Pa Belalang
(Malajska pripovedka.  Pripoveduje  dr.  A. Debeljak.)
Tri mesece pozneje so priplule tri ladje. Kot tovor so vozile drobcene račice, ki so se bile pravkar izlegle. Raoic ni bilo ločiti od racakov. Ladje so spustile mačke in kapitan je krenil na suho h kralju Inderi Maji. Ko ga je Nj. Veličanstvo pogledalo, se je kapitan v znak iponižnosti usedel na iavoriko in vljudno govoril: »Tisočkrat prosim odpuščanja, gospodar! Tvoj hlapec je na potu iz ene dežele v drugo. S seboj vozi naklad pravkar iz* valjenih račic in bi rad vedel, katere bodo race in katere racmani. Če to razpoznaš, gospodar, ti tvoj hlapec prepusti vse tri brodove z nakladom vred. Ako pa tega ne spoznaš, gospodar, potem — tisočkrat prosim opro= ščenja — si tvoj hlapec izprosi tvoj riž; njegov naj postane.«
Nj. Veličanstvo je odgovorilo: »Prav, kapitan, daj mi tri dni časa. Tretji dan iahko prideš, privedi račke s seboj, razpoznal jih bom.«
Nato je Nj. Veličanstvo poslalo enega svojih stražnikov po dvornega zvezdarja Pa Belalanga. Ta si je baš pripravljal betel (tobak) za žvečenje. Stra= žar je vstopil in rekel: »O, dvorski astrolog, nalog imam, naj te naglo pripeljem!« Dvorski zvezdar pa je rekel: »Kaj se je naključilo, da me kliče kralj?« Stražar je odvrnil: »Priplavale so ladje, ki vozijo pravkar izlegle račice; vedeti hočejo, katere bodo race in katere racmani. Zato te kralj zove.« »Dobro,« je rekel dvorski zvezdar Pa Belalang, prijel za palico in potoval s čuvajem, dokler nista prišla k Nj. Ve* ličanstvu v zaslušno dvorano. Nj. Veličanstvo se je ozrlo v dvorskega zvezdarja in velelo: »Pridi bliže, posvetovati se hočem  s  teboj.«
Pa Belalang se je bližal Nj. Veličanstvu z globokim poklonom. Nato je Nj. Veličanstvo izpregovorilo: »Kaj naj si mislim o tem, dvorski astrolog? Priplule so tri iladje in pripeljale s seboj račke, ki so se pravkar izlegle, in kaipitan želi, naj mu povem, katere bodo race in katere racaki. Ako prav uganem, mi podari ladje, če ne pogodim, mu moram jaz dati to deželo. Sedaj mi povej, kako naj ugibljem?« Ko je dvorski zvezdar začul takšne besede, je skušal dobiti časa, upajoč, da mu bo Alah, vladar vseh svetov, medtem kako pomogel. Zato je takole govoril: »Po sreči imam doma čarc dejske knjige, od katerih tri ali štiri obravnavajo zgolj o racah. Nadejam se, da dovoliš svojemu sužniku tri dni, ker bi rad proučil te knjige.« Nato je
Nj. VeLičanstvo odgovorilo: »Dobro.« Pa Belalang se je s togo v srcu od= pravil proti domu. Bal se je, kako se bo izkopad iz stiske, v katero je zabre* del po svojih lažeh. In tako ni ne jedel, ne pil, ne spal, pač pa venomer ponavljal pri sebi: »Ja Allah, Ja Rabbi, Ja Sajdi, Ja Maulai — o Bog, o Go spod, o knez, o vladar! V tvoje roke se jzročim v tej stvari, da bom mogel ločiti samičke od samcev.«
Od pomenka z Nj. Velieanstvom sta minila dva dneva in žalost Pa Bela* iangova zavoljo zadeve, ki si jo je bil nakopal, je bila veKka. Tedaj je na< stopila tudi tretja noč in po volji Alaha, velikega zapovednika, se mu j» pojavil dober domislek: »Kaj, ko bi se peljal s čolnom k brodom in po« gledail, kaj počenjajo račice?« In tako je veslal k ladjam, potihem, da ne bi
nihče slišal pljuskota. Dospevši na mesto, kjer so bile tri ladje zasidra-ne, je vlekel na uho, kaj se ljudje na ladji menU jo. Po volji Alaha, ki je vsegamogočen, je bila kapitanova žena pravkar v razgovoru s svojim možem. Dejala je: »O kapitan, koliko časa bo= mo še tu zasidrani s te» mi račkami? Rada bi ve= dela, kako jih hočeš lo-čiti. Ako me zares Iju* biš, mi povej, da bom še jaz to vedela.« Kapitan se je oglasil: »O ženica, cvet mojega srca, tega ti ne smem razodeti, bo= jim se, da bi utegnil kdo
slišati, kajti jutri mora kralj te dežele uganiti. Če ne zadene, bo vsa ta dežela moja: če pa pogodi, mu pripadejo vse te tri ladje ... A ker te Ijubim, ti povem, toda z nikomer ne govori o tem.« Žena je odvrnila: »Odkod naj bi se tukaj vzel tujec, sedaj okoli polnoči?« Kapitan ji je torej razodel: »Ako jih hočem ločiti, zlijem vode v veliko posodo. Tiste, ki se takoj potopijo, so račke; katere pa se pogreznejo šele pozneje, so racaki.« Ko je žena to čula, je molčala in nato sta zaspala do rana.
Ko je Ea Belalang vse slišal, je imel veliko veselje, in njegova dobra volja, dotlej povsem izumrla, je vnovič oživela. Zopet je veslal proti domu. Ko je prišel, ga je zapazila žena, Emak Belalang, stopila je ter mu odklenila vrata. Pa Belalang jo je vprašal: »Imaš riža, Emak Belalang? Lačen sem. Jutri si prinesem plačilo od kralja.« Žena je rekla: »Evo riža, le pojej ga!« Pa Belalang je sedaj razgrnil svojo obleko, sedel nanjo in se nasitil. Nato je blaženo zaspal. Drugi dan je zarana vstal.
Toda vrnimo se spet k povesti o kapitanu. Naslednje jutro se je navses zgodaj pripravil ter odrinil na breg v spremstvu svojega moštva, ki je nosilo račke. Kralj je sedel na svojem vladarskem prestolu med vsemi ministri, pridvorniki, stražarji in navadnimi ljudmi; vsi so hoteli biti pri redki pri= reditvi. Nato je kralj ukazal čuvaju, naj gre hitro po dvorskega zvezdarja. Čuvaj se je priklonil in se odpravil k Pa Belalangu. Rekel mu je: »Moj gospodar mi je zapovedal, naj privedem dvorskega astrologa; kapitan in vsi drugi ljudje so že zbrani v dvorani.«
Dvorski astrolog si je vzel betela s seboj ter se napotil k Nj. Veličan* stvu. Ko je stopil v avdienčno dvorano, mu je kralj ukazal: »Pridi sem!« Dvorski astrolog Pa Belalang se je približal Nj. Veličanstvu. Nj. Veličanstvo je ukazalo: »Kako je s stvarjo, dvorski astrolog, ali si upaš razločiti račice od racakov?« Pa Belalang je odgovoril: »Tisočkrat prosim odpuščanja, za= povednik, tvoj suženj je dovolj dolgo brskal po knjigah. Naposled je vendar našel v drobni knjižici. V tej stoji z dvema vrsticama tole zapisano: ,Ho* čemo li pri račicah razpoznati race od racakov, tedaj moramo rabiti v ta namen vodo.'« Nato je Nj. Veličanstvo velelo prinesti veliko posodo iz zlata. Prinesli so jo ter jo postavili pred Nj. Veličanstvo. Zatem je reklo Nj. Veličanstvo: »Evo vode, dvorski astrolog!« Pa Belalang je govoril: »Torej jih spuščajte posamič noter: katera se takoj pogrezne, je račica, katera se potopi šele kesneje, pa racak.« »Spusti jih noter,« je ukazalo Nj. Veličanstvo. »Predlagam, da jih ti spuščaj, gospodar,« je rekel Pa Bela= lang. »Jaz tega ne razumem,« je odvrnilo Nj. Veličanstvo. Pa Belalang je vstal in spuščal' race v vodo. Ko je bila prva posajena v vodo, se je brž potopila in Pa Belalang je pripomnil: »To je raca, gospodar.« Zatem je položil drugo, ki se je pozneje pogreznila. Nj. Veličanstvo je izjavilo: »Ta živalca se je šele pozneje potopila!« Pa Belalang je pripomnil: »Če se je šele pozneje potopila, je racak, gospodar.«
Nato se je kralj ozrl v poveljnika ladje in mu rekel: »No torej, kapitan, je li stvar zares tako, kakor pravi moj dvorski astrolog?« Poveljnik brodov je odgovoril: »Tako je, gospodar, kakor pravi dvorski zvezdar. Kako je neki prišel na to?« Nj. Veličanstvo je izustilo tedaj: »Ako je stvar taka, naj >ezir od njega prevzame ladje in mu da nekaj živeža, da se bo mogel vrniti v svojo domovino.« Vezir je pozdravil s ipoklonom in odšel z ladjevodjo, ki je bil takisto pozdravil s priklonom. Ladje s tovorom vred je ta izročil zakladniku. Potlej se je napotil domov, v svojo očetnjavo, s svojo družico in svojimi ladjarji. Imel je le suknjico, v katero je bil oblečen. Bil je hudo žalosten, ker ga je vest pekla, da je bil ženski zaupail skrivnost.
Kakor gre glas po deželi, je Nj. Veličanstvo pozvalo Pa Belalanga k sebi ter mu reklo: »O moj brat, o dvorski astroiog, poln modrosti. Iz hvaležnosti dam svojemu bratu ladjo s tovorom vred za darilo.« Pa Belalang je odgovoril: »Prosim tisočkrat oprostila, gospodar, tvoj suženj upa, da mu bo odpuščeno, če se drzne pripomniti, da je jako pravično, kar je ukrenilo Nj. Veličanstvo. Naj mi bo dovoljeno, prosim, da sprejmem ta dar, ker sem denar, ki sem ga dobil od Nj. Veličanstva, iz radosti že potrošil. Sedaj prosim, velitelj moj, da bi smel proč, igrati se moram s svojimi otroki.« Nj. Veličanstvo se je nasmejalo, rekoč: »Zakaj ne — moji mladiči se bodo radi kratkočasili s tvojimi otroki, to ni nič. In ladjo ti poklonim.« Pa Bela* lang je odgovoril: »Dobro, gospodar.« Potlej je Nj. Veličanstvo naročilo, naj se brod zasidra nasproti Pa Belalangovi hiši.
(Dalje prih.)