List 28.
Katera sadna plemena in katere vrste iz-med njih naj pomnožujemo.
Spisal Rihard Dolenc.
L
Sadjarstvo se je pri Das pričelo, hvala Bogu, prav živahno dvigati. Sadnega drevja posade sedaj po nekaterih krajih v enem letu več, nego so ga prej v enem
ali pa v dveh desetletjih. K temu uspehu je pa gotovo prav veliko pripomogla prejšnja vinarska in sadjarska šola na Slapu, ki je vplivala na razvoj sadjarstva po svojih učencih in po učiteljih, ki so hodili v učiteljske tečaje, ter po lepem drevji iz svoje drevesnice. Kakor hitro bode velikanska drevesnica c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani   začela sadno   drevje  oddajati, in isto tako
tudi velika drevesnica deželne kmetijske šole v Grmu ter drevesnice po vrtih ljudskih šol, tedaj pa bodemo z mogočnimi    koraki
napredovali na Kranjskem v sadjarstvu. Povzdiga našega sadjarstva je velevažen faktor za razvoj bodočega kmetijskega blago-
•tanja. Ni pa že dovulj samo saditi veliko sadnega drevja; sadjarstvo nam bode želeni dobiček donašalo le tedaj, ako bodemo sadili vsakemu kraju posebno primerna sadna plemena in njih vrste.
Glede podnebja in krajevih razmer moremo kranjsko deželo deliti v pet sadnih delov. Ti so: 1. Vipavska in Vremska dolina, 2. Pivka z Rovtami, 3. Ljubljanska in sploh gorenjska ravnina, 4. Gorenjsko in 5. Dolenjsko, Natančne meje se seveda tem delom ne dado določiti. Vprašamo torej, katera sadna plemena in katere vrste izmed njih odgojujmo po teh delih dežele, da bode sadjarstvo prinašalo kolikor mogoče največi dobiček.
V Vipavski in Vremski   dolini  je podnebje  južno, tod uže rodeva  vinska trta.   Po teh krajih,  zlasti pa v Vipavski dolini,   ni sadnega  plemena,  ki bi moglo več^ dobička   prinašati,    nego   vinska   trta,   in   sicer   nje»(^
zgodnja vrste. Vipavci naj bi se vendar uže odločili ter začeli pridelovati prav zgodnjega namiznega grozdja toliko, kolikor ga pridelujejo po Tirolskem in sedaj tudi uže po Primorskem. V sadni trgovini je zgodnje grozdje najbolj cenjeno blago. Za vino porabljeno grozdje no da nikdar toliko dohodka nego sveže prodano grozdje. Vipavci naj bi zato po svojih najboljših legah pridelovali prav zgodnje grozdje, kakor: avguštano, muškatelec^ Portugalko, rdeči in hrustljavi španjol, zgodnji rdeči veltlinec itd. V Vipavski in Vreraski dolini more lepe in velike dohodke donašati tudi češnja. Češnja je prvi sad, zato si ga vsak želi, in čim zgodnjejše so češnje, tem več so vredne. Želeti je, da bi po imenovanih krajih bolj razširili zgodnje vrste češenj, kakeršne so Klosterneuburška, Dornberška in Rihenberška. Tudi poznejše vrste češenj naj Vipavci pridno sade, saj jih morejo še vedno poprej prinesti na prodaj, nego drugi kraji svoje najzgodnjejše; take češoje so: rdeča in bela mehkužuica, pisana hrustavka ali cepljenka. Zadnja češnja sicer ni posebno dobra v jed, a je najboljša za kandite in za vkuhavanje, priporočam jo pa zato Vipavcem, ker jo je prav lahko prodati v tovarno za kandite. Pisatelj tega članka je skupoval na Slapu več let češnje, a pisanih hrustavk ni dobil nikdar dovolj. Posebno lepe pisane hrustavke imajo po Dolenjskem (koder jih imenujejo bainkiršen.) Vipavci in Vremci naj si priskrbe cepičev teh vrst z Dolenjskega; čudili se bodo debelosti te dolenjske češnje.
Za Vipavsko in Vremsko dolino je pa velike važnosti tudi marelica, ker je kakor ustvarjena za te kraje. Marelica tem bolj rodi, čim bolj vetrno je. Burja je sicer skoraj vedno škodljiva, vendar je marelici koristna. Marelica ima pa za burjaste kraje tudi to dobro lastnost, da se sad kaj trdno drži. Končno so pa marelice v sadni kupčiji močno zahtevano blago, in zato morem prav živo priporočati Vipavcem in Vremencem, naj pridno vzgojujejo to sadno pleme.
-------    222    -------