homofone glasbene
gradnje. Pri obeh pristopih je razvidno odlièno oblikovanje in vodenje linije posameznega
glasu, to pa ob soèasnem petju vseh glasov od pevcev zahteva tudi dobre intonanène
sposobnosti. Sozvoèja vsebujejo številna sekundna in kvartna (tudi tritonus) razmerja.
Zakljuèki skladb so veèkrat glasbeno »izzivajoèi« (npr. zakljuèek z akordom dv7 ali pa še
z dv7 in dodano seksto).
79
Branka Rotar Pance, VREMŠAKOV OPUS ZA OTROŠKE IN MLADINSKE ZBORE
25 Npr. colla parte, liberamente, parlando.
Tudi mladinske zborovske skladbe imajo vpisane številne interpretacijske oznake
tako glede dinamike, agogike, artikulacije, metronomskih oznak pri spreminjanju tempa v
odlomkih skladb kot glede naèina pevske izvedbe. To je še zlasti razvidno v Vremšakovih
priredbah slovenskih ljudskih pesmi, ki so za izvajalce pravi virtuozni izziv. Tudi druge
Vremšakove skladbe za mladinski zbor zahtevajo od izvajalcev poglobljen študij, èe
elijo dobro poustvariti avtorjevo glasbeno izpoved. Samo Vremšak je v tej izpovedi
samosvoj ter sledi umetniški in estetski poti, ki ne išèe šablon, temveè se izraa z lastno
glasbeno govorico.
80
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
VREMŠAK’S OPUS FOR CHILD’S AND YOUTH CHOIRS
Summary
As a musician, Samo Vremšak was active in several areas: he was a composer, baritone
singer soloist, choral conductor, choral singer, music teacher, and for a short period also
an advisor for music. However, composing was most important to him. His creative opus
extends to various areas, among which music for children’s and youth choirs have a
special place. Vremšak’s compositions for children’s and youth choirs are presented
together with an overview of their publications in Grlica – a journal for music teachers and
conductors of school choirs, where they were published between 1963 and 1984. Most of
them were later compiled in his collection of compositions for children’s and youth choirs:
Samo Vremšak: otroški in mladinski zbori (1997). The composer selected the poetry he
used in his compositions for children’s and youth choirs very carefully and also arranged
many Slovene folk songs, as is evident from his collection (1997). The main part of the
paper is dedicated to the analysis of the 12 pieces for children’s choir and 19 for youth
choir from the collection. Most of the compositions for children’s choir are for unison
voices with piano accompaniment. Vremšak’s musical language reflects the texts in terms
of meter and rhythm as well as the melodic line of the singing voice and the independent
and mostly complementary piano accompaniment. In his later compositions, the regular
meter is substituted by an open tonal space. The compositions, most of which are in
ternary form or recomposed, have very clearly defined interpretation markings. All
compositions for youth choirs are intended for a cappella singing. Here the transition from
the tonal system into an open, atonal musical space and free musical time is even more
rapid than in the case of children’s compositions. The composer uses principles of
polyphonic and homophonic construction; both approaches show his excellence in
shaping and leading the lines of each individual part, which, in the simultaneous singing of
all parts, also demands good intonation abilities from the singers. The harmonies include
numerous seconds and fourths. The compositions for youth choir also have numerous
interpretation markings determined: for the dynamics and agogics, metronome markings
when the tempo changes, as well as for the modes of singing. This is particularly evident
in Vremšak’s arrangements of Slovene folk songs, which represent a true virtuosic
challenge for performers. His compositions for children’s and youth choirs require sound
singing skills and in-depth study in order for the choir to be able to recreate the composer’s
musical testimony. In it, Samo Vremšak is true to himself, following an artistic and
aesthetic path he forges entirely independently, expressing himself through his own
musical language.
81
Branka Rotar Pance, VREMŠAKOV OPUS ZA OTROŠKE IN MLADINSKE ZBORE