Kamniški OBČAN
St. 5
54. leto
Občina Kamnik praznuje
Občina Kamnik svoj občinski praznik praznuje na rojstni dan rojaka Rudolfa Maistra - Vojanova, 29. marca. Generalu in pesniku v spomin se bodo danes popoldne s častno četo Slovenske vojske poklonili ob spomeniku na Trgu talcev, že ves mesec pa so z Maistrom povezani različni dogodki, namenjeni starim in mladim, ki osvetljujejo življenje, delo in dosežke tega pomembnega Kamničana in borca za severno mejo.
Jasna Paladin
Kamnik - Spomin na Rudolfa Maistra - Vojanova že vrsto let negujejo člani Društva general Maister Kamnik, ki so v sejni sobi Občine Kamnik 12. marca pripravili svojo redno skupščino. Aktivnosti članov društva v preteklem letu je predstavil predsednik Ivan Miroslav Sekavčnik, društvo, ki se posebej posveča krepitvi domoljubne zavesti med mladimi in zdaj šteje 38 članov, pa ima iz leta v leto več podpornikov iz občin Kamnik in Komenda.
Rudolfa Maistra so se letos spomnili celo v Termah Snovik, kjer so pred dnevi predstavili svoj zbornik Termalna voda - vir življenja in razvoja ter odprli priložnostno razstavo z naslovom Delo Rudolfa Maistra. Generalova dejanja so sicer precej neposrečeno primerjali s svojim delom v zadnjih
Tudi mladi se zavedajo pomena v Kamniku rojenega Rudolfa Maistra, ki pa ni bil le general in borec za severno mejo, ampak tudi pesnik.
dvajsetih letih, a kljub temu so z razstavo prispevali svoj kamenček v mozaik pestrega občinskega dogajanja v
Celotno stavbo Osnovne šole Toma Brejca te dni krasijo likovna dela, ki so jih učenci vseh razredov ustvarili na temo Rudolfa Maistra.
teh dneh. Razstava, ki obsega enajst panojev, je del redne zbirke Kadetnice Maribor, Vojaškega muzeja Slovenske vojske in osvetljuje slovensko zgodovino med začetkom prve svetovne vojne in plebiscitom na Koroškem, pri tem pa sta avtorja Albin Mikulič in major mag. Zvezdan Markovič posebno pozornost namenila prvemu slovenskemu generalu Maistru. Razstava bo v Termah Snovik na ogled še do 19. aprila.
Rudolf Maister skozi oči učencev
Zanimivo razstavo z naslovom Rudolf Maister so v ponedeljek odprli tudi v prostorih Osnovne šole Toma Brejca in občinski praznik tako obeležili z li-
kovnimi deli svojih učencev od prvega pa vse do devetega razreda, ki so na ogled v vseh nadstropjih šolske stavbe. Mladi so pod mentorstvom Vesne Kropivšek v različnih likovnih tehnikah večinoma upodobili Maistra samega, nekateri pa tudi njegovo rojstno hišo na Šutni in pa njegov spomenik, ki so ga v Kamniku kot prvi v Sloveniji postavili že leta 1970.
Na odprtju razstave so mladi spomnili, da Maister, po katerem so v Kamniku nadeli ime nekaterim pomembnim objektom, ni bil le general, ampak tudi slikar in pesnik z eno največjih zasebnih knjižnih zbirk tistega časa pri nas. Tudi razstava v Osnovni šoli Toma Brejca bo na ogled še vse do konca aprila.
POGOVOR Z ZUPANOM
Kljub težavam imamo kaj pokazati
Ob občinskem prazniku smo se z županom Marjanom Šarcem pogovarjali o aktualnih naložbah, načrtih letošnjega leta, nekaterih težavah in priložnostih, ki občino čakajo v prihodnje.
stran 3
AKTUALNO Od vrča do majolike
Odprtje razstave, ki so jo v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik pripravili v Hiši keramike, je prvi dogodek v sklopu letošnje 160-letnice kamniške keramike.
stran 5
ŠPORT
Cilj ostaja Oslo
Biatlonka Andreja Mali je na svetovnem prvenstvu dokazala, da še vedno zmore visoko. Pri sedemintridesetih letih še ne razmišlja o koncu kariere. Za cilj si je zastavila svetovno prvenstvo v Oslu prihodnje leto.
stran 10
ZANIMIVOSTI
Po kamniških poteh s pravljicami
Kamnik je pred dnevi postal prva slovenska občina, ki se lahko pohvali z družinskim izletniškim vodnikom, ki združuje pešpoti in bogato pravljično izročilo tega območja.
Kamnik, 27. marec 2015
stran 13
YPAC uspešno zaključen
Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra (GSŠRM) je minuli teden gostila Mladinski parlament Alpske konvencije.
Jasna Paladin
Kamnik - GSŠRM je bila med 16. in 20. marcem nekakšno središče alpskih držav, saj so ob pomoči Občine Kamnik in Ministrstva za okolje gostili sedemdeset dijakov iz sedmih alpskih držav in desetih šol, ki so sodelovali na jubilejnem 10. Mladinskem parlamentu Alpske konvencije (YPAC). »Politika ima danes slab prizvok. Povezujemo jo s korupcijo, nepoštenostjo, predvsem pa bežimo od nje in si dopovedujemo, da se nič ne da storiti. To ni pravi pristop. Politika je poklic kot vsak drug, je takšna, kakršno naredimo ljudje, ki se v njej gibljemo. Največja nevarnost v dobro človeštva usmerjeni politiki je nezainteresiranost. Zlasti mladi so tista skupina, ki največkrat ostajajo v coni
udobja, v njih včasih manjka revolucionarnega naboja. Sistem se lahko spreminja zgolj od znotraj navzven, to pa pomeni, da se mladi ne smejo bati politike,« je zbrane na uvodni slovesnosti nagovoril župan Marjan Šarec s spodbudnimi mislimi pa se mu je pridružil tudi ravnatelj Šemso Mujanovič: »YPAC je odlična priložnost za mlade, da predlagate izboljšave za izbrane probleme alpskih držav, pa tudi za politike in odločevalce, da od vas dobijo precej uporabnih idej. Pobude mladih so namreč enako vredne kot izkušnje starejših.« Slavnostno odprtje dogodka je bilo tudi v znamenju glasbe in rezanja torte, a po uvodnem spoznavanju se je delo za mlade politike šele zares začelo.
► 9. stran
Mladi so YPAC vzeli za druženje in zabavo, predvsem pa za resno delo, debate in oblikovanje predlogov, s katerimi želijo pomagati pri reševanju problemov alpskih držav.
VRTNI CENTER
tUS MARKET Veronika
Kranjska cesta 3c, Kamnik VSA PONUDBAZA
JfeVELIKO NOČ
VSEM NAŠIM KUPCEM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Občinske novice
Kulturni dom s
1 •	•	J	• v v
prenovljenim dvoriščem
V Podgorju so svojemu namenu tudi uradno predali prenovljeno dvorišče kulturnega doma, ki krajane v zadnjem času še bolj povezuje.
Jasna Paladin
Podgorje - Občina je obnovo dvorišča oz. parkirišča pred kulturnim domom v Podgorju zaključila že decembra, slovesno pa so ga župan Marjan Šarec, podžupana Matej Slapar in Igor Žavbi in predsednik krajevne skupnosti Grega Cvirn slovesno odprli v sklopu prireditev ob letošnjem občinskem prazniku. »Danes pa smo se zbrali, da proslavimo svoj veliki projekt. Ne samo da smo prenovili tla v kulturnem domu, prebarvali njegovo notranjost, postavili vodni hidrant in obnovili celotno dvorišče ter ga tudi asfaltirali, ampak smo po dolgem času tudi krajanke in krajani stopili skupaj. Vesel sem, da smo začeli Podgorci uresničevati
rek V slogi je moč. V tem kratkem času, odkar sem nastopil funkcijo predsednika, sem spoznal, da smo Podgorci lahko zelo povezani in s tem lahko uresničimo svetlo prihodnost za nas in za naše otroke,« je med drugim povedal Grega Cvirn in se zahvalil vsem, ki so pripomogli k novi pridobitvi. Župan Marjan šarec je zbranim priznal, da se na občini zavedajo, da je tudi v Krajevni skupnosti Podgorje še marsikaj za narediti, med drugim tudi mrliška vežica. Prenovljeno dvorišče je blagoslovil župnik Luka Demšar, po sproščenem kulturnem programu pa so si zbrani v notranjosti kulturnega doma lahko ogledali še razstavo slik podgorskih slikarjev Vinka Romšaka in Viktorja Šuštarja.
OBČINA KAMNIK PRAZNUJE
2. 4. ob 16. uri
ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL ALOJZA BERLECA
Preddverje Občine Kamnik
7. 4. ob 16. uri
ODPRTJE NOVEGA IGRIŠČA PODRUŽNIČNE ŠOLE MEKINJE
Igrišče Podružnične šole Mekinje
9.	4. ob 17. uri
PREDSTAVITEV PROJEKTA »KAMNIK - MOJE MESTO«
Kamnik, Zasebni vrtec Sonček
10.	4. ob 10. uri
ODPRTJE DELA REKREACIJSKE POTI OB REKI KAMNIŠKI BISTRICI
Volčji Potok, Bosch servis
11.	4. ob 8. uri
TRADICIONALNI 10. MAISTROV POHOD
Kamnik, Trg talcev
Za vse prireditve velja prost vstop. Več o dogodkih v sklopu praznovanja občinskega praznika najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si.
Kamniški OBČAN
urednica:
Jasna Paladin
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251
odgovorna urednica:
Marija Volčjak marija.volcjak@g-glas.si
oglasno trženje:
Mateja Žvižaj
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143
zahvale, osmrtnice:
Renata Frakelj
malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47
KAMNIŠKI OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d. o. o, Kamnik, Ljubljanska cesta 3a, 1240 Kamnik, sedež uredništva Glavni trg 25, 1240 Kamnik. Kamniški občan je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 333. Izhaja v nakladi 30.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Kamnik, priložen je tudi Gorenjskemu glasu.
Pravice izdajatelja izvaja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor.
Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si.
Naslednji Kamniški občan bo izšel 10. aprila, prispevke pošljite najkasneje do četrtka, 2. aprila 2015.
Varnejši uvoz v Snovik
V Snovik od konca lanskega leta vodi nov, preglednejši in varnejši uvoz, ki so ga pred kratkim tudi uradno predali namenu.
Ana Šubic
Potok - V vasi Potok so lani jeseni uredili nov uvoz za Snovik, ki so ga zgradili 55 metrov pred dosedanjim uvozom z regionalne ceste, z manjšo slovesnostjo pa so ga nedavno v sklopu prireditev ob prazniku Občine Kamnik tudi uradno predali namenu.
»Na nov uvoz Snovik smo resnično dolgo čakali. Pohvalil bi vse svetniške skupine v občinskem svetu, to je skupen projekt, nihče ni nasprotoval tej investiciji, vsi smo se strinjali, čeprav smo težko zbrali potrebna sredstva. Morda bi jih v prejšnjih obdobjih lažje,« je navzoče nagovoril župan Marjan Šarec in poudaril, da je nov uvoz pomembna pridobitev ne le za prebivalce, temveč tudi za terme. »Terme Snovik si kot turistična destinacija zagotovo zaslužijo tak uvoz, da nas ne bo več sram pred obiskovalci. Pa ne le to, s stališča prometne varnosti je bilo to nujno potrebno. Prejšnji uvoz je bil nevaren, ker so ga turisti opazili v zadnjem hipu in so sunkovito zavirali. Poleg tega je imel na starem uvozu velike težave tudi šolski avtobus, ki je nemalokrat odnesel kakšen del strehe. Zato se ne smemo spraševati, ali
Predsednik KS Srednja vas Damijan Zdovc, podžupan Igor Žavbi, župan Marjan Šarec, direktor Term Snovik Ivan Hribar in podžupan Matej Slapar so nazdravili novemu uvozu v
Snovik. / Foto: Gorazd Kavčič
je bil nov uvoz potreben ali ne, kajti odgovor je nedvoumen,« je dejal župan, ki je skupaj s podžupanoma Igorjem Žavbijem in Matejem Slaparjem ter predsednikom Krajevne skupnosti Srednja vas Damijanom Zdovcem in direktorjem Term Snovik Ivanom Hribarjem z rezanjem traku simbolično odprl
nov uvoz.
Za Terme Snovik je bila najpomembnejša lanska pridobitev prav nov uvoz, je povedal direktor Hribar in dodal, da so v preteklosti zaradi
neuglednega uvoza večkrat slišali pritožbe obiskovalcev, zdaj pa že dobivajo pozitivne odzive. Tudi predsednik KS je poudaril velik pomen novega uvoza za kraj in se krajanom zahvalil za strpnost v času gradnje. Ob ureditvi sto sedemdeset metrov dolgega uvoza za Snovik, ki je terjala tudi delno rekonstrukcijo državne ceste, so izvedli še rušitvena dela objektov na trasi nove lokalne ceste, zgradili podporno konstrukcijo iz kamnite zložbe, postavili novo
javno razsvetljavo ter prestavili in zaščitili telekomunikacijske vode in lokalni vodovod. Gradbena dela je podjetje CVP inženiring iz Ljubljane izvedlo od sredine septembra do konca novembra 2014. Okoli 250 tisoč evrov vredno investicijo je v celoti financirala Občina Kamnik. Nov uvoz je blagoslovil župnik Simon Lorber, v kulturnem programu pa sta nastopila harmonikar Matej Traven in Otroški pevski zbor Osnovne šole Šmartno v Tuhinju.
Cesta na Kužno dobila asfalt
Krajani so po štiridesetih letih le dočakali prenovljeno in asfaltirano cesto, ki je odslej bistveno bolj varna.
Jasna Paladin
Nevlje - Pol leta po zaključku del je bil v torek v sklopu prireditev ob občinskem prazniku z manjšo slovesnostjo blagoslovljen in tudi uradno odprt del prenovljene ceste od Mamutovega mostu na Kužno. »Gre za 220-metrski odsek ceste, na katerem smo uredili drenažo, zadrževalnike vode in asfalt. V občini, kjer imamo 400 kilometrov cest, od tega že sto metrov neas-faltiranih, je to le manjši del, a verjamem, da krajanom predstavlja zelo veliko,« je zbrane nagovoril podžupan Matej Slapar in dodal, da so
iz občinskega proračuna za naložbo namenili 46 tisoč evrov. Da so na cesto zelo dolgo čakali, je poudaril tudi predsednik Krajevne skupnosti Nevlje Tomaž Planko: »Vesel sem, da se je po štiridesetih letih ta cesta le uredila. V otroštvu smo na Kužni veliko smučali. Žičnice žal ni več, imamo pa zdaj vsaj asfalt. Želim si, da bi se krajani v naši krajevni skupnosti lahko večkrat družili ob takšnih dogodkih.« Še pred slavnostnim prerezom traku je novo pridobitev blagoslovil župnik Franc Oražem. Za kulturni program so poskrbeli pevka Joži Kališnik in harmonikarja Sonja Kle-
Še pred slavnostnim prerezom traku je prenovljeni del ceste blagoslovil župnik Franc Oražem in vsem zaželel varno vožnjo.
menc in Iztok Pančur, za nekoliko drugačen krst pa še Primož Repnik, ki je krajane
po prenovljenem delu ceste popeljal s svojim novim za-pravljivčkom.
Občino obiskala delegacija iz mesta Petra
Kamnik - Občino Kamnik je obiskala delegacija iz Jordanije, iz mesta Petra, ki se mudi v Sloveniji, kjer si želijo vzpostaviti sodelovanje na turističnem področju. Kamnik so želeli spoznati tudi zato, ker ime Petra pomeni kamen. Župan Marjan Šarec je zbranim opisal zgodovino mesta in predstavil glavne turistične točke občine; nekaj so si jih Jordanci, ki vidijo več možnosti za sodelovanje, tudi ogledali. J. P.
Podpise so predali ministrstvu
Kamnik - Župan Marjan Šarec je prejšnji četrtek skupaj s svojim komendskim kolegom Slavkom Poglajnom in direktorjem Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik Sašem Reboljem predstavnikom ministrstva za zdravje predal podpise, ki so jih februarja podpisali občani obeh občin in s tem pokazali odločen protest proti nameri ministrstva, da ukine službo nujne medicinske pomoči v Kamniku. J. P.
Pogovor z županom
Kljub težavam imamo kaj pokazati
Ob občinskem prazniku, ki ga v Kamniku zadnjih dvajset let praznujemo 29. marca, na rojstni dan Rudolfa Maistra, smo se z županom Marjanom Šarcem pogovarjali o aktualnih naložbah, načrtih letošnjega leta, nekaterih težavah in priložnostih, ki občino čakajo v prihodnje.
Jasna Paladin
Pester koledar dogodkov ob letošnjem občinskem prazniku se je začel z odprtjem dela prenovljene Tunjiške ceste. Kdaj bo sicer dokončana in prevozna cesta vse do Tunjic?
»Tovrstnih odprtij ob občinskem prazniku ne pripravljamo za to, da bi se hvalili, pač pa zato, da se krajani zberejo in poveselijo tudi manjših, a zanje pomembnih projektov. Tako je bilo tudi pred dnevi na Tunjiški cesti. To odprtje je bilo namenjeno predvsem spodbudi za naprej, saj nas v tem delu občine čaka še veliko dela. Kako hitro bomo napredovali, bo odvisno od vremena, predvsem pa tudi od denarja. Tudi teren je zelo zahteven, pogosto naletimo na stvari, ki jih ne moremo predvideti, zato je o datumu zaključka nehvaležno govoriti, bi pa gradnja morala biti zaključena do jeseni. A vse še zdaleč ni odvisno le od nas.«
Občina je morala za ta kohe-zijski projekt vzeti kredit, saj odločb o črpanju evropskega denarja še ni. Do kdaj ta denar občina še ima in kdaj bi odločbe vendarle lahko dobili?
»Tega denarja nam bo kmalu zmanjkalo, pri vsem skupaj pa ne gre le za Tunjice, ampak tudi za severni del občine in Tuhinjsko dolino, kjer še sploh nismo začeli graditi, pa tudi nadgradnjo centralne čistilne naprave v Domžalah in skrbi me projekt kot celota. Če ne bomo odločb dobili kmalu, lahko gradnja povsem zastane.
Župan Marjan Šareč / Foto: Pri m
smo oddali, zdaj čakamo državo. Koraka nazaj ne moremo več narediti.«
Kolikšen je v tem trenutku dolg občine?
»Za gradnjo Osnovne šole Toma Brejca smo vzeli 2,5 milijona evrov premostitvenega kredita, a smo od države večji del obljubljenega denarja z razpisa že dobili. Za gradnjo kanalizacije pa smo založili 3,5 milijona evrov. Zadolženost občine ostaja krepko pod sloven-
»Ne zdi se mi prav, da nekateri vztrajajo, da se ne sme nič spremeniti. Tudi sam prihajam iz umetniških vod, a sem se v funkciji župana prilagodil dejanskemu stanju. Če bomo vse zaščitili, bo šlo zgolj za zaščiten propad in nič drugega. Dolgoročni plan je, da se industrija z območja nekdanje smodnišnice izseli, a za zdaj ostaja. Je pa to tako veliko območje, da je po mojem osebnem mnenju dovolj prostora za vse - tako za obstoječo industrijo kot za turizem.«
Prav tako še vedno ne vemo, kako visok bo delež tega sofinanciranja in pod katero finančno perspektivo nas bodo sploh uvrstili - staro ali novo. Niti država nima teh odgovorov, čeprav se ekipa na ministrstvu zelo trudi, a trenutno žal ne vemo, kako se bodo ti projekti odvili. Vsi smo žrtve menjavanja vlad, zaradi česar je tudi prišlo do vseh teh zastojev. Mi smo z gradnjo začeli, vso potrebno dokumentacijo
skim povprečjem in rezervo za zadolževanje še imamo, a do limita ne bomo šli. Prav tako smotrna in premišljeno usmerjena zadolženost za investicije za občino ni nobena tragedija in v naši občinski upravi vsak evro obrnemo dvakrat, zato se likvidnostnih zadolževanj še nismo posluževali, ne glede na to, da je padel nepremičninski davek in da se povprečnina za občine zmanjšuje.«
Zaradi omenjenih okoliščin in torej ne po krivdi občinske uprave se žal zaradi zadolženosti odmikajo nekatere za občino pomembne naložbe, tudi obnova Osnovne šole Frana Albrehta. Kako daleč je zdaj ta projekt? »Izkazalo se je, da je bila načrtovana obnova OŠ Frana Albrehta v preteklosti političen projekt, a čas je pokazal, da delamo prav in da se v presoji nismo zmotili. Ta hip denarja za projekt, ki je že bil predstavljen, preprosto ni. Je pa treba razmisliti, kaj narediti s športno dvorano, saj gre tu za objekt širšega pomena, ne le šolsko telovadnico. Dvorano bo treba zvišati, da se bodo v njej igrale tudi mednarodne tekme, poleg same dvorane pa projekt predvideva še šest novih učilnic in kabinetov. Največja težava OŠ Frana Albrehta ni potresna ogroženost, ampak velika prostorska stiska, zato smo tudi šli v ureditev fleksibilnih šolskih okolišev, ker nekatere šole še imajo rezervo. In z novimi učilnicami v sklopu športne dvorane bi te težave precej omilili. Ta vprašanja se žal v preteklosti niso odpirala, zato se zdaj soočamo s težavami. Tudi pri tem projektu bo vse bistveno lažje, ko bomo dobili odločbe za ko-hezijo in ves državni denar za OŠ Toma Brejca. Takrat bomo lažje zadihali in tudi ta šola bo prišla na vrsto.«
Ste tudi zato nedavno podražili vrtce?
občani lahko oddahnemo?
»Zdaj vsaj vemo, kaj se dogaja, a dokler ministrstvo ne bo izdalo dokončnega pravilnika, si povsem oddahniti ne moremo. Zbranih je bilo 11.559 podpisov, ministrstvo smo opozorili na to, da je naša občina specifična, da je služba nujne medicinske pomoči pri nas zelo zgledno urejena in da se preprosto ne more vseh metati v en koš. Zelo pomembno pri tem, da smo vsaj za zdaj uspeli NMP obdržati v Kamniku, je bilo tudi to, da
zdaj ostaja. Je pa to tako veliko območje, da je po mojem osebnem mnenju tu dovolj prostora za vse - tako za obstoječo industrijo kot za turizem. Pri različnih programih ohranjanja in oživljanja tega območja bo občina pomagala kot le najbolj lahko, a mimo zakonodaje ne moremo.«
Kako se v delu občinske uprave kaže prisotnost dveh poklicnih podžupanov?
»Zame osebno je to bistvena sprememba. Podžupana
»Pozivam občane, naj praznik ne gre mimo njih, naj se zavedo, da živimo v lepi občini, ki kljub vsem težavam ima kaj pokazati. Zdaj je čas, da se iskreno poveselimo kakšnega majhnega uspeha. Gre za druženje, čutenje skupnosti, da drug za drugega vemo, kaj delamo, da cenimo delo drugega. Pozivam vse, da pokažejo ponos ob našem prazniku, saj je bil Rudolf Maister resnično oseba, ki za nikogar ni sporna, in tudi zgled tega, da je včasih treba udariti po mizi in kaj narediti. Vsem občanom zato ob prazniku iskreno čestitam.«
»Da, vsa vaša prejšnja vprašanja dajejo odgovor na to. Občina za vrtce letno nameni pet milijonov evrov, kar je zelo veliko, in to bo občinski proračun še nekaj časa dušilo. Če bi za vrtce dajali vsaj malo manj, bi lahko več namenih v sklad za obnovo šole. Ko sem začel z županovanjem, je bilo brez varstva skoraj tristo otrok, zdaj jih je le še peščica. In za vse te programe in vzdrževanje enot gre res veliko denarja, kar se mora žal poznati tudi na položnicah za starše. Občina preprosto denarja za vse
Katere večje projekte še načrtujete v letošnjem letu?
»Letos se bomo lotih temeljite obnove dela ceste Ka-mnik-Podgorje, ki je ena najslabših v občini, in to bo ena večjih naložb letošnjega leta, vredna okoli štiristo tisoč evrov. Nedavno smo odprli tudi socialno kuhinjo, za kar smo letos namenih dvajset tisoč evrov. Nadaljevali bomo z obnovo ceste skozi Šmartno v Tuhinju, na obnovo čakata vrtčevski enoti Pestrna in Tinkara, veliko denarja gre za enkratne socialne pomoči Načrtov in želja je veliko, moramo pa z večino počakati do junija, ko bo znano, koliko denarja bo občinam namenila država.«
Služba nujne medicinske pomoči v Kamniku za zdaj ostaja. A za koliko časa si
smo župana obeh občin, tudi Komende, ter direktorja zdravstvenega doma in bližnjega CIRIUS-a delovali kot ekipa.«
V zadnjem času spremljamo različne pobude za ureditev območja nekdanje smodnišnice. Kaj v danem trenutku lahko naredi občina? »Občina lahko zgolj regulira zadevo z občinskim prostorskim načrtom. To je vse. Mnoge pobude se slišijo lepo, a zavedati se moramo, da gre za zasebno lastnino.«
Pa vendar, gotovo nam mora biti v interesu zaščititi kulturno (in naravno) dediščino, ki zdaj tam hitro izginja
»Lastniki s svojo lastnino lahko delajo, kar želijo. Sam menim, da so številni projekti, ki se pojavljajo, zelo dobri. Tudi projekt Tomaža Schlegla, ki ga, mimogrede, izredno cenim, a mnogi preprosto nočejo razumeti dejanskega stanja. OPN, ki ga sprejemamo, je naravnan tako, da tu predvideva t. i. centralne dejavnosti, torej tudi industrijo, ki tam mora ostati, saj ta podjetja ta hip nimajo kam. Ne zdi se mi prav, da nekateri vztrajajo, da nič ne sme izginiti. Tudi sam prihajam iz umetniških vod, a sem se v funkciji župana prilagodil dejanskemu stanju. Če bomo vse zaščitili, bo šlo zgolj za zaščiten propad in nič drugega. Dolgoročni plan je, da se industrija od tu izseli, a za
sta vsakodnevno vpeta v delo občine od jutra in dokler je pač treba. Ker ju veže delovno razmerje, sta na voljo za reševanje problemov in jih tudi rešujeta vsak na svojem področju. Funkcionirata zelo dobro, moja izkušnja je odlična in sem zato to odločitev pripravljen zagovarjati povsod. Kot ekipa delujemo zelo dobro, zato se tudi zadeve na terenu premikajo. Tako velika občina, kot je naša, preprosto mora imeti poklicnega župana in poklicne podžupane.«
Kaj sporočate občanom ob občinskem prazniku?
»Naš občinski praznik ima širši slovenski pomen, saj ima takšnega tudi Rudolf Maister. Nima vsaka občina take časti, da ob praznovanju sodeluje s Slovensko vojsko. Pozivam občanke in občane, naj praznik ne gre mimo njih, naj se zavedo, da živimo v lepi občini, v občini, ki kljub vsem težavam ima kaj pokazati. Zdaj je čas, da se iskreno poveselimo kakšnega majhnega uspeha. Gre za druženje, čutenje skupnosti, da drug za drugega vemo, kaj delamo, da cenimo delo drug drugega. Pozivam vse, da pokažejo nek ponos ob našem prazniku, saj je bil Rudolf Maister resnično oseba, ki za nikogar ni sporna, in tudi zgled tega, da je včasih treba udariti po mizi in kaj narediti. Vsem občanom zato ob prazniku iskreno čestitam.«
Mnenja, aktualno
Iz poslanskih klopi
Zakaj bomo plačali pet milijard evrov?
Sanacija slovenskih bank nas bo stala pet milijard evrov. Za marsikoga nepredstavljiva številka, zato bo morda bolj jasno, če povem, da bo za sanacijo bank vsak slovenski državljan plačal dva tisoč petsto evrov. Za številne so to štiri mesečne plače. Tragika vsega je, da banke saniramo že drugič. Prvič smo jih v devetdesetih letih. Očitno se iz preteklih napak nismo ničesar naučili.
Čutim dolžnost, da naredim vse, kar je v moji moči, da dobimo jasne in razumljive odgovore, zakaj je bilo treba znova sanirati banke. Zato je poslanska skupina NSi sklicala izredno sejo Državnega zbora, na kateri smo zahtevali pojasnila Banke Slovenije. Tistim, ki vsak dan trdo delajo, plačujejo davke in tako Slovenijo držijo pri življenju, smo dolžni zagotoviti nedvoumna pojasnila, kako in zakaj je bil porabljen njihov denar. Poročilo Banke Slovenije, ki smo ga prejeli poslanci, ugotavlja, daje slovenske banke na kole-
na spravila dogovorna ekonomija in tovarišijsko vodenje bank. Simptomi dogovorne ekonomije in tovarišijskega vodenja bank so bili dodeljevanje kreditov na lepe oči, za katere so se strici iz ozadja dogovorili na vampih nekje v Ljubljani. Vzroki za bančno luknjo so torej jasni. Ključno vprašanje pa je, kaj bomo storili, da bomo tovrsten kriminal v prihodnosti preprečili. Vse se mora začeti s kaznovanjem odgovornih. Brez tega se v državi lahko zgolj krepi razočaranje nad državo in nezaupanje v vse institucije države. Temu mora slediti privatizacija bank. S privatizacijo bank bomo umaknili politiko, zlasti strice iz ozadja, iz vsakodnevnega poslovanja bank. Predvsem pa moramo poiskati odgovornega lastnika, ki bo banke razvijal in državljanom ponujal dobre storitve po razumni ceni. V javnosti se špekulira, v čigavem interesu delamo poslanci, ko iščemo napake v procesu sanacije bančnega sistema. Trdim, da to delamo v interesu vseh državljanov oz. davkoplačevalcev! Predvsem želimo razkrinkati naveze, ki so banke pripeljale v sedanjo situacijo in z boljšim razumevanjem vsega dogajanja preprečiti, da bi se to še kdaj zgodilo. Nekateri nam pravijo, kaj se sploh razburjamo, saj naj bi ves domnevno preveč vplačan denar tako ali tako še vedno čakal v naših bankah. Žal pa pri tem, pozabljajo na milijonske obresti, kijih bomo za denar, ki smo ga vložili v banke, plačevali še dolga leta.
Matej Tonin, poslanec
Olimpijski bazen
Kot podžupan podpiram izgradnjo olimpijskega plavalnega bazena v javno-zaseb-nem partnerstvu. Občina sama namreč nima ne denarja ne znanja ne izkušenj za izgradnjo, pa tudi ne za vzdrževanje, zato predlagam javni poziv ¡dodatnim zainteresiranim vlagateljem, in če se bodo odzivali, bo občina izbrala najugodnejšega oz. najučinkovitejše-Iga med njimi ter ga povabila k i sodelovanju.
=;Dober primer sinergijskih ¡učinkov so Terme Snovik,
D
¡katerih začetek je bilo jav-Ino-zasebno partnerstvo: po ^20 letih njihovega obstoja je v ¡Tuhinjski dolini vsaj 30 nepo-
srednih in še veliko več posrednih delovnih mest, razvijajo se turistične kmetije, gostilne itn.
Če bi občina sama upravljala bazen, bi to predstavljalo okoli 6x večji letni strošek, kot ga imamo s sedanjim bazenom (obratuje le 2 meseca, kar občino stane okoli 100.000 evrov letno), ostal pa bi nam tudi strošek investicije, ki bi znašal okoli 3 mio evrov. V jav-no-zasebnem partnerstvu se strošek razpolovi, poleg tega pa se lahko pridobijo dodatna EU sredstva. Razpoložljivost bazena mora biti podobna, kot če bi ga delali sami: bazen mora biti v času zajamčenih terminov na razpolago vrtcem, osnovnim šolam v občini ter športnim društvom oz. klubom s Kamniškega, sicer pa vsem prebivalcem in turistom. Obstoječe letno kopališče Pod Skalco pa seveda ostane na voljo občanom in gostom bližnjega avtokampa.
Matej Slapar, podžupan
N.Si
Slovenija, moja domovina
V preddverju Občine Kamnik je na ogled razstava likovnih in literarnih del učencev in dijakov.
Ivanka Učakar
Kamnik - Koordinacijski odbor veteranskih in domoljubnih organizacij občin Kamnik in Komenda združuje Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda, Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Kamnik, Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana - odbor Kamnik, Zvezo slovenskih častnikov Kam-nik-Komenda in Društvo general Maister Kamnik. Tudi letos se je vključil v praznovanje občinskega praznika. Tokrat z odprtjem razstave likovnih in literarnih del Slovenija, moja domovina, finalnim delom 2. nagradnega natečaja, ki ga je za učence 2. in 3. triletja deveti etke ter dijake razpisal že septembra 2014. Nanj so se odzvale vse osnovne šole obeh občin in obe srednji (nekatere samo z likovnimi izdelki). Učitelji mentorji so bili pripravljeni v pouk vnesti več domoljubnih vsebin, spodbuditi razmišljanje o pomenu samostojnosti in neodvis-
Pisma
Kaj s
smodnišnico?
odgovor
Oglašam se na Pismo ge. Mine Sitar z naslovom Kaj s smodnišnico?, objavljenem v zadnjem Kamniškem občanu, 13. marca 2015, v katerem je omenila, da bi »tak center prišel prav tudi stanovalcem oskrbovanih stanovanj«. Naselje Pod skalco ima šest dvonadstropnih stavb z oskrbovanimi stanovanji in v vsaki je zgrajen poslovni prostor, v katerih bi lahko imeli omenjene dejavnosti. Pred dvema letoma smo se žal neuspešno dogovarjali za primerno zdravstveno ambulanto, ki bi oskrbovala širšo krajevno skupnost. Graditelj naselja Dolenjgrad je (sedaj s premoženjem na D UTB - slabi banki) »obljubil« ob izgradnji »zapolnitev« poslovnih prostorov. Očitno mnogim občanom Kamnika ni poznano naselje z oskrbovanimi stanovanji. Morda smo maloštevilni stanovalci sami krivi, da nam pravijo »živite v getu« ali pa »v domu upokojencev«.
Milena Petrič,
stanovalka naselia
GG naročnine
e-poîta: narocnine@g<|la&si, telefon: 04 201 4241
nosti Slovenije, o spoštovanju narodne identitete ... Na razpis je prispelo 42 likovnih in 22 literarnih del, ki jih je ocenila strokovna komisija. Priznanje je prejelo po eno delo iz vsakega triletja, knjižne nagrade pa bodo prejeli vsi sodelujoči.
Prisrčno slovesnost ob odprtju je vodil Tone Ftičar, z glasbo pa popestril citrar Tomaž Plahutnik. Preden so si mladi udeleženci v spremstvu staršev in mentorjev ogledali razstavo, ki jo je postavil Fotoklub Kamnik, sta zbrane nagovorila predsednik KoVDRO Matjaž Ravnikar in župan Marjan Šareč, ki je avtorjem nagrajenih del podelil priznanja. »Zavedanje, da imamo svojo državo, eno in edino, ki je drugi naši predniki niso nikoli doživeli, čeprav so si jo močno želeli, ta ideja je mnogo večja od današnjega časa. Mnogo večja od naših malenkosti. Mnogo večja od naših trenutnih težav, ki so pogojene z nekaterimi, ki svoje domovine ne ljubijo, ampak jo vidijo predvsem kot predmet izkorišča-
Župan Marjan Šareč in predsednik koordinacijskega odbora Matjaž Ravnikar sta najboljšim podelila priznanja.
nja, kako čim več potegniti zase. Verjamem, da udeleženci tega natečaja razmišljajo drugače. Na natečaj so se prijavili zato, ker želijo s svojim umetniškim doprinosom pokazati, da svojo domovino ljubijo, se zavedajo, kaj jim pomeni, in nas hkrati učijo, kaj bi morala domovina pomeniti nam,« je povedal župan. Priznanja so prejeli: Natalija Križnik za likovno področje 2. triade (OŠ Šmartno v
Tuhinju - POŠ Laze), Sarah Noelle Stein za likovno področje 3. triade (OŠ Marije Vere), Selina Baranja za likovno področje v SŠ (CIRIUS), Alex Pregl Škufca za literarno področje 2. triade (OŠ Marije Vere), Maja Toni za literarno področje 3. triade (OŠ Toma Brejca) in Larisa Strojanšek za literarno področje v SŠ (CIRIUS). Iz Občine Komenda je priznanje prejel Tim Osredkar (OŠ Komenda-Moste).
www.gorenjskiglas.s'^
Barvo odvrgli kar v gozd
Jasna Paladin
Kranjski Rak, Zakal - Boris Štupar nam je pred dnevi poslal fotografije iz gozda pod cesto Podlom-Kranjski rak-Luče, ki jo je domnevno 17. marca zaznamoval objesten pleskar. In to prav ob 130-letnici Luške ceste. »Vasi na mejah občin so pogosto odmaknjene od interesov. Zaradi tega tudi kakšnega praznovanja idejnih začetkov cestne povezave med Kamnikom in Luča-mi ni bilo. Je pa zato nek malar vzel stvari v svoje roke in v gozd pod državno cesto zmetal lepo število hobukov . V nekaterih je bilo še kar precej barve,« je zapisal Boris Štupar, ki je o dogodku obvestil tudi občino. Občinski prekrškovni organ je ugotovil, da je na strmem pobočju okoli petdeset pločevink barve, s
Takole so neznanci v naravo odvrgli okoli sto napol praznih
posod z barvo. / Foto: Boris Štupar
pomočjo GPS naprave pa so izmerili, da so nevarni odpadki na hidrografskem območju, ki je v zasebni lasti. A izkazalo se je, da omenjena lokacija ni edina, ki so jo neznanci takole onesnažili. Nekaj deset napol praznih posod z barvo so odvrgli v strmo pobočje tudi
na cesti med Lenartom in Zakalom. Občina Kamnik je tudi o tem kaznivem dejanju onesnaženja narave obvestila policijo, ta pa pristojne institucije in pooblaščeno podjetje za prevzem in predelavo nevarnih odpadkov. Na teren je prišla tudi enota PGD Kamnik.
Opremo so kupovali
Jasna Paladin
Kamniška Bistrica - Po
zapletih s podpisom pogodbe med družbo Velika planina in Društvom G RS Kamnik so nekatera nesoglasja odpravljena. V. d. direktorja Velike planine Leon Keder je sporočil: »S strani GRS Kamnik smo prejeli odziv, v katerem so zanikali, da se
skupna oprema ni nabavljala. Ob tem so nam priložili specifikacije računov. Po pregledu le teh smo ugotovili, da je društvo GRS Kamnik v letih 2010-2014 kupovalo opremo za gorsko reševanje, tako kot je določeno s pogodbo. Žal pa je bila likvidnost družbe Velika planina v navedenih letih slaba, zaradi česar družba ni izpol-
njevala pogodbenih obveznosti po plačilu tisoč evrov za nakup reševalne opreme, temveč je svojo pogodbeno obveznost do GRS Kamnik pokrivala s kompenzacijami (plačilo storitev v gostišču Zeleni rob). Do napačnih navedb, za katere se opravičujemo, je prišlo zaradi neustreznega knjiženja dokumentacije v družbi Velika planina.« Gorski reševalci so opravičilo sprejeli, zato se pogovori o podpisu nove pogodbe nadaljujejo.
Aktualno
Od vrča do maj olike
Odprtje razstave, ki so jo v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik pripravili v Hiši keramike, je prvi dogodek v sklopu letošnje 160-letnice kamniške keramike.
Jasna Paladin
Kamnik - Člani Kulturno--umetniškega društva Hiša keramike, zakaj pa ne ma-jolka so prvi dogodek v jubilejnem letu - razstavo Od vrča do maj olike - pripravili skupaj z Medobčinskim muzejem Kamnik. »Del naše Hiše keramike je kar klical k postavitvi takšne razstave, njen namen pa je vsem, ki bodo vstopili v naš odprti atelje, odstrniti vsaj delček bogate zgodovine kamniške keramike, katere zgodba se je začela pisati leta 1855 s Konjškovo delavnico beloprstene keramike,« je povedala predsednica društva
Tatjana Hlačer. Na odprtju so se ji pridružili tudi drugi kamniški keramiki: Sanda Kur-bus-Zore, Irena Radej, ki je zbranim povedala nekaj o zgodovini in značilnostih po-slikave keramike, Slavica Cvetek, ki je pokazala, kako se poslika majoliko, in Denis Kuhar, ki je prikazal vlivanje majolike v kalup. Direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar je na kratko predstavila razstavo in predmete, ki bodo v Hiši keramike na ogled do konca septembra. Obiskovalci si med drugim lahko ogledajo majoliko Rudolfa Schnabla približno iz leta 1920, pa majoliko z znakom frančiškan-
skega reda, italijansko majoliko, majolike iz osemdesetih let 20. stoletja in tiste, ki so v ETI Svitu nastale tik pred zaprtjem, posode za tekočine s konca 19. stoletja iz okolice Komende in vrč iz sredine prejšnjega stoletja iz okolice Moravč. Odprtje razstave si je v družbi podžupana Igorja Žavbija in v. d. direktorja Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Francija Kramarja ogledal tudi župan Marjan Šareč, ki je izrazil zadovoljstvo, da je Hiša keramike na Šutni tako lepo zaživela. Odprtje so s kratkim kulturnim programom popestrili mladi pevci Vrabčki pod vodstvom Marine Aparnik.
»Jubilejno leto bomo popestrili še s številnimi dogodki. V torek se je na gradu Zaprice odvila 4. konferenca evropskega projekta EU Trace, ki povezuje 21 evropskih mest, ki imajo tradicijo v keramiki in lončarstvu. Sodelovali bomo na Veroniki-nem festivalu, Kamfestu ter Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine, lotili pa se bomo tudi temeljite raziskave kamniške majolike, katere rezultat bo knjiga,« nam je še zaupala Tatjana Hlačer in vse povabila na dneve odprtih vrat Hiše keramike, ki se bodo odvili v tednu med 28. marcem in 4. aprilom.
Denis Kuhar je pokazal, kako se majolike vlije v kalup ...
Slavica Cvetek pa, kako se jih poslika. / foto g
orazd Kavčič
Društvo invalidov praznuje
Medobčinsko društvo invalidov Kamnik, ki povezuje več kot tisoč članov, deluje že štirideset let.
Ana Šubic
Kamnik - Medobčinsko društvo invalidov Kamnik letos praznuje 40-letnico, okrogli jubilej pa so počastili sredi marca s srečanjem in zborom članov v jedilnici Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra. Društvo bo sicer 40 let dopolnilo 7. decembra, praznovanje pa so pripravili že 14. marca, in sicer zato, ker so temelje društva postavili ravno na ta dan leta 1970 z ustanovitvijo Medobčinskega društva telesnih invalidov Domžale - Kamnik. Pet let kasneje se je od njega odcepilo Društvo invalidov Kamnik, ki se je leta 2001 preimenovalo v Medobčinsko društvo invalidov Kamnik. Društvo ima danes 1.114 članov. »Večina članov je iz občine Kamnik, 104 pa prihajajo iz Komende. Status delovnega invalida po predpisih zveze delovnih invalidov ima 989 članov. Dvesto osemdeset članov je še zaposlenih, sicer pa v sklopu društva deluje aktiv zaposlenih invalidov v Eti Kamnik. Glavne naloge društva so
izvajanje posebnih socialnih programov Zveze delovnih invalidov Slovenije in humanitarnih programov občine. Oboji se med seboj prepletajo, gre pa obiske na domu, neposredno pomoč, srečanja, zagovorništvo, pravne nasvete, informiranje, izobraževanje, rehabilitacijo, rekreacijo in šport, delavnice, obiske kulturnih in zgodovinskih znamenitosti « je razložil predsednik društva Janez Sedušak.
»Društvo je izrednega pomena za to, da se tisti, ki se zaradi takšnih ali drugačnih težav morda počutite nekoliko odrinjene od družbe, srečujete, si med seboj pomagate, delite izkušnje in da ste tvoren del družbe,« je na srečanju poudaril kamniški župan Marjan Šareč. »Ustvariti moramo prilagodljiv svet, v katerem bomo tudi invalidi skupaj z drugimi ranljivimi skupinami uživali vse pravice človeka in drža-
Prizadevnim članicam in članom so podelili priznanja Medobčinskega društva invalidov Kamnik in Zveze delovnih invalidov Slovenije. / Foto: Gorazd Kavčič
vljana,« pa je dejal predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Drago Novak in pohvalil delovanje kamniškega društva. Slednjega, poudarja Sedušak, ne bi bilo brez več kot šestdedestih prostovoljcev in poverjenikov, ki predstavljajo vez s člani invalidi in so lani v socialnih programih opravili 4.500 prostovoljnih ur. Tokratni občni zbor je bil tudi volilni, za predsednika pa je bil znova izvoljen Sedušak, ki društvo vodi že osem let. Podelili so tudi priznanja prizadevnim članicam in članom. Zlati znak sta prejela Emilija Kragelj in Janez Sedušak, srebrnega Slavica Gorjup, Ljudmila Lampič in Štefka Ulčar, bronasti znak pa Rozalija Beloševič, Ana Dacar in Marinka Mošnik. Priznanja je podelila tudi Zveza delovnih invalidov Slovenije. Častnega znaka sta se razveselila Janez Pre-zelj in Jože Gorjan, priznanja pa so prejeli Ivana Marija Malež, Jože Resnik in Marija Prelec ter Medobčinsko društvo invalidov Kamnik ob 4o-letnici.
Partnerji za skupni razvoj podeželja
Konzorcijsko pogodbo za skupni razvoj podeželja v Srcu Slovenije je podpisalo 39 partnerjev iz šestih občin, tudi Kamnika.
Jasna Paladin
Kamnik - Na Geometričnem središču Slovenije je 39 predstavnikov javnih institucij, podjetij, društev, zavodov, organizacij in posameznikov iz občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji s podpisom konzorcijske pogodbe formalno vzpostavilo Lokalno akcijsko skupino Srce Slovenije, s čimer se bo javno-zasebno partnerstvo za sodelovanje in učinkovito črpanje evropskih sredstev za razvoj podeželja nadaljevalo tudi v programskem obdobju 2014-2020.
Z dosedanjim delom Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije je večina partnerjev zadovoljnih, s pomočjo sredstev programa Leader so bile v kamniški občini denimo urejene tematske pešpoti v Tuhinjski dolini, telovadnica v naravi pri termah v Snoviku Med podpisniki konzorcijske pogodbe za novo programsko obdobje iz občine Kamnik prihajajo: Arboretum Volčji Potok, Občina Kamnik, Terme Snovik, Turistično društvo Gora - Sv. Miklavž, Turistično društvo Kamn k, Turistično društvo Tuhinjska dolina, družba VD iz Tunjic ter Zavod za turizem in šport v občini Kamnik.
Drevesa sadili tudi na Selah pri Kamniku
V okviru projekta Obnovimo slovenske gozdove so drevesa minulo soboto sadili tudi v kamniški občini.
Jasna Paladin
Sela pri Kamniku - V soboto, 21. marca, na mednarodni dan gozdov, so taborniki ob strokovni podpori Zavoda za gozdove in ob pomoči številnih prostovoljcev na različnih lokacijah po Sloveniji posadili 19 tisoč sadik dreves. Zbrali so se tudi na Selah pri Kamniku. »Lokacije so določili gozdarji iz Zavoda za gozdove Slovenije, ki so strokovni partnerji našega projekta, gre
pa za območja, najbolj prizadeta v lanskoletnem žledu. Prav tako je bilo pri izbiri lokacije pomembno, da so območja pripravljena za sajenje in da bo posajena drevesa lastnik v naslednjih letih negoval. Na območju Sel je okoli trideset prostovoljcev posadilo tisoč petsto drevesnih sadik, večinoma smreke pa tudi bukve in gra-dne,« nam je po uspešno zaključeni sobotni akciji povedal Andrej Lozar iz Zveze tabornikov Slovenije.
Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Svilanit ostaja
Kamnik - Pisalo se je leto 1970, ko so ustanovili Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Svilanit, čeprav so že od leta 1960 skrbeli za požarno varnost. Večinoma je skrb zanjo slonela na Alojzu Kondi, ki je bil tudi pobudnik za ustanovitev PIGD Svilanit. Tako kot industrija je tudi društvo imelo v vseh teh letih svoje vzpone in padce. S krepitvijo delovnega področja varstva pred požari je PIGD Svilanit vse bolj prevzemal izobraževalno in preventivno dejavnost požarne varnosti v podjetju. V začetku letošnjega leta pa se je v Svilanitu izvedla reorganizacija in proizvodnjo selila v tujino. V petek, 27. februarja, se je sestal občni zbor PIGD Svilanit. Po tehtnem premisleku so odločili, da PIGD Svilanit še ostaja in bo še delovalo. Cvetka Slapnik
Dobrodelni koncert z rokovsko skupino Billysi
Kamnik - Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v petek, 3. aprila, ob 19. uri pripravljajo koncert za dober namen, na katerem bodo zbirali finančno pomoč za svojo dijakinjo, ki ji je nedavno umrl oče, le dan za tem pa je družini zgorelo še stanovanje in so otroci z mamo ostali brez vsega. S koncertom bodo družini Koprivec pomagali obrniti nov list v življenju. Poleg šolskih glasbenih in plesnih skupin se je povabilu odzvala tudi slovenska rokovska skupini Billysi. Vstopnice po tri evre bodo v šoli naprodaj uro pred koncertom, zbirali pa bodo tudi prostovoljne prispevke. J. P.
Iz naših krajev
Ob občinskem prazniku občine Kamnik iskrene čestitke vsem občankam in občanom!
SCHLENK ()
Kamnik-Schlenk d.o.o., Fužine 9, 1240 Kamnik
Na Vranskem razstavljale tudi Kamničanke
Vransko - Na Vranskem so minuli vikend pripravili že 3. vseslovensko razstavo cvetja iz krep papirja. Okoli tri tisočim obiskovalcem sta svoje izdelke predstavili tudi Simona Ručigaj iz Kamnika in Dragica Vrhovnik iz Tunjic. J. P.
SPOMLADANSKI SEJEM V KOMENDI
Konjeniški klub Komenda in Občina Komenda vabita na
SPOMLADANSKI SEJEM KMETIJSKE, GOZDARSKE, GRADBENE IN KOMUNALNE MEHANIZACIJE, OBRTI, PODJETNIŠTVA, VRTNARSKE IN OGREVALNE TEHNIKE. ZANIMIVA RAZSTAVA PASEMSKE GOVEDI. od petka, 27. marca, do nedelje, 29. marca 2015
Na sejmu bo velika izbira mehanizacije za uporabo obnovljivih virov - stroji za izdelavo sekancev, cepilci drv, peči, solarni sistemi, sistemi za pridobivanje bioplina ...
PREDAVANJA - PREDSTAVITVE - GOSTINSKA POSTREŽBA -ZABAVNI PROGRAM
KONJENIŠKI KLUB KOMENDA
tel.: 01/83 41 472 www.sejemkomenda.sl
KK Komenda, Glavarjeva c. 98, Komenda
A
Občina KOMENDA
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 www.kd-domzale.si
a Facebooku astnUdnadomzale
Stopili v devetdeseto leto delovanja
Člani PGD Duplica bodo letos zabeležili pomemben jubilej, 90-letnico ustanovitve društva.
Franc Svetelj
Duplica - Trinajstega maja bo minilo devetdeset let, odkar so se na ta dan leta 1925 v gostilni Pri Krulovcu (sedanja gostilna Mlakar) zbrali pobudniki - tovarnar Franc Remec, kovač Peter Gregorš in gostilničar Jože Škofic in posestniki z Duplice in Šmarce - ter ustanovili gasilsko društvo Šmar-ca-Duplica. Neposreden povod za to je bil požar, ki je prejšnje poletje povsem uničil s slamnato streho krito hišo Andreja Burgerja, po domače Mehca, v neposredni bližini Remčeve tovarne. Zato so dupliški gasilci na občnem zboru v soboto, 7. marca 2015, ki so se ga udeležili tudi župan Marjan Šarec, poveljnik CZ Kamnik Matjaž Srša, predstavniki Gasilske zveze Kamnik, sveta KS Duplica, sosednjih gasilskih društev in drugi, ko so obravnavali uspešno delovanje društva v preteklem letu, temu jubileju posvetili potrebno pozornost. Vsi gostje so dali predsedniku Vilku Dobovšku in vsem prizadevnim dupliš-kim gasilcem vse priznanje za dosedanje uspešno delo in podprli njihova prizadevanja, da bi čim prej prišli do novega gasilskega doma, saj sedanji, ki je bil zgrajen leta 1927, dve leti po ustanovitvi društva, že zdavnaj ne ustreza več. Predsednik društva Vilko Dobovšek je v svojem poročilu med drugim dejal: »Namen ustanovnega občnega zbora je bil ustanovitev društva za pomoč krajanom ob požarih in drugih nesrečah. Na tem občnem zboru so postavili
Dupliški gasilci na jubilejnem občnem zboru
trdne temelje za delovanje prostovoljnega gasilskega društva. Prav zaradi njih smo danes že devetdesetič zbrani kot člani na občnem zboru PGD Duplica.« Ko je spregovoril o lanskem delovanju društva, je posebej poudaril številne aktivnosti dupliških gasilcev ob žledu lanskega februarja. Podčrtal je tudi dobro sodelovanje z OŠ Marije Vere in vrtcem Antona Medveda, kar je omogočilo pridobitev podmladka v društvu. Rezultat tega je bila tudi udeležba pionirske in mladinske desetine lansko pomlad na občinskem tekmovanju v Kamniku. Zato je v članske vrste že lahko vstopila prva mlajša generacija. Ob tem je izrazil zahvalo posameznim članom, še posebej Denisu Veliču, za njegov profesio-
nalni pristop pri vzgoji podmladka.
Želijo si nov gasilski dom
Kot je poudaril, je velik problem stiska s prostorom v gasilskem domu, ki je iz leta v leto večja, veliko težav pa je tudi s parkiranjem vozil članov pred gasilskim domom. Zdaj se je ponudila možnost za odkup manjše parcele v neposredni bližini za ureditev parkirišča, za kar je bila pridobljena že pozitivna lokacijska informacija. Po mnenju predsednika PGD Duplica kot društvo druge kategorije na urbanem območju prejema premalo sredstev za redno delovanje. Če ne bi člani aktivno zbirali sredstev, ne bi mogli delovati v takem obsegu. Zato nameravajo letos pove-
čali aktivnost za rešitev prostorskih problemov in za to, da bi PGD Duplica v dogle-dnem času prišlo do nujno potrebnega novega gasilskega doma.
Čeprav so imeli po uradni statistiki Uprave za zaščito in reševanje lani naštetih devetnajst intervencij, so, kot je poudaril poveljnik društva Aleksander Bergant, samo v času žleda morali posredovati kar enaintride-setkrat. Na občnem zboru so dali poseben poudarek tudi pridobivanju novih članov v gasilske vrste, najbolj prizadevne dolgoletne člane pa so nagradili z odlikovanji in značkami. Dogovorili so se, da bodo osrednjo slovesnost ob letošnjem jubileju z gasilsko parado in veselico pripravili v soboto, 23. maja, na Duplici.
Spomladanske čistilne akcije
Po vsej občini tudi letos marca potekajo čistilne akcije. Ponekod so okolico začeli čistiti že 14. marca, drugje nadaljevali 21. marca, marsikje pa se bodo v ta namen zbrali tudi jutri, 28. marca.
Jasna Paladin
Kamnik - Občina Kamnik je tudi letos ponudila pomoč krajevnim skupnostim, društvom, šolam, upravnikom večstanovanjskih stavb in drugim organizatorjem čistilnih akcij na posameznih območjih, in sicer tako, da jim je zagotovila vreče za zbiranje odpadkov ter rokavice in izvajala odvoz odpadkov. Kot prvi so se letos na čistilni akciji zbrali na Perovem že 14. marca. Minulo soboto so
čistilne akcije potekale vzdolž Kamniške Bistrice (čistili so člani ribiške družine), v KS Srednja vas, KS Šmarca, KS Godič ter v Parku Evropa, kjer sta čiščenje organizirali Manca Srdar in Nina Golob. V soboto, 28. marca, pa bodo čistilne akcije potekale tudi v preostalih delih občine. Organizatorji si želijo, da se jim pridružite v čim večjem številu. Vsi, ki se boste udeležili čistilnih akcij, boste na zbirnih mestih dobili rokavice in vreče za zbiranje odpad-
kov, nato pa se boste razporedili po terenu. Priporočljivo je, da se ustrezno oblečete in
obujete ter s seboj prinesete orodje in močnejše delovne rokavice.
Čistilne akcije v soboto, 28. marca
Organizator	Zbirno mesto	Ura
KS Podgorje	Kulturni dom Podgorje	ob 8. uri
KS Šmartno v Tuhinju	Kulturni dom Šmartno v Tuhinju	ob 8. uri
KS Tunjice	pri Podružnični šoli Tunjice	ob 8. uri
KS Duplica	pred sedežem KS Duplica na Jakopičevi	ob 8. uri
KS Špitalič	gasilski dom Špitalič	ob 8.30
Društvo Eko Kam	Most na povezovalki	ob 8.45
KS Kamnik - center	Glavni trg	ob 10. uri
Občinski nagrajenci
T	, V	» *	1 V'	"I •	•	•
Letošnji občinski nagrajenci
Župan Marjan Šarec bo nocoj v imenu Občine Kamnik podelil šest občinskih priznanj, tudi najvišji naziv častni občan. Z njimi se bo posameznikom in organizacijam zahvalil za pomemben prispevek, ki so ga s svojim delom doprinesli k prepoznavnosti in kakovosti občine.
Jasna Paladin
Janez Majcenovič (častni občan)
Občinski svet Občine Kamnik naziv častni občan Občine Kamnik podeljuje Janezu Majcenoviču za življenjsko delo na področju naravoslovnih strok in pomenljive prispevke, ki jih je ob poklicnih zadolžitvah dopolnjeval z glasbo in vrednotami najširših duhovnih razsežnosti.
in snemal je tudi z drugimi kamniškimi zbori, kot so Cantemus, Titan in Cerkveni zbor Stranje. Kot član tria Kamniški koledniki je v vlogah (so)pevca, povezovalca, recitatorja in avtorja veznih besedil gostoval v številnih krajih po Sloveniji in tujini. Bil je odbornik, tajnik, načelnik in tehnični vodja Plavalnega kluba Kamnik ter tekmovalec in funkcionar v Šahovski sekciji društva Solidarnost. Dejaven je bil tudi v publicistiki: avtorsko nav-
zatorja in producenta prireditev je bil - kot vodja strokovne službe Zveze kulturnih organizacij Kamnik v obdobju 1982-1998, odtlej pa kamniške območne izpostave JSKD - sooblikovalec preko dva tisoč kulturnih prireditev različnih zvrsti in žanrov. Pomenljivo mesto v njegovem doprinosu imajo prireditve, namenjene oživljanju in krepitvi zavesti o znamenitih Kamničankah in Kamničanih ter za Kamnik pomembnih dogod-
imenom FS Kamnik. Franc Poljanšek je leta 2012 del plesov ubesedil in objavil v Kamniškem zborniku ter na ta način zagotovil, da običaji in plesi ne bi šli v pozabo. V skoraj 50 letih delovanja, vodenja in raziskovanja mu je uspelo obogatiti marsikateri dogodek v občini, Sloveniji in po Evropi. Enako dolgo deluje tudi na pevskem področju, kot član PSPD Lira Kamnik. Poleg Maroltovih in Galusovih priznanj je ponosen na zlato priznanje
brih devet let je MePZ Odmev na trinajstih tekmovanjih, od teh šestih mednarodnih in sedmih državnih oziroma regijskih, prejel kar devet zlatih, pet srebrnih in eno bronasto odličje.
Janez Bratovž (bronasto priznanje)
Občinski svet Občine Kamnik bronasto priznanje Občine Kamnik podeljuje Janezu Bratovžu za prispevek pri prepoznavnosti obči-
nih civilizacijskih načel o dostojnem obeležju grobišč žrtev pomorov, ki jih je na območju občin Kamnik in Komenda zagrešila totalitarna oblast takoj po drugi svetovni vojni, za ohranjanje demokratičnih izročil koalicije Demos na Kamniškem ter za prispevek k narodni spravi.
Društvo Demos na Kamniškem je bilo ustanovljeno leta 2010 ob dvajseti obletnici zmage koalicije Demos na prvih povojnih svobodnih
Janez Majcenovič
Anton Ftičar / Foto: Gorazd Kavčič Franc Poljanšek
Ana Smrtnik, zborovodkinja MePZ Odmev Kamnik
Janez Bratovž
Igor Podbrežnik, predsednik Društva Demos na Kamniškem
Janez Majcenovič, rojen na Perovem, je osnovno šolo in nižjo gimnazijo obiskoval v Kamniku, višjo gimnazijo pa v Ljubljani. Tam je matu-riral, leta 1960 pa postal diplomirani matematik. Pot poklicnega izpopolnjevanja in specializacije ga je iz Ljubljane prek Beograda vodila na ugledne tuje ustanove v Nemčiji, Avstriji in Sovjetski zvezi. Usposobljenost v mladi panogi računalništva in specializacija za vodilne zavarovalne delavce sta mu kot profesorju matematike in poslovne matematike širili zadolžitve in stopnjevali poklicno odgovornost pooblaščenega aktuarja, zavarovalnega matematika, sodnega izvedenca, vodilnega zavarovalnega delavca - direktorja sektorja računalništva in informatike ter višjega svetnika na področju bančništva. Posvečal se je tudi pedagoškemu področju kot profesor poslovne matematike, fizike in računalništva na srednjih šolah ter različnih stopnjah izobraževanja odraslih. Njegovo življenje in delo vseskozi pomembno opredeljuje tudi področje kulture. Od svojega šestega leta do danes je zvest cerkvenemu petju na kamniških korih; bil je soustanovitelj Mešanega pevskega zbora Planika v Kamniku in član Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Dvaintrideset let je bil dejaven v vrstah Prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik, in sicer kot član zbora, odbornik in solist baritonist. Nastopal
zoč z objavami številnih člankov in prispevkov v strokovnih in poljudnih publikacijah, dnevnih časopisih in lokalnih glasilih.
Anton Ftičar (zlato priznanje)
Občinski svet Občine Kamnik zlato priznanje Občine Kamnik podeljuje Antonu Ftičarju za več kot 30-le-tni prispevek h kakovostni ravni kulturnih prireditev na Kamniškem, strokovno pomoč in ustvarjalno spodbudo ljubiteljskemu kulturnemu snovanju, dopolnjevanje kulturne ponudbe z vrhunskimi umetniškimi dosežki domačih in tujih (po) ustvarjalcev, ohranjanje spomina na znamenite osebnosti s Kamniškega ter avtorski doprinos k širši prepoznavnosti kulturne podobe kamniške občine. Anton Ftičar je po osnovnem šolanju v Kamniku, maturi na kamniški gimnaziji, zaključku študija slove-nistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in kratki pedagoški praksi dopolnjeval poklicna znanja na širšem kulturološkem področju. Z zaposlitvijo v Kulturnem centru Kamnik je leta 1982 kot kulturni animator prevzel tudi strokovno vodenje Zveze kulturnih organizacij Kamnik in kmalu prispeval k preoblikovanju združenja različnih akterjev s področja ljubiteljske kulture v samostojno občinsko kulturno organizacijo. V več kot 30-le-tni poklicni dejavnosti kulturnega animatorja, organi-
kih. Sodelovanje s kulturnimi društvi in ustvarjalci uresničuje kot (so)organizator, scenarist, pisec besedil in povezovalec prireditev. Delež Antona Ftičarja pri oblikovanju in utrjevanju vloge ter pomena kulture odražajo tudi njegovi publicistični prispevki in nastopi v različnih medijih, od lokalne do državne ravni.
Franc Poljanšek (srebrno priznanje)
Občinski svet Občine Kamnik srebrno priznanje Občine Kamnik podeljuje Francu Poljanšku za dolgoletno sodelovanje pri razvoju in spodbujanju folklorne dejavnosti na Kamniškem. Franc Poljanšek igra aktivno vlogo na področju vodenja in organiziranja folklore na Kamniškem in je zavzet član mednarodne Zveze organizacij folklornih festivalov in ljudske umetnosti. To je pripomoglo, da se je lahko v letu 2010 prireditev DNN uveljavila kot svetovni mednarodni festival. V folklorno dejavnost se je vključil že leta 1965. Leta 1967 se je pod njegovim vodstvom registrirala FS Kamniška Bistrica. Franc Poljanšek se je lotil tudi raziskovanja folklornega plesnega izročila s kamniškega območja. V 30 letih mu je uspelo zbrati dovolj gradiva, da so se kamniški folkloristi lahko predstavljali doma in v tujini. Za FS Kamniška Bistrica se je ustanovila FS DU Kamnik. Delovala je 17 let. Od leta 2014 pa skupina deluje pod
Združenja folklornih skupin Slovenije za posebne dosežke na razvoju folklorne dejavnosti na Kamniškem. Za zasluge za razvoj prireditve DNN je ob 30. obletnici prejel posebno priznanje Občine Kamnik. V letu 1990 pa je prejel srebrno plaketo občine za zasluge pri razvoju in ohranjanju folklorne dejavnosti na Kamniškem.
Mešani pevski zbor Odmev Kamnik (srebrno priznanje)
Občinski svet Občine Kamnik srebrno priznanje Občine Kamnik podeljuje Kulturnemu društvu Mešani pevski zbor Odmev Kamnik za 34-letni prispevek k bogatenju ter prepoznavnosti zborovske kulture in izjemne uspehe na glasbenih tekmovanjih.
KD MePZ Odmev Kamnik deluje od leta 1981, sestavlja pa ga okoli štirideset pevk in pevcev, katerih povprečna starost je 26 let. Zbor ima širok repertoar pesmi, od klasične, črnske duhovne do slovenske narodne glasbe. Od leta 2005, ko je prejel posebno priznanje Občine Kamnik za prispevek k bogatenju kamniške in slovenske zborovske kulture, je MePZ Odmev Kamnik dosegel izjemne uspehe na domači in mednarodni zborovski sceni, tako da je s svojim delovanjem močno povečal prepoznavnost občine Kamnik ter njene kulture zborovskega petja po Sloveniji in Evropi. V obdobju do-
ne na gostinskem in turističnem področju, za zasluge pri projektu Okusi Kamnika in Trnič na vsako mizo.
Janez Bratovž živi v Soteski pri Kamniku. Svojo prvo restavracijo je odprl leta 1992 v Domžalah, iz tam pa ga je leta 2000 poklicna pot ponesla v Ljubljano, kjer vodi družinsko restavracijo, ki se lahko kosa z najboljšimi v Evropi. Za svoje delo je prejel številne nagrade. Leta 2013 mu je Turistična zveza Slovenije podelila priznanje za življenjsko delo. Poleg razpoznavnosti Slovenije na turističnem zemljevidu je veliko storil tudi za razpoznavnost Kamnika. Kljub temu, da v Kamniku ni imel nikdar svoje restavracije, je domačemu kraju vedno pripravljen pomagati. Z znanjem in izkušnjami je veliko pripomogel pri projektu Okusi Kamnika in Trnič na vsako mizo. Svoje znanje je s Kamničani delil na tržnici Okusi Kamnika. Skupaj s Primožem Repnikom, Janezom Uršičem in sinom Tomažem Bratovžem je Kamnik zastopal na prestižni turistični prireditvi v Milanu. Trnič vseskozi vključuje tudi v svojo kuhinjo.
Društvo Demos na Kamniškem (bronasto priznanje)
Občinski svet Občine Kamnik bronasto priznanje Občine Kamnik podeljuje Društvu Demos na Kamniškem za dosežke v prizadevanju za uveljavitev temelj-
volitvah. Društvo z različnimi dejavnostmi goji spomin na čas osamosvajanja, prizadeva si za prenos Demosovih vrednot na mlade generacije, spodbuja narodno zavest in domoljubje, poudarja pomen tradicionalnih moralnih vrednot in parlamentarne demokracije. Prav tako zbira in objavlja pričevanja o polpretekli in bližnji slovenski zgodovini, tudi zato, da opozarja na krivice in žrtve totalitarnega režima. Društvo uresničuje svoje cilje s prireditvami, izdajami in predstavitvami knjig, pogovori in predavanji o aktualnih temah, organizacijo svetih maš za domovino in v spomin žrtev povojnih pobojev v Kamniški Bistrici. Zadnje leto se skupaj z Občino Kamnik posveča ureditvi statusa množičnih grobišč v Kamniški Bistrici ter parka spomina in opomina s sakralnim objektom, ki naj bi postal točka evropskega civilno-družbenega in medverskega dialoga ter svarilo pred novimi totalitarnimi režimi. Društvo Demos na Kamniškem je sodelovalo pri organizaciji ali samostojno pripravilo več proslav v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti, dneva državnosti in obletnice plebiscita. Pripravili in izdali so dve knjigi; Demos na Kamniškem in Čas počasi briše. Društvo Demos na Kamniškem povezuje nekdanje sodelavce koalicije Demos in jim z različnimi dejanji izreka zahvalo za vse, kar so storili. (Povzeto iz obrazložitev)
Kultura
Liraši v Trofaiachu
Drugi vikend v marcu smo se liraši podali na delovni obisk v Trofaiach. Na povabilo njihove kulturne skupnosti in v sodelovanju z občino Kamnik, ki je pobratena z občino Trofaiach, smo ponovno dodali delček v mozaiku medsebojnega kulturnega sodelovanja in izmenjav.
Poj z menoj!
Takšen je bil naslov Območne revije otroških in mladinskih pevskih zborov 2015, ki je 17. in iS. marca potekala v telovadnici OŠ Toma Brejca.
Drugo pevsko popoldne so odprli pevci najštevilčnejšega zbora iz vseh enot Vrtca Antona Medveda Kamnik.
Skupni nastop pevcev Prvega slovenskega pevskega društva Lira in zbora iz Trofaiacha
Jasna Paladin
Kamnik - V dveh popoldnevih je na odru nastopilo več kot dvajset pevskih zasedb iz kamniških vrtcev in šol (zboroma iz OŠ Komenda Moste je nastop preprečila bolezen) . Predstavili so se: Mlajši otroški pevski zbor OŠ Toma Brejca, Otroški pevski zbor POŠ Mekinje, Otroški pevski zbor POŠ Gozd, Otroški pevski zbor OŠ Šmartno v Tuhinju, Mlajši otroški pevski zbor POŠ Nevlje, Otroški pevski zbor Škrjančki POŠ Tunjice, Otroški pevski zbor OŠ Stranje, Otroški pevski zbor POŠ Motnik, Starejši
otroški pevski zbor POŠ Nevlje, Starejši otroški pevski zbor OŠ Toma Brejca, Mladinski pevski zbor OŠ Stranje, Otroški pevski zbor Vrtca Antona Medveda Kamnik, Mešani pevski zbor Lastovke Društva Sožitje, Mladinski pevski zbor GŠ Kamnik, Otroški pevski zbor ŠKID Verine zvezdice, Otroški pevski zbor OŠ Frana Albrehta, Otroški pevski zbor Tuhinjčki iz POŠ Zg. Tuhinj, Mladinski pevski zbor OŠ Frana Albrehta, Mladinski pevski zbor OŠ Toma Brejca ter Mladinski pevski zbor OŠ Šmartno v Tuhinju.
Tone Rakar
Trofaiach - Sam termin obiska je že nekaj časa čakal na ustrezen datum. Ker smo bili liraši v jeseni in v prehodu med letoma terminsko zelo zasedeni, smo datum prestavili na konec tedna med 14. in 15. marcem. Po prijetni vožnji izpred Doma kulture Kamnik, za katero znamo dobro poskrbeti, nas je v kraju Gai pričakala delegacija mesta Trofaiach: podžupan, predsednik kulturne zveze Trofaiach ter organizatorji našega srečanja Sus-sane Sacher, Sonja Brumen in starosta medsebojnega sodelovanja med mestoma Janez Ivane s soprogo. Po protokolarnem in okrepčil-nem delu smo se odpeljali v center Trofaiacha, kjer smo imeli v avli Sportmittelschule Trofaiach skupni koncert z mestnim mešanim zborom AGV-Stadtchor. Prvi del koncerta je pripadal Liri in naš cenjeni zborovodja prof. dr. Andrej Misson nas je s programom popeljal skozi prerez našega dela zadnjih let. Z eno najstarejših skladb Lirinega repertoarja Libertas animi Jacobusa Gallusa in pesmijo Oj, Triglav, moj dom Jakoba Aljaža smo poudarili slovenskost od
Bojana Klemenc
Kamnik-V nedeljo, 15. marca, je bilo na odru kamniškega kulturnega hrama zelo živahno. »Nisem vedela, da imamo pri nas toliko folklornih skupin,« se je slišalo v do zadnjega kotička napolnjeni dvorani Doma kulture Kamnik, kjer se je na območnem srečanju publiki predstavilo kar petnajst folklornih skupin - šest otroških, ena mladinska ter osem odraslih - iz občin Kamnik, Domžale, Trzin, Mengeš, Komenda, Lukovica in Moravče. Prireditev v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Kamnik, so letos poimenovali Radi pojemo, igramo, se po vižah sukat znamo, Kamnik pa jo izmenično z Domžalami gosti vsako drugo leto.
Nastopajoče skupine - Folklorna skupina Pestrna, Otroška sekcija folklornega kulturnega društva Lukovica,
prvih začetkov pa do narodnega buditeljstva. Seveda nismo pozabili na dolgoletnega Lirinega zborovodjo Sama Vremšaka. Sledil je del londonskega koncertnega programa, na željo organizatorjev, da zapojemo tudi nemško, pa smo izvedli Schubertovo Ave Maria z baritonskim solom Primoža Krta in ob klavirski spremljavi Kristine Cotič. Sledil je del slovenskih in tujih šansonov, ponovno ob živahni klavirski spremljavi Kristine Cotič. Pri naših avstrijskih prijateljem ne smemo niti mimo bratov Avsenik. Spodobi se, da program sklenemo veselo in v pomoč nam je bil Kolo Vasi-
Otroška folklorna skupina Avrikelj, Otroška folklorna skupina Mengeš, Otroška folklorna skupina Verine zvezdice, Otroška folklorna skupina Domžale, Mladinska folklorna skupina Mengeš, Folklorna skupina Skerca, Folklorna skupina DU Komenda, Folklorna skupina Grob-lje, Folklorna skupina DU Moravče, Folklorna skupina Lukovica, Folklorna skupina
lija Mirka. Sledila sta program mešanega zbora AGV-Stadtchor in protokolarni del. Predsednik Lire Tone Rakar je poudaril pomen tovrstnih srečanj in ohranjanja tradicije pobratenih mest, pomembnost glasbe in pesmi kot mosta med različnimi naravnimi prepre-kami ali jezikovnimi razlikami med narodoma, kjer se lahko srečujemo, si podamo dlani in zaželimo vse dobro. V nedeljo smo se ob vodstvu staroste medsebojnih srečanj Janezom Ivancem in Miro Resnik, kamniško občinsko predstavnico na našem kulturnem srečanju, ki se ji iskreno zahvalju-
Trzinka, Folklorna skupina Mengeš in Folklorna skupina Kamnik - sta strokovno ocenjevala Petra Nograšek in Vasja Samec, z dolgimi aplavzi pa nagrajevalo navdušeno občinstvo. Kako tudi ne, saj so lahko obiskovalci na več kot dve uri in pol dolgi prireditvi videli bogato tradicijo ljudskih običajev z različnih koncev Slovenije, ki so jih folklorne skupine predstavile s
jem, sprehodili skozi stari del Trofaiacha, si ogledali obnovljeno farno cerkev svetega Ruperta, kasneje pa ob kavici izmenjali še nekaj besed o naši skupni zgodovini. Bližal se je čas odhoda in ob slovesu smo si zaželeli še tovrstnih srečanj in kulturnih sodelovanj tako v Trofaiachu kot v Kamniku. Mesti ostajata. Ljudje se menjajo, tradicija in kulturna vez pa morata ostati negovani za naše zanamce, da bodo ob poplavi najrazličnejših možnosti elektronskega napredka še znali zapeti slovensko pesem in ohranjati vezi naše skupne zgodovine.
sukal
se je zavrtelo
plesom in petjem. Seveda so največ simpatij poželi najmlajši, veliko število nastopajočih otrok pa je zgovorno potrdilo, da se za ohranjanje tradicije ljudskih plesov in običajev ni treba bati. Res je razveseljivo dejstvo, da imamo na tako majhnem prostoru toliko folklornih skupin, kar naj bi okolico Kamnika in Domžal uvrščalo v sam vrh v Sloveniji.
L'amour est un crime parfait / triier, drama / režija: Jean-Marie in Arnaud Larrieu / igrajo: Mathieu Amalric, Karin Viard, Maïwenn, Sara Forestier, Denis Podaiydès, Marion Duvai, Damien Dorsaz/2013, Francija, Švica / distribucija: Demiurg/111'
V Kamniku so se po vižah
Na območni reviji otroških, mladinskih in odraslih folklornih skupin Kamnik - Dor več kot tristo petdeset plesalcev.
Otroška folklorna skupina Verine zvezdice iz OŠ Marije Vere s točko Ovčke so nam ušle
komarni^Mcreen roloji roloji
Brolo garažna vrata j^S^^^llise zavese
¡TERIIC5
Z vami smo že 15 let!
SVETOVANJE, IZDELOVANJE, MONTAŽA IN SERVIS
Do Tržiča ni daleč.
Vabljeni!
SVET SENČIL
PeterRozmans.p
Cesta na Loko 2 4290 Tržič T: 04 59 55170 G: 041 733 709 E:info@asteriks.net
LJUBEZEN JE POPOLNI ZLOČIN 3 |6112 |is |26 aPr
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 www.kd-domzale.sl
MestniKino | Domžale
Marc, profesor književnosti na univerzi v Lozani, slovi kot serijski zapeljivec. Živi na relaciji med predavalnico, polno voljnih študentk, in odmaknjeno gorsko kočo, ki si jo deli z dominantno, ekscentrično sestro. Njegovo življenje pa se zaplete, ko se nekaj dni po izginotju ene izmed študentk na univerzi pojavi privlačna dekletova mačeha Anna ... S snegom pobeljene švicarske Alpe so prizorišče skrivnostnega zločina v tej nenavadni mešanici hitchcockovske kriminalke, črne komedije in zgodbe o nori ljubezni z izvrstnim Mathieujem Amalricom v glavni vlogi, "/.../sentimentalen, presenetljiv, brezmejno romantičen ter ravno tako temačen kot sončen !r//er."Telerama
Mladi
YPAC uspešno zaključen
Dijaki cirius-a na sejmu učnih podjetij
Dijaki CIRIUS-a so na sejmu predstavili inovativen način komisijske prodaje starih vinilnih plošč.
Rok Kralj
Kamnik - Dijaki ekonom-sko-administrativne smeri srednje šole CIRIUS Kamnik so se 11. marca udeležili že 9. Mednarodnega sejma učnih podjetij v Celju. Sejem je namenjen predstavitvi dela učnih podjetij iz Slovenije in tujine, pridobivanju izkušenj v »realnem« poslovnem okolju, hkrati pa je tudi tekmovalnega značaja. Dijaki in dijakinje učnega podjetja Team, d. o. o., iz CIRIUS-a v Kamniku so na letošnjem sejmu predstavili
inovativen način komisijske prodaje starih vinilnih plošč pod sloganom Staro zveni odlično oziroma Old Sounds Good. Učno podjetje Team, d. o. o., je v kategoriji Razstavni prostor v konkurenci slovenskih učnih podjetij osvojilo 3. mesto, na mednarodni ravni pa je med 58 učnimi podjetji iz osmih držav doseglo skupno 4. mesto. A poleg odlične uvrstitve v hudi mednarodni konkurenci je pomembno doživeti tudi pravo sejemsko vzdušje in spoznati nove ljudi ter druge kulture.
4 1. stran
YPAC deluje kot simulacija pravega parlamenta in dijakom omogoča razpravljati in predlagati trajnostne rešitve za aktualne probleme v alpskih regijah. Letošnja tema so bile ekosistemske storitve v času podnebnih sprememb, znotraj katere so se štirje odbori podrobneje spoznali z naslednjimi podte-mami: tla, proizvodnja hrane in asimilacija odpadkov, goz-
dovi kot vir obnovljive energije ter rekreacija in kulturni vidiki ekosistemov. Dijaki so sodelovali tudi z nekaterimi že uveljavljenimi politiki, svoje ugotovitve in sklepe pa so predstavili na osrednjem dogodku tedenskega srečanja, generalni skupščini, ki je potekala v glavni dvorani Državnega zbora, nato pa še na zaključni slovesnosti na gradu Zaprice, prav na dan, ko smo lahko opazovali delni sončev mrk.
Organizatorji iz CSŠRM so največji mednarodni dogodek tega šolskega leta izpeljali tako, kot so si zamislili.
Kaj predlagajo mladi?
V desetih postulatih, ki jih bodo poslali v parlamente posameznih držav, so se med drugim zavzeli za tesnejše sodelovanje lokalnih kmetij s supermarketi, večjo vlogo lokalnih živilskih tržnic ter uveljavitev nekakšnega sistema ekoloških točk, s katerim želijo nagraditi tiste, ki bodo kupovali lokalno pridelano hrano. Razpravljali so tudi o drugih gospodarskih in ekoloških vprašanjih, o tleh ter o težavah z odpadno hrano v alpskem prostoru. In kako naj mladi, ki se počutijo družbeno nemočne, svoje ideje sploh uveljavijo? »Bodite trajnostno naravnani, družbeno angažirani in predvsem zgled tega, kar zagovarjate. Prav zgledi namreč najbolj vlečejo,« pa je mladim, morda tudi prihodnjim politikom ob zaključku svetovala Alenka Petrinjak, predstavnica projekta recharge.green. Osrednji mednarodni dogodek letošnjega leta je vsem organizatorjem na GSŠRM odlično uspel - mladi in njihovi spremljevalci so bili zado-
voljni nad gostoljubnostjo, hrano, spremljevalnim programom »Zadnje leto, predvsem pa zadnji trije meseci, so bili za nas organizatorje zelo intenzivni in naporni, a odzivi so res zelo pozitivni in stvari so potekale tako, kot smo si zamislili,« pa je bila ob zaključku zadovoljna tudi ena od mentoric z GSŠRM Rafaela Kožlakar.
Vidnejšo vlogo na letošnjem Mladinskem parlamentu Alpske konvencije je imel tudi eden od treh predsednikov, dijak CSŠRM Benjamin
Zaje. / Foto: Jasna Paladin
Novičke iz GSŠRM
Rudolfi pred premiero
GSŠRM IN KAMNIK SREDIŠČE ALPSKIH DEŽEL
Prejšnji teden smo našo šolo in cel Kamnik prav zares postavili v središče alpskih dežel, bili smo namreč gostitelji Mladinskega parlamenta Alpske konvencije (YPAC), kar je k nam pripeljalo okoli 100 mladih in njihovih mentorjev iz sedmih alpskih dežel. Dogodek je bil za vse velik zalogaj, kot organizatorji in gostitelji smo se več kot izkazali, mladi so spoznali del naše dežele, si pridobili mednarodne izkušnje in stkali dragocena prijateljstva.
Seveda pa kljub temu dogodku, ki je šolo prežemal na vseh koncih, nismo stali križem rok tudi na drugih področjih. Kot smo že vajeni, so se naši dijaki pomerjali v znanju na številnih tekmovanjih. Na Šolskem tekmovanju iz fizike za 1. letnike si je kar 10 dijakov prislužilo Štefanovo priznanje - Gregor, Ema, Tadej, Anže, Mitja, Matic, David, Tilen, Borut in Nina čestitamo in računamo, da boste do 4. letnika prerasli v mlade fizike svetovnega formata! Veliko fizike je bilo tudi pod kupulo na Kongresnem trgu v Ljubljani, v kateri je gostovala potujoča interaktivana razstava Evropske komisije European Space expo. Tja so se podali dijaki naravoslovnih oddelkov gimnazije in si ogledali sistem satelitske navigacije GALILEO in EGNOS ter program opazovanja Zemlje COPERNICUS, interaktivni hologram Zemljinega ozračja OmniGlobe ter maketo satelita Galileo. S pomočjo bogatih in interaktivnih avdiovizualnih vsebin so lahko spoznali in preizkusili različne aplikacije satelitskih tehnologij. Finale opazovanja astronomskih pojavov pa so s pomočjo teleskopov lahko doživeli vsi, ki so na Zapricah
zrli v delni sončni mrk. Opazovanju Lune, ki se je navidezno dotaknila Sončeve ploskve in jo prepotovala, so se pridružili tudi nekateri osnovnošolci ter naši tuji gostje Alpske konvencije.
Kako pomembna je spretna uporaba matematike in statistike, najbolje vesta Luka Štuklec in Špela Hribar, ki sta naša zmagovalca tekmovanja v znanju poslovne matematike. Oba sta dijaka programa ekonomski tehnik, zanju pa bomo držali pesti še na državnem tekmovanju. Državno tekmovanje pa je že potekalo iz EKOKVIZA, seveda zopet z našimi dijaki v vrstah zmagovalcev - zlato priznanje si je prislužila Ingrid Bartol, srebrnega pa MajaZamljen in Leon Bernot. Prva mesta so si naši dijaki prislužili tudi z odličnim spominom na MEMORIADI, odprtem državnem prvenstvu iz pomnjenja. Državna prvakinja v mladinski kategoriji je postala tretješolka Anja Kos, vse čestitke za odlične uvrstitve pa tudi Ani, Nuši, Jani, Ajdi, Lani in Andražu. Pa ne pozabite še naprej uriti svojega spomina ©! Veliko spomina in razmišljanja pa je potrebno tudi na državnem tekmovanju iz pisanja filozofskega eseja. Tudi v tem se je najbolj izkazala naša dijakinja, in sicer četrtošolka Neža Vavpetič. Čestitamo! Ob vsej tej umski telovadbi pa se zagotovo prileže skodelica domačega čaja ali mazilo za pomirjanje. Prav teh ni manjkalo na sejmu Altermed, kjer smo se kot ekošola predstavili s prodajno razstavo Rudijev zeliščni vrt.
Napovedujemo plešočo pomlad: maturantski ples in Prvi Maistrov pomladni ples v rdečem.
Rudolfe in njihovo mentorico Marjo Kodra smo obiskali na eni od vaj pred letošnjo premiero / foto: gorazd Kavčič
Člani gledališke skupine Rudolfi se te dni intenzivno pripravljajo na premiero Čapkove drame R. U. R., ki bo 8. aprila v Domu kulture Kamnik.
Kopica zdravja s šolskega eko vrtička na sejmu ALTERMED
Dijaki 1. letnika smeri ekonomski tehnik so z mentoricama na svoji stojnici razstavili zelišča s šolskega eko vrta, domač Rudijev zeliščni čaj, vrečke dišeče sivke in ognjičevo mazilo. Slednje je pošlo v trenutku, tako da že načrtujejo še dodatne zeliščne gredice.
zadnjih vaj povedala Marja Kodra in izdala, kdo je pravzaprav dal idejo za to, da se letos lotijo prav te drame. »Lani, ob 20-letnici našega delovanja, mi je Goran Za-vršnik dejal, da je našel to igro in ah bi jo bih Rudolfi sposobni zaigrati. In seveda smo jo sposobni. Kak mesec in pol smo se sicer kar lovih, a ker imamo vaje že od konca oktobra, nam zdaj že odlično gre.« V letošnji ekipi je petnajst igralcev, od tega trije nekdanji dijaki in šest novincev, kako dobro se bodo vživeli v vloge robotov in znanstvenikov, pa bo vidno že na premieri v sredo, 8. aprila, ob 20. uri v Domu kulture Kamnik.
Jasna Paladin
uspešneje nadaljeval njegov nečak, ki mu s pomočjo zapisov starega Rossuma poizkus uspe. V veliki želji po dobičku se tja preseli več znanstvenikov in na otoku postavijo tovarno, imenovano Rossum s Universal Robots. Množično proizvajajo robote, čedalje bolj jih izpopolnjujejo in jih pošiljajo po vsem svetu vse do tedaj, ko se roboti obrnejo proti njim. Zdaj grozi izumrtje človeške civilizacije. Ah bo človek zaradi svojega pohlepa po bogastvu res človeštvo pripeljal do tragičnega konca ah pa mu bo uspelo zaustaviti nori svet robotov? Odgovor na to vprašanje daje predstava,« nam je na eni od
Kamnik - Pod vodstvom svoje dolgoletne mentorice Marje Kodra so se Rudolfi, dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra, združeni v gledališki skupini, v soprodukciji z MC Kotlovnico in Domom kulture Kamnik letos lotih zahtevne drame, ki je bila napisana že davnega leta 1920, a ni zato prav nič manj aktualna. »Dogajanje drame je postavljeno na samotni otok, kamor se je pred leti izselil znanstvenik Rossum, da bi v miru izdelal načrt za izdelovanje umetnih ljudi, robotov. Poizkus se mu je ponesrečil, njegovo delo pa je
■v
Sport, alpinizem
Zlati cepin ponovno tudi Marku Prezlju
Cilj ostaja Oslo
Biatlonka Andreja Mali je na svetovnem prvenstvu z osmim mestom dokazala, da še vedno zmore visoko. Pri sedemintridesetih letih še ne razmišlja o koncu kariere. Že lani si je za cilj zastavila svetovno prvenstvo v Oslu prihodnje leto.
Ti
O
Andreja Mali je pri sedemintridesetih letih dosegla svoj najboljši rezultat na svetovnih prvenstvih. / foto: szs
Bojan Pollak
Kamnik - Leta 1992 sta francosko združenje Le Groupe de Haute Montagne (GMH) in revija Montagnes začela podeljevati prestižno priznanje za najkvalitetnejše alpinistično dejanje na svetu, ki sledi modernim trendom v alpinizmu ali pa jih celo usmerja. Kot prva sta ga prejela Marko Prezelj (AO Kamnik) in Andrej Štremfelj (AO Kranj) za prvenstveni vzpon čez južni steber Kangčend-zenge v letu 1991. To prestižno priznanje so nato dobili leta 1997 Tomaž Humar (AO Kamnik) in Vanja Furlan (AO Železničar), leta 2007 Marko Prezelj, Boris Lorenčič (AO Kozjak) in Pavle Kozjek (AO PD Lju-bljana-Matica), leta 2012 pa Nejc Marčič (AO Radovljica) in Luka Stražar (AAO Ljubljana). V letu 2008 priznanja niso podelili, ker so padale mnoge kritike, med drugim je svoje vsebinske pripombe prispeval tudi Prezelj. Zato so dopolnili kriterije in sedaj podeljujejo priznanja ne samo enemu, ampak lahko tudi več alpinističnim dosežkom. V alpinizmu je namreč zelo težko neko dejanje označiti kot najboljše, ker je ogromno različnih dejavnikov in vplivov.
Letos je posebna komisija, v kateri je bilo devet uglednih alpinistov svetovnega slovesa, med njimi tudi Andrej Štremfelj, od 58 predlaganih dejanj izbrala tri, in sicer: za prečenje grebena Fitz Roy v Patagoniji (ameriška naveza Tommy Caldwell in Alex Honnold), za vzpon po JZ steni Tamserkuja v Nepalu (ruska naveza Aleksander
Marko Prezelj
Gukov in Aleksej Lončinski) in za vzpon po S steni Hag-šuja (Hagshu) v Indiji (slovenska naveza Aleš Česen, Luka Lindič in Marko Prezelj). Poleg tega bil za nagrado za življenjsko delo v alpinizmu izbran britanski alpinist Chris Bonnington. Priznanja bodo podelili na posebni prireditvi, ki bo med 9. in 12. aprilom pod Mont Blan-com - v Chamonixu in Cour-mayeurju.
Tako lahko rečemo, da bo to prestižno priznanje že četrtič prišlo v Kamnik, Marko Prezelj pa je edini človek na svetu, ki je bil kar trikrat izbran za to priznanje. Ta se je v svoji alpinistični zgodovini razvil v nedvomno enega najboljših alpinistov na svetu. To dokazuje že več kot 25 let, kar je tudi izjemno. Pri tem je pa pomembno še to, da Marko svojih izkušenj in znanja ne ohranja samo zase, ampak ga prenaša na mlajše - kot vodja in tudi aktivni udeleženec SMAR (slovenske mladinske alpinistične reprezentance), kjer ni samo trener, ampak tudi opravlja vrhunske vzpone.
Maja Bertoncelj
Kamnik - Kamničanka Andreja Mali je bila v v letošnji biatlonski sezoni v najboljši formi takrat, ko je bilo to najbolj potrebno: na svetovnem prvenstvu v Kontiolahti-ju na Finskem. V sprintu je osvojila osmo mesto, kar je bilo zanjo kot zmaga, na zasledovalni tekmi je bila dvajseta, mesto nižje pa na tekmi s skupinskim startom.
Sezone je konec. Zapomnili si jo boste prav po prvenstvu na Finskem.
"Sezona do svetovnega prvenstva zame ni bila najboljša, izjema je bil le uvod na Švedskem. Sem pa toliko bolj vesela, da sem prav na svetovnem prvenstvu pokazala, česa sem še vedno sposobna. Osmo mesto in tudi ostale tekme so bile zelo dobre. Celo sezono sem imela težave s streljanjem, na svetovnem prvenstvu sem to izboljšala. Skratka, rezultat sem naredila tam, kjer je bilo to najbolj potrebno."
Kaj je bilo tam drugače?
"Naredila sem spremembo v streljanju stoje. Šlo je za spremembe na kopitu, na sami puški. To so malenkosti, ki pa so pomagale."
Darja Korelc
Loke v Tuhinju - Tekmovanje v TC Ljubljana je bilo šele drugo tekmovanje Teniške zveze Slovenije, ki so se ga udeležili mladi tuhinjski igralci, na prvem tekmovanju v novembru pa si Črt Pes-totnik, Aljaž Burja, Nal Sitar in Matic Jordan niso priigrali nobene posamične zmage. Črt in Aljaž sta morala v kvalifikacije, kjer sta se v finalu pomerila s Tajem Dolencem (TK Medvode) in Luko Kraševcem (Šport plus Ljubljana). Že na začetku obeh tekem je bilo jasno, da imata tako Črt kot tudi Aljaž za Tenis klub Tuhinj možnost doseči prvo in s tem zgodovinsko zmago na tekmovanjih Teniške zveze Slovenije.
Aljaž je proti svojemu tekmecu hitro povedel s 3 : 0, Črt pa je uvodni zaostanek z 2 : 0 uspel izničiti in izenačiti na 2 : 2. Aljaž je v nadaljevanju tekme s Kraševcem pametno
V Rusiji, kjer je bil zaključek sezone, se je verjetno že poznala utrujenost?
"V Kontiolahtiju sem startala vse tekme in v Rusijo prišla zelo utrujena. Od zaključka svetovnega pokala nisem nič pričakovala. Dosegle smo cilj, ki smo ga imele, to je sedemnajsto mesto v ekipni razvrstitvi sezone. Vseeno sem nastopila solidno. Za konec mi je zmanjkalo moči. Treba je vedeti, da sem nastopila prav na vseh prizoriščih svetovnega pokala."
Tudi vi ste ena izmed tistih v reprezentanci, ki trenirajo po svojem programu.
"Res je. Treniram po svojem programu. Pri kondicijski pripravi mi pomaga Boštjan Jakše. Tudi v fizičnem smislu sem letos naredila še korak naprej. Pri streljanju mi pomaga Polona Sladič in tudi prijateljica Urša. Ob sebi imam ljudi, ki pa žal z mano niso na tekmah svetovnega pokala. To sem pogrešala."
Kako naprej? Po rezultatih na Finskem o koncu kariere verjetno ne razmišljate? Tudi starostna meja v športu se viša.
"Te pomisleke sem imela morda lansko leto. Ko sem začela letošnjo sezono, sem
si za cilj zadala svetovno prvenstvo v Oslu prihodnje leto. Še vedno je to cilj. Dražijo me rezerve, ki jih imam. Rada treniram in
vidim, da še zmorem, z leti se ne obremenjujem. V šport vlagam veliko energije in zmožna sem še priti med deset."
V	reprezentanci tudi štirje kamniški vaterpolisti
V	nizozemskem mestu Nijverdal so bile kvalifikacije za evropske igre v Bakuju. Reprezentanca Slovenije je v težki skupini osvojila peto mesto, v konkurenci šestih ekip so slovenski vaterpolisti premagali samo portugalske vrstnike. Na evropske igre gredo Grki in Ukrajinci, Nizozemci so bili tretji, četrto mesto je pripadlo Belorusiji. Kamničani smo imeli v reprezentanci štiri vaterpoliste, to so: Blaž Briški, Tim Ostrež, Rok Bergant in Martin Mihelič. V državnem prvenstvu so letos Kamničani dobro uvrščeni pri mladincih, kadetih, U 13 in U 11, v kategoriji do 15 let jim ne gre najbolje, saj so dosegli samo eno zmago, članska ekipa je v sezoni 2014/15 še brez zmage. V marcu je imelo naše društvo tudi občni zbor v brunarici ŠD Podgorje in nekaj tekem v vseh kategorijah. Kot že mnogo pomladi tudi letos težko čakamo poletno sezono, ko si za nekaj mesecev oddahnemo in zadihamo na bazenu Pod skalo. Dare Homar
Štirje kamniški vaterpolisti na kvalifikacijah za evropske igre na Nizozemskem
Aljaž in Črt pisala zgodovino
Odprtega prvenstva za fante do 14 let, ki se je odvijalo v teniškem klubu TC Ljubljana, sta se udeležila tudi člana Tenis kluba Tuhinj Aljaž Burja in Črt Pestotnik.
Črt Pestotnik s svojim nasprotnikom Tajem Dolencem
čakal na napake svojega tekmeca, ki jih je bilo kar veliko, in tekmo brez večjih težav dobil z 9 : 1. Črt je s svojim nasprotnikom bojeval pravo taktično bitko. Tudi on ni skušal uveljaviti močne igre, pač pa je z dolgimi spin udarci držal nasprotnika na zadnji črti in čakal na njegove napake - bolj se je tekma bližala koncu, več napak je delal
neučakani Dolenc. Pri žrebu za glavni turnir sta bila Aljaž in Črt zelo različne sreče -Črt je v prvem kolu za nasprotnika dobil drugega nosilca Vanjo Lukiča, Aljaž pa nepostavljenega Anžeta Časarja (oba TK Maja Ljubljana). Črt se je hrabro spustil v boj s favoriziranim Luki-čem in bil celo na pragu velikega uspeha, saj je po zaos-
tanku s 6 : 3 in 5 : 3 rešil meč žogico, izenačil na 5 : 5, potem pa je zmanjkalo moči, poznala se je utrujenost s težke teme v kvalifikacijah. Aljaž je s precej lažjim tekmecem, kot ga je imel Črt, še enkrat zaigral odlično in po začetni nervozi (3 : 3)S, brez večjih težav tekmo dobil s 6 : 3 in 6 : 0. Aljaž je imel v drugem kolu zelo težkega nasprotnika - zmaga nad tretjim nosilcem Aladinom Ibradži-čem (Z klub Ljubljana) bi bila prava senzacija. Aljaž Burja in Črt Pestotnik sta na tekmovanju v Ljubljani postavila kar nekaj mejnikov: na tekmovanjih Teniške zveze Slovenije sta dosegla prvo zmago v zgodovini za Tenis klub Tuhinj, prvič v zgodovini se je kateri od tuhinjskih igralcev iz kvalifikacij uvrstil v glavni turnir (Burja in Pestotnik) in prvič v zgodovini se je eden od tuhinjskih igralcev prebil v drugi krog glavnega turnirja (Burja).
Šport
V boj za prvakinje Slovenije
Odbojkarice ekipe Calcit Volleyball so v končnici 1. DOL ženske svojo nalogo izpolnile na najboljši možen način. Z dvema zmagama, proti Kemi Puconci v četrtfinalu in Luki Koper v polfinalu končnic, so se zanesljivo uvrstile v veliki finale, kjer bodo še šestič zapored igrale proti ekipi Nova KBM Branik. Prva tekma bo na sporedu jutri ob 19. uri v ŠD Lukna v Mariboru. Pohvale si zaslužijo tudi kamniški odbojkarji, ki so četrtfinale končnice tudi začeli z zmago.
Miha Štamcar
Kamnik - Varovankam Gašperja Ribiča v polfinalu pokala Slovenije ni uspelo premagati odbojkaric Luke Koper, čeprav so bile v vlogi favoritinj, zato je bila njihova motivacija v končnici državnega prvenstva še toliko večja. Medtem ko so se Koprčanke v polfinale uvrstile po dveh prepričljivih zmagah nad Sloving Vitalom, so se morale Kamničanke za zmagi proti Kemi Puconci bolj potruditi. Pred svojimi navijači so sicer slavile s 3:0, v gosteh pa so odpor Pucončank strle šele v petem nizu. Podoben razplet sta imeli tudi njihovi tekmi v polfinalu proti Koprčankam, ki so se v letošnji sezoni močno približale najboljšima slovenskima ekipama, Novi KBM Branik in Calcit Volleyball. V Kamniku sta se dva od treh nizov končala na razliko, v vseh
Odbojkarice ekipe Calcit Volleyball bodo še šestič zapored zaigrale v finalu končnice državnega prvenstva.
treh so bile boljše Kamni-	dnem nizu ni zmedel in so čanke, ki so na povratni tek-	nato dva rešile v svojo komi v Kopru prvi niz izgubi-	rist, v četrtem so bile spet le. Vendar jih poraz v uvo-	boljše domače odbojkarice,
v petem pa je v petem le prišla do izraza večja kakovost kamniških odbojkaric, kar je priznal tudi Marko Kalc, trener Luke Koper. »Do izraza je prišla večja kakovost kamniške ekipe. Nam še nekaj manjka, ne preostane nam drugega, kot da delamo naprej. En cilj smo z uvrstitvijo v finale pokala dosegli,« je poraz v polfinalu končnice državnega prvenstva športno priznal trener koprske ekipe. »Že pred začetkom končnice sem dejal, da je popolnoma nepomembno, na kakšen način bomo prihajali do zmag, ali bo to v dveh ali treh tekmah, v treh, štirih ali petih nizih. Nam je to tako v četrtfinalu kot v polfinalu uspelo na podoben način. Zdaj bomo v finalu lahko igrali sproščeno, vendar to ne pomeni, da tudi brez obveznosti. Vsekakor ne želimo v finalu le sodelovati. Branik je v prednosti, toda
tudi mi bomo iskali svojo priložnost. Vsaka tekma bo nova zgodba, prvak pa bo tista ekipa, ki bo prej zmagala na treh tekmah,« pred jutrišnjo prvo finalno tekmo končnice proti branilkam naslova pravi Gašper Ribič, trener kamniških odbojka-ric, ki so v letošnji sezoni z Mariborčankami igrale štirikrat, trikrat izgubile in le enkrat zmagale. »Naš prvi cilj bo prikazati vsaj tako dobro igro, kot smo jo na prvi finalni tekmi srednjeevropske lige, ko smo premagale Mariborčanke. Res je, da smo potem na povratni tekmi zatajile, toda mislim, da smo zdaj v boljši formi, kot smo bile pred mesecem dni. Želim si, da bi bile tokrat pozitivne in energične od prve točke naprej in da vidimo, kako se bodo na vse to odzvale Mariborčanke. Najbolj pomembno bo, da se osredotočimo na svojo igro, odmislimo
druge dejavnike. Če bo vsaka od nas prikazala svojo najboljšo igro, se nimamo česa bati. Če bodo boljše Mariborčanke, bodo pač boljše, vendar, če bomo dale vse od sebe, si tudi v primeru poraza ne bomo imele česa očitati,« pa razmišlja Elena Kučej, ki je v dresu Nove KBM Branika trikrat zapored osvojila naslov državne prvakinje, zdaj bo prvič do njega skušala priti še kot igralka Calcit Volleybal-la.
Prva finalna tekma končnice 1. DOL ženske bo torej na sporedu že jutri. Druga tekma bo prihodnjo soboto v športni dvorani v Kamniku, začela se bo ob 20. uri, tretja, v petek, 10. aprila v Mariboru ob 16:30, morebitna četrta pa v torek, 14. aprila, v Kamniku, ob 16. uri ter morebitna peta v petek, 17. aprila, spet v Mariboru ob 16:30. V finalu končnice igrajo na tri zmage.
Zmaga ekipi Kamnika
Po dveh mesecih tekmovanj, ki so ob sobotah in nedeljah potekala v OŠ Marije Vere, smo 8. marca končali ekipno namiznoteniško ligo 2015.
Tjaša Žibert
Duplica - Zmagovalca sta v neverjetno izenačenih dvobojih v končnici štirih prvo-uvrščenih ekip postala igralca iz ekipe NTK Kamnik Žan Planinc in Željko Du-rič. Drugo mesto je dosegla ekipa ŠD Tuhinj (Franc Drolc in Peter Pančur), tretje Duplica (Boštjan Skok in Damjan Durič) in četrto ŠD Šmarca (Janko Brinovec in Gregor Svetec). Za nami je sedemnajst igralnih dni, točno 103 ekipni in 422 posamičnih dvobojev. Štirideset igralcev v šestnaj-
stih ekipah je uprizorilo vrhunsko znanje, motiviranost in športno pripravljenost. Vsi tekmovalci so prikazali viden napredek v svoji igri glede na preteklo sezono, še največ pa mladi, 14-le-tni Žan Planinc. V odločilnih trenutkih je igral sproščeno, pogumno in je z močnimi »forhand spin« udarci razorožil ter premagal prekaljene mojstre: Drolca, Brinovca in celo zmagovalca posamezne lige Močnika. »Tako hitrega in vidnega napredka še nisem videl,« je priznal tudi njegov soigralec in trener Durič.
»Fantu se vidi, da je vrhunski športnik (izvrsten košarkar), ki z izjemno telesno pripravljenostjo kompenzira rahle tehnične pomanjkljivosti.« O kvaliteti nastopajočih priča podatek, da je član ekipe Bakovnik, državni šolski prvak Dejan Jokič, v naši ligi doživel več porazov kot zmag.
Naslednje veliko namizno-teniško tekmovanje bo Odprto prvenstvo občine Kamnik. Igralo se bo v treh ločenih kvalitetnih kategorijah v OŠ Marije Vere v nedeljo, 12. aprila, s pričetkom ob 12. uri.
Predstavniki najboljših ekip občinske namiznoteniške lige 2015: Tuhinj, Kamnik, Šmarca (z leve proti desni) in Duplica (spodaj)
Prešernovo!
gledališče i kranj i
f mrT -
KM I TEDEN
A- SLOVENSKE I r ^ I DRAME
27.3.-7.4.2015 ~ WEEK OF SLOVENIAN DRAMA
TEDEN SLOVENSKE DRAME
J«, ¿.y	ižftaOi/e. <*- /»WÉ^í/l-v/
...	WWW.TSD.SI
Hausmarf!
vrhunska okna, vrata, senčila, protivlomna in alu vhoHna vrata
OKNA
VRATA SENČILA
Enkratna ponudba!
/
\
j1
0%
MODRA ŠTEVILKA

080 87 74
Izkoristite popust in izberite super okna.
Popust velja na vsa PVC okna in na vsa senčila od 20. 3. 2015 do 30. 4. 2015
Sveti Duh 139, 4220 Škofja Lokafi info@hausmart.si
www.hausmart.si
Zanimivosti
Skrbimo, da je vsak dan dober dan
Skavti smo prepričani, da bi bil svet boljši in pravičnejši, če bi vsak dan opravljali dobra dela.
Domači pirhi od štajerskih putlc
Podgorski petelin Koki je s svojimi putkami dobro poznan po vasi. »Štajerke so res prijazne in ljubke putke, Koki pa prav nič napadalen, vsi pa so kar malo preveč potepinski,« v smehu zatrjuje Nataša Mikuš, ki si je pred leti v Podgorju ob hiši omislila domač kokošnjak. V njem je trenutno štirinajst slovenskih avtohtonih kokošk - štajerk sulmdolk - med njimi pa se šopirita dva petelinja lepotca.
Štajerke slovijo po tem, da si veliko hrane najdejo same.
Miha Klobčar
Kamnik - Dvaindvajsetega februarja smo praznovali dan spomina; ta dan je sicer vrhunec naših prizadevanj po oblikovanju družbe, kakršne si želimo. Vendar so dobra dela nekaj, za kar si prizadevamo vsak dan. Tako se glasi tudi 3. skavtski zakon: skavt (skavtinja) pomaga bližnjemu in naredi vsak dan vsaj eno dobro delo. Skavti in skavtinje vsega sveta so se 22. februarja združili ob obnovitvi skavt-ske obljube - hkrati pa so se ta dan še posebno posvečali dobrim delom. Slovenska skavtska organizacija (Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov - ZSKSS) je nevladna, neprofitna, prostovoljska nacionalna mladinska organizacija, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem otrok in mladih in ima približno štiri tisoč petsto aktivnih članov. Razdeljeni so v štiri starostne skupine; vodi jih okoli osemsto dvajset voditeljev prostovoljcev, povprečno tedensko opravijo 5-7 ur prostovoljnega dela! V Mamutovem ste-gu Kamnik 1 imamo 107 članov, od tega 21 aktivnih in projektnih voditeljev.
ZSKSS praznuje 25 let
Kamniški skavti smo v sklopu praznovanja pripravili srečanje za vse bivše in trenutne kamniške voditelje, ki smo in še vedno vzgajamo mlade v odgovorne in aktivne državljane. Zbralo se nas je več kot štirideset. Naše
druženje smo pričeli z zahvalno sv. mašo, kjer smo obnovili svojo skavtsko obljubo in se spomnili vseh let (tudi za nas Kamničane je že skoraj 25), ki smo jih že preživeli skupaj. Sledilo je druženje, kjer smo ob klepetu v prijetnem vzdušju krepili in utrjevali vezi, ki so se v teh letih stkale med nami. Hvaležni smo drug za drugega in spoštujemo svoja prizadevanja pri spodbujanju mladih, da rastejo, se krepijo in osebno napredujejo v odgovorne državljane naše lepe Slovenije. Sklenili smo, da se kmalu spet srečamo. Če ne prej, zagotovo na praznovanju 25-letnice našega kamniškega stega naslednje leto. Ob tej priliki se zahvaljujemo tudi tistim voditeljem, ki se nam niste uspeli pridružiti, a ste v preteklih letih kot voditelji sooblikovali naš Mamutov steg Kamnik 1. Robert Baden Powell je dejal: »Niti plačila niti nagrade ne dobimo za služenje, toda prav to nas osvobaja. Ne delamo za delodajalca, temveč za Boga in za lastno vest.«
Botrstvo
Zelo pomemben dogodek, ki je simbolično zaokrožil dan spomina, se je zgodil 23. februarja. Predali smo zbrana sredstva v dobrodelni akciji Luč miru iz Betle-hema (pri kateri sodelujemo še z drugimi organizacijami). Zbrali smo 16.500 evrov in jih predali projektu Botrstvo (ZPM Ljubljana Moste - Polje).
Bojana Klemenc
Podgorje - Nataša že vrsto let meni, da moramo gojiti avtohtone sorte, tako zelenjave kot živali. Že od nekdaj je vedela, da bo ob hiši slej ko prej imela tudi kokoši. »Obstaja veliko zanimivih pasem, toda štajerke so del naše zgodovine, zato morajo imeti mesto na naših dvoriščih tudi v prihodnosti. So tudi prijetne živali, vanje se kar zaljubiš, zato so to naši domači ljubljenčki,« razlaga velika ljubiteljica narave in živali. Štajerske kokoši so v zgodovini zaslovele prav zaradi petelinov, saj so jih že sredi 14. stoletja opisovali kot perutnino s sočnim in okusnim mesom. Čeprav veljajo za skromne in odporne živali, so jih pred desetletji s kmečkih dvorišč izrinile druge pasme, ki so bile boljše nesnice. »Štajerke so bolj težka kategorija kokošk,« se zasmeje Nataša.
Domače kokoši -boljša jajca
Kokoši so k hiši prišle zaradi jajc. Jajca štajerskih kokoši imajo svetlo in krhko lupino, zato so tudi zelo primerna za lepe pisane velikonočne pirhe. »Štajerke sicer ne
Jasna Paladin
Kamnik - Petindvajsetletni Kamničan Izak Mrgole si je po srednji oblikovni šoli za nadaljevanje študija izbral višjo strokovno šolo na drugem koncu države - Lesarsko šolo Maribor in dvoletni študijski program oblikovanje materialov, ter ga z zagovorom diplomske naloge pred mesecem dni tudi uspešno zaključil. »Oblikovanje in les me navdušujeta že od nekdaj. Les kot material mi predstavlja stik z naravo, zanimivo mi je, ker je vsak kos drugačen. Šolski sistem me je sicer
nosijo toliko jajc kot hibridne kokoši, ki so bile vzgojene z namenom, da znesejo maksimalno število jajc. A meni se ne zdi naravno, da kokoš vsak dan znese jajce,« pripoveduje Nataša. Kokoši imajo svoj naravni ciklus - v spomladanskem času znesejo več jajc, pozimi, ko so dnevi krajši in hladnejši, pa je temu primerno manj jajc. Štajerke znesejo jajca, kadar se jim zazdi, dodaja Nataša, ki opaža, da v našem okolju počasi spreminja zavest o tem, kako rediti kokoši.
precej razočaral, saj sem pričakoval več praktičnega dela, a sem prav zato za diplomsko delo izbral izdelek, ki bo ne le unikaten in lep, ampak predvsem uporaben - in kaj je lahko bolj uporabnega kot leseno glasbilo,« nam je povedal mladi inženir oblikovanja. Odločil se je za električno kitaro, ki jo je izdelal iz javorovega lesa in orehove korenine. Za učenje, raziskave in pripravo je porabil leto dni, za samo izdelavo pa okoli dvesto ur. Svoj pečat je na glasbilu pustil z dovršenim rezbarjen-jem, da je kitara tudi kakovostna, pa je dosegel tako, da je
»Ljudem ni več vseeno, ali so kokoši vse življenje zaprte v kletki ali lahko brskajo po travi, saj to drugo pomeni, da srečnejše kokoši znesejo kvalitetnejša jajca.« Nataša je prepričana, da tudi za manjšo jato kokoši potrebuješ vsaj nekaj znanja (ki je dostopno), da lahko prepoznaš in rešiš morebitne težave, predvsem povezane z zdravjem. Njene putke jedo ekološko pridelano mleto koruzo, pšenico, ječmen in različna semena, zelišča ter seveda deževnike in zelenjavo. Šta-
rezbarskemu delu dodal tudi poznavanje glasbenega področja. Pri delu mu je z dragocenimi nasveti pomagal tudi mlad, a izkušen maček Luka Zaletel iz Mengša, ki kitare izdeluje za svetovne rokovske zvezde, v tem področju pa svojo prihodnost vidi tudi Izak. Naročil sicer še ni dobil, je pa naletel na veliko navdušenja, zato resno razmišlja, da bi se usmeril v izdelavo unikatnih lesenih instrumentov. Sprejel je tudi izziv in ilustriral knjigo Izštekani najstniki in starši, ki štekajo, ki sta jo napisala njegova starša. S prijateljico Sando, ki se ukvarja s kera-

jerke slovijo po tem, da si veliko hrane najdejo same, čemur pritrjuje tudi Nataša: »Srečne so, če imajo možnost brskati. Lahko bi se preživele same, ker si iščejo hrano,« je nad svojimi ljubljenkami navdušena Nataša. Ne le Nataša, tudi najmlajši Noel in kokošji pasji prijatelj Lari-mar, vsi Mikuševi pa zagotavljajo, da stereotipi o neumnih kokoših vsekakor ne držijo. Za velikonočne praznike pa bodo domačo kuhinjsko mizo seveda krasila naravno pobarvana domača jajčka.
Izak Mrgole s svojo leseno električno kitaro
miko, je ob podpori svojih staršev najel in uredil prostore v nekdanjem Alpremu, kjer bosta kmalu tudi uradno odprla svoj atelje imenovan LIK (les in keramika), izbral pa je tudi že ime za svojo blagovno znamko: Magic Attic. »Zdaj imam leto dni, da dokažem, da zmorem. Lokacija v nekdanjem Alpremu je odlična, volje mi tudi ne manjka, treba pa bo pridno delati,« se zaveda Izak.
Diplomiral z električno kitaro
Izak Mrgole je za svoje diplomsko delo na študiju oblikovanja materialov izdelal leseno električno kitaro in tako združil ljubezen do rezbarjenja, izdelovanja uporabnih lesenih predmetov in glasbe.
Vodnik lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova4 v Kranju, ga naročite po tel. št.: 04/201 4241 ali na: narocnine@g-glas.si.	Gorenjski Glas
Po dveh skoraj
popolnoma razprodanih
delih planinskega vodnika
Pozdravljene, gore je Jelena Justin
najlepše vzpone zbrala v tretji knjigi. Vzpone je razporedila od nezahtevnih do
zelo zahtevnih, da
j,i bo vsak lahko sam zase izbral
najprimernejšo pot.
Zanimivosti
Po kamniških poteh s pravljicami
Kamnik je pred dnevi postal prva slovenska občina, ki se lahko pohvali z družinskim izletniškim vodnikom, ki združuje pešpoti in bogato pravljično izročilo tega območja. Obe področji je s svojim velikim navdušenjem do narave in pripovedovanja združila Irena Cerar in tako nadgradila istoimenski projekt Kamniške pravljične poti, ki ga že peto leto izvaja v okviru Matične knjižnice Kamnik.
Irena Cerar s svojo novo knjigo Kamniške pravljične poti
Jasna Paladin
Kamnik - Knjiga Kamniške pravljične poti je zelo privlačna že na prvi pogled, saj se v Matični knjižnici Kamnik in založbi Sidarta zavedajo, da pravljic ni brez živahnih podob, planinskih vodnikov pa ne brez zemljevidov in privlačnih fotografij, zato so pomembno delo zaupali tudi ilustratorjema Poloni Lovšin in Milanu Eriču, recenzijo pa Bojanu Pollaku, enemu največjih poznavalcev kamniških pešpoti. A glavno delo je opravila Irena Cerar, diplomirana literarna komparati-vistka, urednica, pripovedo-valka in tudi planinska vodnica, ki je svoje nalezljivo navdušenje nad pravljicami minuli petek delila z obiskovalci, ki so salon gradu Za-price napolnili do zadnjega kotička. Še prej je nekaj zanimivosti zaupala tudi nam.
Kam vse nas popeljejo Kamniške pravljične poti?
»Vodnik vsebuje dvajset izletov po Kamniku in okolici. Pravljične poti nas popeljejo na Mali in Stari grad, z Za-
pric do Podgorja, v Tunjice, na Komendsko Dobravo, v Nevlje, do Samotnega mlina, v Kamniško Belo in do Orglic, v Medvedjo ali Mokri-ško jamo, v Konec in na Lepi Kamen, v Rokovnjaške luknje, v Predaselj, na Veliko planino, Svetega Primoža, Ravne senožeti in Kamniški vrh, pod Korošaške slapove, na Krvavec, Svetega Miklavža na Gori, v Motnik, na Menino planino ter Tabor in jamo Škadavnico.«
Je v ospredju dobra pripoved ali zanimiv izlet?
»O izletih sem začela razmišljati na osnovi zgodb. Nekatere ljudske pripovedi, te imenujemo povedke, točno omenjajo določen kraj ali so povezane s kakšnimi zgodovinskimi posebnostmi. Če pa je ljudska pripoved pravljica - to pomeni, da je (med drugim) nedorečena in ne omenja konkretnega kraja in časa, sem ji sama poiskala kraj, ki ji pristaja. Pravljico o zadovoljnem mlinarju, ki jo je zapisal Gašper Križnik, sem tako povezala z izletom do Samotnega mlina. Se je
pa tudi zgodilo, da sem našla primeren kraj, zgodbe pa ne tako zlahka. Korošaški slapovi pod Kamniškim vrhom so zelo lep sprehod, saj so zelo slikoviti. In to pravljično pot sem povezala z zgodbo o škratih v kamniških planinah, ki naj bi se sicer dogajala povsem drugje, a to sem storila s premislekom. Govori namreč o zlatih studencih v kamniških planinah, po izročilu pa naj bi bilo takšnih mest, kjertečejo, kar precej.«
Gre za družinski vodnik. Kaj pri teh pravljičnih poteh najbolj pritegne otroke in kaj odrasle?
»Menim, da so moje knjige med bralci tako priljubljene prav zato, ker nagovarjajo vso družino. Zgodba in ilustracija sta zanimivi otrokom, izlet pa je opisan z mislijo na starše. Trudila sem se napisati navdihujoča besedila; zanimivosti pa lahko nato starši s svojimi besedami povedo naprej otrokom.«
Knjiga je tudi prava paša za oči. Kako pa naj jo beremo?
»Zgodbo preberemo in pri tem gledamo ilustracije. Zgodba običajno zbudi otroško zanimanje in želijo si jo preveriti na terenu. Zgodbe so zelo velik spodbujevalec domišljije in motivator. V knjigi je tudi posebna rubrika Dodatno branje, v kateri so navedene dodatne zgodbe, ki so geografsko ah vsebinsko povezane z vsakokratnim izletom. Če nam bo otrok povedal, da si želi slišati še eno zgodbo, bomo odrasli tako imeli odgovor na to večno vprašanje. Starše spodbujam, naj vzamejo knjigo s seboj na izlet in nato v naravi najdejo primeren prostor in čas, se z otroki usedejo in preberejo pravljico. Takšno glasno branje lahko zelo poveže družino. Hkrati je zgodba lahko tudi iztočnica za pogovor o številnih drugih stvareh. Na tak način starši lahko poglobimo stik s svojim otrokom.«
So bile vse pravljične poti preizkušene v okviru projekta kamniške knjižnice?
»Ne, ker vsi izletniški cilji niti niso primerni za vodene skupine, poleg tega na naša vodenja prihajajo precej majhni otroci. Mokriška jama je denimo že kar zahteven planinski cilj, a v knjigo sem ga vključila zato, ker med nami obstajajo tudi zelo planinsko ali celo alpinistično izkušene družine. Pri posameznih izletih je natančno opisano, za koga je pot primerna in kakšne morebitne nevarnosti na njej lahko srečamo.«
Projekt Kamniške pravljične poti se v sodelovanju s knjižnico nadaljuje in že jutri pripravljate nov izlet.
»Jutri, 28. marca, pripravljamo pravljično pot na Svetega Primoža, ki pa bo nekoliko drugačna kot po navadi. Ker je hoje več, družine pa so si glede na starost otrok različne, se bomo jutri zbrali ob 13. uri na vrhu, nato pa skupaj raziskali obe cerkvi, prisluhnili zgodbam o Turkih, ki so želeli napasti cerkev, o sv. Primožu, ki je okamenil tiste, ki so kršili pravila. Morda se bomo lotili tudi iskanja zaklada, ki naj bi bil zakopan pod srednjim oknom sv. Petra «
Ugodnosti ob obisku nove poslovalnice
Naša največja zdravstvena zavarovalnica je odprla vrata svoje nove poslovalnice v Kamniku. Za vse obiskovalce so pripravili različne ugodnosti s področja zdravja, športa in dobrega počutja. Poleg tega lahko v poslovalnici izveste vse o njihovi novosti -programu Varuh zdravja, ki je na voljo vsem njihovim zavarovancem.

VZAJEMNA
zdravstvena zavarovalnica
Novi Vzajemnini prostori na Ljubljanski cesti 4 v Kamniku omogočajo hitre in kakovostne storitve ob podpori njihovih svetovalcev. Mateja Jereb, direktorica ljubljanske poslovne enote je povedala: »Zavedamo se pomembnosti prijaznega, učinkovitega in strokovnega odnosa zaposlenih do strank, poslovnih partnerjev in širšega okolja. Naš cilj je, da smo vedno med najboljšimi in da ste z našim delom zadovoljni. Z vso našo ponudbo in storitvami sledimo enemu cilju: želimo biti prva izbira, ko gre za zdravstveno in osebno varnost posameznika in družine.«
Poslovalnica v Kamniku bo tako odslej odprta v:
•	ponedeljek, sredo: od 9. do 12. In od 13. do 17. ure,
•	torek, četrtek: od 9. do 12.30 in od 13. do 16. ure,
•	petek: od 9. do 12.30 in od 13. do 15. ure.
Vsi, ki boste obiskali kamniško poslovalnico do konca maja, boste prejeli kupon za 20-odstotni popust na aromaterapijo v Termah Snovik, letak za brezplačen obisk vadbe na power plate napravi v Mengšu in bon za tri brezplačne vadbe z analizo sestave telesa in posvetom z inštruktorjem v Bodifit centru Kamnik.
Poleg vseh naštetih ugodnosti pa Vzajemna svojim zavarovancem v okviru programa Varuh zdravja zagotavlja tudi:
brezplačne preventivne zdravstvene storitve, med drugimi meritve sladkorja v krvi, krvnega tlaka in holesterola;
spodbuja sodelovanje na rekreativnih vadbah, kot so tedenski organizirani teki, strokovno vodeni pohodi, tečaj smučanja in teka na smučeh; nudi svetovanje o zdravi prehrani, varni uporabi zdravil in o preprečevanju izgorelosti; ter nudi številne druge ugodnosti na področjih zdravstvenih storitev, rekreacije in sprostitve.

Osredotočajo se tudi na kakovostno zdravstveno varstvo za vse njihove člane. Zato v programu Varuh zdravja Vzajemna svojim članom omogoča enostaven dostop do informacij s področja zdravstva. Pri Vzajemni je zavarovanih kar 849 tisoč Slovenk in Slovencev in je naša največja zdravstvena zavarovalnica z najnižjo premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Poleg dopolnilnih pa pri njej lahko sklenete še nezgodna zavarovanja, zavarovanja za primer težjih bolezni itd. Pred prvomajskimi počitnicami pa ne pozabite na Vzajemnino zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini, če se na dopustovanje odpravljate čez mejo.
Vse novosti in aktualno dogajanje v zvezi z aktualno ponudbo in programom Varuh zdravja pa lahko spremljate tudi na Facebook profilu www.facebook. com/VzajemnaDVZ ali nas obiščite v naši novi poslovalnici v Kamniku in z veseljem vam bomo pomagali.
VARUH ZDAÛUJ
PROGRAM AKTIVNEGA VAROVANJA ZDRAVJA
Mateja Špenko, Mateja Jereb in Mitja Lenič iz PE Ljubljana
WJA
M
GA
NJA
¥
za zavarovance VZAJEMNE • brezplačno
(t) 080 20 60 www.vzajemna.si
Prireditve, zahvale
Prireditve v marcu in aprilu
Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 50, tic@kamnik-tourism.si

Kamni
ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK Sobota, 28. marca, od 8. do 13. ure, Glavni trg Tržnica Okusi Kamnika - Podeželje in EKO v letu 2015
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Sobota, 28. marca, ob 13. uri
Kamniške pravljične poti: Sveti Primož nad Kamnikom
Družinski izlet s pripovedovanjem pravljic in predstavitvijo knjige Irene Cerar Kamniške pravljične poti. Voden ogled cerkve, fresk, mežnarije.
Torek, 31. marca, ob 18. uri, Matična knjižnica Kamnik Odprtje medkulturne knjižne zbirke
Zbirka je del projekta Jezik moj, tvoj, naš, ki ga skupaj izvajata Matična knjižnica Kamnik in Zasebni vrtec Zarja. Zbirko bo odprla ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar. Program: Duo Aritmija, pesnica Dragana Kragulj iz Prijedora, Fadila Bužimkič Halilovič s predstavitvijo izkušnje dveh identitet z dvema jezikoma, flavtist Dino Murtezani ter otroci iz Zasebnega vrtca Zarja.
Četrtek, 2. aprila, od 18. do 20. ure, Matična knjižnica Kamnik Izmenjava semen in sadik
Vabljeni na izmenjavo doma pridelanih semen in sadik zelenjadnic, zelišč, sadnega drevja ter okrasnih rastlin.
Sreda, 8. aprila, ob 1 9. uri v Knjižnici Komenda Janez Ivan Novak: Kako temno je pred svitom
Pogovor o knjigi in o poti iz alkoholizma
Četrtek, 9. aprila, od 16. do 19. ure Prireditev Skupaj za zdravje
Degustacija izdelkov lokalnih ekoloških ponudnikov; ob 19. uri predavanje Marjetke Kračman Prilagajanje prehranjevanja pri različnih zdravstvenih omejitvah; razstava fotografij Neže Reisner Skupaj za zdravje (na ogled do konca aprila)
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Torek, 31. marca, ob 19. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Odprtje razstave Mož besede in duha
Rudolf Maister v besedi in glasbi
Sreda, 8. aprila, ob 19. uri, Medobčinski muzej Kamnik, grad Zaprice
Tisoč let mraka in luči (srednji vek)
Prvo predavanje Marka Trobevška v ciklu petih pod skupnim naslovom Kulturna zgodovina (slikarstvo, glasba in literatura) v različnih obdobjih od srednjega veka do industrijske revolucije
Četrtek, 9. aprila, ob 18. uri, Medobčinski muzej Kamnik, grad Zaprice
Odprtje gostujoče razstave Komu so zvonili
Razstava o zvoncih iz etnološke in arheološke zbirke Tolminskega muzeja in Medobčinskega muzeja Kamnik
DOM KULTURE KAMNIK
Nedelja, 29. marca, ob 18. uri v Veliki dvorani DKK Katrinas, Viharniki in Klapa Mali grad
Dobrodelni koncert
Organizator: Študentski klub Kamnik
Vstopnina: 7 evrov
Četrtek, 2. aprila, ob 19.30 v Veliki dvorani DKK Prevare (Mestno gledališče ljubljansko)
Žlahtna komedija, Maistrov abonma in za izven Vstopnina: 15 evrov/12 evrov (mladi do 26 let in upokojenci)
Torek, 7. aprila, ob 20. uri v Klubu Kino dom Sašo Stare in Rok Bohinc, večer standup komedije
Vstopnina: 3 evre
Sreda, 8. aprila, ob 20. uri v Veliki dvorani DKK Gledališka skupina GSŠRM Kamnik Rudolfi: R.U.R.
Fantazijska drama - PREMIERA! Vstopnina: 5 evrov/2 evra (mladi do 26 let)
Petek, 10. aprila, ob 19.30 v Veliki dvorani DKK Angleška gledališka skupina GSŠRM Kamnik: Neumrljivi/ The Immortals
Dobrodelni muzikal v angleščini Organizator: HD Lions klub Kamnik Vstopnina: 12 evrov
Vabljeni
na
Prvi
SIROV POMLADNI PLES
18. april 2015 GIMNAZIJA IN SKEDNJA ŠCLA EICCLFA MAISTRA IAMNII
Več na http://www.gssrm.si/ Na plesu bomo vpisovali tudi v ALUMNI KLUB
NAGRAJENCI KRIŽANKE
Geslo nagradne križanke, ki je bila objavljena v Kamniškem občanu št. 4 (13. 3. 2015), je bilo Toskana in Firence, srečo pri žrebu pa so imeli Marijan Žefran iz Motnika, Marija Bajde, Danijela Elmazen, Sonja Kuralt iz Kamnika in Mihael Drčar z Duplice pri Kamniku. Čestitamo! Nagrade boste prejeli po p ošti.
zahvala
V 94. letu smo se poslovili od naše drage mame, babice in prababice
Hilde Herle
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjene sveče in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi ZB NOB Kamnik in DU Kamnik.
Žalujoči vsi njeni Marec 2015
zahvala
Minile so zate vse bolečine, a v naših srcih pustila si neprecenljivo lepe, ljube nam spomine.
V 72. letu starosti je odšla v neskončnosti življenja
Sršen
iz volčjega Potoka
Iskreno se zahvaljujemo gospodu nadškofu Stanislavu Zoretu za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste bili z nam in ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni volčji Potok, Nožice, Gmajnica, Surrey BC, marec 2015
zahvala
V 92. letu življenja se je 12. 3. 2015 poslovil naš ata
Stanislav Aupič
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, pevcem in godbenikom, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala tudi osebju Doma starejših občanov Kamnik. Zaradi njih so bili njegovi zadnji dnevi lepši.
Za njim žalujemo otroci: Jure, Majda in Mira z družinami
zahvala
Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšel si tiho tudi Ti, brez slovesa pustil si spomin na naše srečne dni, le srce in duša ve kako boli, ko Te več ni.
Za vedno se je v 79. letu poslovil mož, oče in dedek
v
Anton Skrjanec
iz volčjega Potoka
e zahvaljujemo za izrečena sožalja, sveče, cvetje in sv. maše. Hvala g. župniku in pevcem za lepo zapete pesmi. Hvala tudi dr. Plešnarjevi, patronažni sestri n reševalcem za nujno medicinsko pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi volčji Potok, Radomlje, Pijava Gorica
zahvala
Če smrt ugasne svetlobo, ne more ugasniti moči ljubezni in spomina.
Ob smrti drage sestre in tete
Neže Stanjko
iz Laz v Tuhinju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste se poklonili njenemu spominu, darovali sveče, cvetje in sv. maše ter jo pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu župniku Nikolaju Štolcarju za lepo opravljen pogrebni obred in praporščakom za izkazano spoštovanje.
Sestra Anica z družino Marec 2015
zahvala
Našla si svoj mir v večnosti tišine. Našla si svoj prostor, kjer ni več bolečine.
V 86. letu starosti nas je zapustila
Marija Homar
iz vrhpolj 99 pri Kamniku
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili ob njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Jermanovi ter patronažni službi za njihovo skrb.
vsi njeni Marec 2015

Zahvale
POGREBNIK, d. o. o.
Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje T: 04/25-21-424, GSM: 041 624 685, www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični urad)

GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas^'^
ZAHVALA
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
V 87. letu nas je zapustil dragi oče, dedek, pradedek, tast, brat, stric in svak
Karel Rogač
upokojeni kovač iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu kaplanu Mitiji Andrejku iz Murske Sobote za opravljen pogrebni obred, pevcem kvarteta Grm in trobentaču. Posebna hvala tudi osebju Zavoda Pristan za pomoč na domu. Vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti, hvala.
Žalujoči vsi njegovi Marec 2015
O
h *
ZAHVALA
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Gregorčič)
V 83. letu življenja se je tiho poslovila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta, tašča in svakinja
Leopoldina Erzar
iz Srednje vasi pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo sorodstvu, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, molitve, darovane sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Danijelu Kaštrunu za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem kvarteta Krt in trobentaču za občuteno petje v cerkvi in ob grobu. Zahvala tudi Pogrebni službi KPK Kamnik ter Patronažnemu oddelku ZD Kamnik. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni Marec 2015
ZAHVALA
»Čas je ne rani, ostala bo z nami, misel hvaležna na te!«
V 78. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Anton Belavič
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, bivšim in novim sosedom ter znancem za vse tolažilne besede, izrečeno sožalje, darove, sveče in cvetje. Posebna zahvala dr. Ahlinu, sestri Marjani, patronažni službi, posebej Majdi in Darji. Zahvala tudi g. župniku Luki Demšarju za opravljen pogrebni obred, Mitji Žibertu in pevcem iz Lahovč. Prisrčna hvala vsem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti, in vsakomur, ki nam v teh težkih trenutkih stoji ob strani.
Žalujoči vsi njegovi Februar 2015
ZAHVALA
Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen bila je močnejša od življenja. V mislih, spominih ostajaš z nami, ljubljena mama.
Z žalostjo v srcu sporočamo, da se je v 86. letu od nas za vedno poslovila ljubljena mama, nona, pranona, tašča, sestra in teta
Jožica Maletič
s Križa pri Komendi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili besede sočutja in tolažbe ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Najlepša hvala za cvetje in sveče. Hvala g. župniku Demšarju za opravljen cerkveni obred, pevcem za sočutno zapete pesmi ter trobentaču za zaigrano Tišino. Posebno se iz srca zahvaljujemo njenemu osebnemu zdravniku dr. Igorju Ivanetiču za dolgoletno zdravljenje in nesebično pomoč v njeni bolezni, hvala tudi sestri Nataši in Ireni, patronažni službi in vsem iz reševalne ekipe ZD Kamnik. Hvala vsem, ki ste jo med njeno boleznijo obiskovali in ji lepšali dneve in ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Ljubljena mama, počivaj v miru, neizmerno bomo pogrešali tvoje zlato srce, dobroto in pridne roke.
V globoki žalosti vsi njeni Marec 2015
n
ÍÉ
ZAHVALA
Odšel si tja, kjer ni trpljenja, nam pa je ostala bolečina in tiha solza večnega spomina.
V 83. letu se je od nas poslovil dragi oče, stari oče, brat in stric
Ciril Romšak
z Žage 2 v Črni
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče.
Vsi njegovi Februar 2015
ZAHVALA
Kako prazen je naš dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod od dela tvojih rok.
Utrujen od dolgotrajne bolezni nas je v 86. letu zapustil naš ljubeči mož, oče, dedek, tast, brat, stric in svak
Albin Osolnik
z Vrhpolj pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravniku g. Bogdanu Logarju, medicinski sestri ge. Tatjani Korošec, ekipi nujne medicinske pomoči, patronažni sestri ge. Darji Vrtačnik in zdravstvenemu tehniku g. Romanu Dacarju iz Zdravstvenega doma Kamnik. Hvala tudi dr. Matevžu Škergetu iz Kliničnega oddelka za hematologijo in njegovi ekipi. Posebej se zahvaljujemo ge. Martini Plahuta za nesebično pomoč in tolažbo v težkih trenutkih. Hvala g. župniku Francu Oražmu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje, trobentaču za zaigrano tišino in praporščaku. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.
Vsi njegovi Marec 2015
ZAHVALA
Ljubil si planine, ljubil si dom, prišel je čas slovesa in bolečin.
V 93. letu starosti je nenadoma odšel oče, ata, pradedek, tast in stric
Miha Slevec
član Zveze borcev
Hvala vsem sorodnikom, sosedom za iskrena sožalja, sveče in sv. maše. Hvala njegovi zdravnici dr. Jermanovi in sestri, pevcem Grm za lepo zapete pesmi ter g. župniku.
Žalujoči: hčerka Slavi, zet Jaka, vnuka Aleš in Rok z družino in pravnuk Tim Stahovica, februar 2015
ZAHVALA
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. Počivaj v miru.
V 77. letu nas je zapustil
Anton Zajec
po domače Biglezu Tone iz Okroga
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Hvala dr. Logarjevi, patronaž-ni sestri Lojzki, g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem kvarteta Grm, trobentaču in govorniku za poslovilne besede.
Vsi njegovi Marec 2015
ZAHVALA
Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini.
Mnogo prezgodaj, v 48. letu, je nehalo biti ljubljeno srce našega
Andreja Koprivca
Od njega smo se poslovili 6. marca 2015 na kamniških Žalah. V neizmerni žalosti se zahvaljujemo njegovemu direktorju podjetja Filc Alexu Luckmanu s sodelavci za vso izkazano pomoč in prebran govor. G. županu Marjanu Šarcu, ravnatelju GŠCRM Šemsu Mujanoviču z vsemi sodelavci in dijaki, dr. Denisu Bašu, g. župniku, pevcem, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, ki so jo in jo še izkazujejo. Hvala, ker ste ga tako množično pospremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči vsi njegovi, ki smo ga imeli in ga še imamo radi
Kamniški OBČAN
Butarice tako in drugače
V Budnarjevi domačiji je v nedeljo potekal že 3. festival cvetnonedeljskih butaric, na katerem so bile na ogled butarice iz različnih krajev Slovenije.
Jasna Paladin
Zgornje Palovče - V osrednjem prostoru Budnarjeve domačije so si obiskovalci lahko ogledali izdelovanje cvetnonedeljskih butaric izpod spretnih rok nekaterih domačinov in se v tem
lahko preizkusili tudi sami. V spodnji galeriji pa je Sabina Romšak, ki že vsa leta skrbi za ta dogodek, razstavila bogat nabor butaric iz različnih slovenskih krajev in znova pokazala, kako izjemno bogata je slovenska dediščina na tem
področju. Na ogled so bile palovške butarice, sivkine butarice iz Štanjela, prajtlc iz Rateč pri Planini, robar-ske butarice, snop iz Črne na Koroškem, šmarske butarice, ki jih je izdelala Ivanka Romšak, primorska palmica, presnec, ljubenske
potice, posebne butare iz Tuhinjske doline pa tudi nekaj starih fotografij z velikonočnimi motivi. Tudi letos je bilo na ogled nekaj znamenitih vrhniških pir-hov, ki jih s pomočjo majhnih svedrov izdeluje Franc Grom z Vrhnike.
Najboljša so trdo kuhana izgori Kamniških
geografska
Aimrkn
Zaradi prepoznavne kakovosti so jedilna jajca izpod Kamniških planin pridobila
zaščiteno geografsko označbo.
Združenje proizvajalcev jedilnih jajc izpod Kamniških planin, Agrokombinatska 84, Ljubljana
Obiščite naš servis in nam zaupajte posodobitev programske opreme vašega avtomobila, ki vpliva na nižjo porabo goriva, prihranek pri vzdrževanju in celovito na boljše delovanje vašega Peugeota.
*BrezpLačna posodobitev programa motornega računalnika velja ob rednem servisu vozila.
MOTION 6 EMOTION
RODEX d.o.o.. Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00
PEUGEOT
KONCESIONAR LETA 2014
V Budnarjevi domačiji sov nedeljo znova poskrbeli za velikonočno vzdušje.
Stoletnik Jože Pregled
Jože Pregled je svoj stoti rojstni dan v družbi sokrajanov najprej praznoval doma na predvečer 19. marca, nekaj dni kasneje pa še s slavnostnim kosilom v hotelu Malograjski dvor.
Jasna Paladin
Laniše, Kamnik - Jože Pregled kljub častitljivi starosti na svoji mali kmetiji v Lani-šah živi sam, a dolgčas mu zagotovo ni, za kar gre zasluga njegovim zlatim sosedom in drugim sokraja-nom, ki ga poleg sorodnikov redno obiskujejo in z njim večkrat poklepetajo in popijejo kakšno kavico. Zato ni bilo prav nič presenetljivo, da so mu prav sokrajani na
jencev Kamnik Vinko Polak, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevž Košir, tunjiški župnik Jože Razinger, predsednik Krajevne skupnosti Tunjice Matjaž Sedušak in številni drugi. Kot je povedala njegova nečakinja Mija Vrhovnik, ga še vedno zanima vse, kar se dogaja okoli njega. »Veseli smo, da je prvi v Tunjicah dočakal sto let, zato smo se vsi z veseljem udeležili vseh praznovanj v
Jožeta Pregleda so na praznovanje v Malograjski dvor pripeljali tako, kot se za stoletnika spodobi -v starodobni limuzini.
predvečer stotega rojstnega dne postavili mlaj in mu pripravili veselo praznovanje. A kot se za stoti jubilej spodobi, se je praznovanje zavleklo na nekaj dni. Minulo soboto so mu sorodniki, sokrajani, prijatelji in številni drugi, s katerimi je prepletel svoje življenjske poti, prišli voščiti še v Malograjski dvor, kamor so Jožeta pripeljali v velikem slogu, kar s starodo-bno limuzino. Praznovanju in čestitkam ob okroglem jubileju, ki so si vrstile ena za drugo, so se med drugim pridružili podžupan Igor Žavbi, predsednik Društva upoko-
teh dneh, postavljanju mlaja, praznovanja z enajstimi sorodniki, ki so prišli iz Nizozemske, krajankami in krajani, župnik mu je namenil tudi mašo za njegovo zdravje, gasilkami in gasilci in vsi, ki ga v teh dneh obiskujejo.«
Jožeta, ki je sicer zelo skromen in preprost, še vedno krasi veliko humorja, razveselil pa se je tudi številnih daril. Med drugim so mu sorodniki podarili tudi bon za toplice, kamor si je zaželel iti, zato mu dogodivščin tudi na stara leta še ne bo zmanjkalo.