144 Zborovanja Geografski vestnik 96-2, 2024 17. bienalni simpozij Geografski informacijski sistemi v Sloveniji Ljubljana, 24. 9. 2024 Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znano- sti in umetnosti je v sodelovanju z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Zvezo geografov Slovenije in Zvezo geo- detov Slovenije organiziral 17. bienalni simpozij Geografski informacijski sistemi v Sloveniji z naslovom Digitalne vezi. Dogodek je namenjen srečanju raziskovalcev, strokovnjakov, pedagogov, uporabnikov in proizva- jalcev geografskih informacijskih sistemov iz cele Slovenije. Predstavili smo najnovejše stanje na tem področju, izmenjali izkušnje ter vzpostavili nove in utrdili že utečene strokovne vezi. Zbrane udeležence so pred začetkom prve iz med treh sekcij nagovorili namestnica direktorja ZRC SAZU Mimi Urbanc, prodekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Irena Samide (slika 1), deka- nja Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Violeta Bokan Bosiljkov, predsednik Zveze geodetov Slovenije Toni Levičnik ter predsednik Zveze geografov Slovenije Aleš Smrekar. Na dogodku so bile izvedene tri tematske sekcije. Prvo sekcijo, ki je združevala raziskave s področ- ja geoinformatike na splošno, je vodil Krištof Oštir s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Mihaela Triglav Čekada in Katja Oven sta predstavili prispevek z naslovom Digitalne vezi geodetskih znamenj med preteklostjo in sedanjostjo. Branka Brancelj Kular, Marko Premelč in Vitomir Wolf so predstavili prispevek z naslovom Upravljanje prostora na lokalni ravni z uporabo geografskih informacijskih sistemov. Luka Zaletelj in Blaž Repe sta predstavila prispevek z naslovom Geoinformacijska podpora odločanju pri opredelitvi omejitev in primernosti za letenje brezpilotnih zrakoplovov v odprti kate- goriji. Kot zadnji prispevek v sekciji so Jure Pavšek, Blaž Repe, Peter Mikša in Urban Pipan predstavili Virtualne tematske poti z lokacijsko obogateno resničnostjo – primer mobilne aplikacije PolhaR (slika 2). Slika 4: Skozi Sarajevo teče reka Miljacka. M AT IJA Z O RN vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:55 Page 144 145 Geografski vestnik 96-2, 2024 Zborovanja Slika 1: Pozdravni nagovor Irene Samide, prodekanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Dogodek je vodila in povezovala Mateja Breg Valjavec z ZRC SAZU Geografskega inštituta Antona Melika. M A RK O Z A PL AT IL Slika 2: Jure Pavšek in Urban Pipan z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sta predavala na temo obogatene resničnosti na primeru aplikacije PolhaR. Sekcijo je vodil in povezoval Krištof Oštir s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. M A RK O Z A PL AT IL vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:55 Page 145 146 Zborovanja Geografski vestnik 96-2, 2024 Drugo sekcijo, v kateri so bili predstavljeni štirje prispevki s področja mobilnosti in dostopnosti, je vodil Jernej Tiran z ZRC SAZU Geografskega inštituta Antona Melika. Martin Fale in Klemen Prah sta predstavila prispevek z naslovom Primerjava dostopnosti obstoječih enot nujne medicinske pomoči s predlogoma iz let 2022 in 2024. Jani Demšar in Marina Lovrić sta predstavila prispevek z naslovom Povezovanje prostorskih baz za omogočanje mobilnosti različno oviranih oseb. Blaž Barborič in Maja Baloh sta predstavila prispevek z naslovom Dostopni prostori za vse – izboljšanje dostopnosti turizma za inva- lide v srednji Evropi. Boštjan Kop, Nataša Golobič, Krištof Oštir, Jernej Tekavec in Anže Žnidaršič so kot zadnjega v sekciji predstavili prispevek z naslovom DRAJV zemljevid: izdelava spletne GIS aplika- cije za prikaz voznih navad in prometne varnosti na slovenskih cestah. Tretjo sekcijo, v kateri je bilo predstavljenih pet prispevkov s področja daljinskega zaznavanja, je vodil Tomaž Šturm z Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. Urša Kanjir, Aleš Marsetič, Marko Peljhan in Žiga Kokalj so predstavili prispevek z naslovom Kartiranje gozdnih požarov na Krasu z različnimi viri daljinsko zaznanih posnetkov. Adam Gabrič, Dejan Grigillo in Žiga Kokalj so predstavili prispevek z naslovom Vpliv položajne neskladnosti podatkov daljin- skega zaznavanja na klasifikacijo dreves. Ana Potočnik Buhvald, Krištof Oštir, Rudi Kraševec in Tomaž Jančar so predstavili prispevek z naslovom Analiza časovnih vrst Sentinel-2 in PlanetScope za detek- cijo košenj na presihajočem Cerkniškem jezeru (2017–2023). Timotej Verbovšek in Galena Debevec Jordanova sta predstavila prispevek z  naslovom Uporaba satelitske interferometrije InSAR za spremljavo premikov kompleksnega plazovitega območja na Rebrnicah vzdolž hitre ceste Razdrto–Vipava (slika 3). Alen Mangafić in Primož Kete sta predstavila zadnji prispevek na simpoziju z naslovom Samodejna zaznava prometnic z globokim učenjem na podatkih Cikličnega laserskega skeniranja Slovenije. Slika 3: Timotej Vrbovšek z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je predaval na temo daljinskega zaznavanja plazovitega območja na Rebrnicah vzdolž hitre ceste Razdrto–Vipava. Sekcijo je vodil in povezoval Tomaž Šturm z Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. M A RK O Z A PL AT IL vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:55 Page 146 Na simpoziju se je zbralo prek 70 udeležencev, ki so po vsaki predstavitvi predavateljem postavili vprašanja. Videoposnetki vseh predavanj kakor tudi datoteke predstavitev so dostopni na spletni stra- ni dogodka, pod zavihkom Zgodovina (https://giss.zrc-sazu.si/ZGODOVINA), in sicer jih najdete pod ločenimi povezavami. Celotni prispevki so objavljeni v monografiji Digitalne vezi, ki je 17. knjiga v zbir- ki GIS v Sloveniji in je prosto dostopna na spletu: https://giam.zrc-sazu.si/sl/publikacije/digitalne-vezi. Mateja Breg Valjavec Posvetovanje o zgodovini hidroenergije v Alpah Bern, Švica, 27. 9. 2024 Konec septembra je na Univerzi v Bernu (Švica) potekal enodnevni posvet z naslovom Critical Perspectives on the Alpine Damscape: An Environmental and Social History of Hydropower in the Alps after 1880 (Kritični pogledi na alpsko pokrajino jezov: okoljska in socialna zgodovina hidroenergije v Alpah po letu 1880). Posvet je bil organiziran v okviru projekta Jezovi in preseljevanja na območju Alp po letu 1880 – med participacijo in marginalizacijo perifernih družb (Staudämme und Verdrängungsprozesse im Alpenraum nach 1880 – zwischen Teilhabe und Ausgrenzung peripherer Gesellschaften), ki ga financira Švicarska znanstvena fundacija. Projekt poteka na Oddelku za ekonomsko, socialno in okoljsko zgodovino Univerze v Bernu, ki je posvet tudi organiziral. Posvet je bil predvsem namenjen zgodovinarjem in geografom, ki se v raziskavah ukvarjajo z okolj- skimi in družbenimi vprašanji, povezanimi z velikimi tehničnimi sistemi v Alpah, kot so hidroenergetski 147 Geografski vestnik 96-2, 2024 Zborovanja Slika 1: V Bernu je sedež švicarskega zveznega parlamenta. Pretežni del zgradbe je bil zgrajen v drugi polovici 19. stoletja. M AT IJA Z O RN vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:55 Page 147