OSREDNJA KNJI1 Muzejski trg 1
NICA CELJE
CELJE
fplOCII, številka 4, 18. februar 2000 Cena 269,00 SIT
O R N J E S A V I N J S K I ČASOPIS
ZADRUŽNE TRGOVINE IN VELUX SLOVENIJE d.o.o. STREŠNA OKNA VEDNO Z VAMI
ZADRUGA Mozirje V SODELOVANJU Z VELUX SLOVENIJE d.o.o. NUDI:
‘BREZPLAČNO SVETOVANJE NA DOMU
*	MOŽNOST STROKOVNE VGRADNJE, GARANCIJA IN PRIHRANEK DO 5.000 sit
*	MOŽNOST PLAČILA NA 5 OBROKOV BREZ OBRESTI
*	7. MARCA IN 18. APRILA VAM NUDIMO ŠE DODATNI GOTOVINSKI POPUST
KPC Ljubija Mozirje 831-040 Železnina Ljubno 841-241 Železnina Luče 844-024 Železnina Gornji Grad 843-016
VELUX®
STRESNA OKNA
Zadruga mozirje
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o.
*	PARKET MOZAIK 16 X 16 RUSTIK 1.490 sit
STANDART 1.790 sit EXTRA 1.990 sit
*	LAKI ZA PARKET:
IDEAL LAK SIJAJ GAR. 8 - 10 m2 4.390 sit IDEAL LAK SIJAJ gar. 20 - 25 m2 9.900 sit CHROMODEN LAK SIJAJ gar. 20 - 25 m2 12.590 sit
*	PARKETOLIT LEPILO 1512;	25 kg 5.990 sit
*	LAMINATI 11500 obratov (hrast, bukev) 1.820 sit m2
*	LAMINATI STENSKI (hrast, bukev) 890 sit m2
V železnini GORNJI GRAD NUDIMO TUDI VELIKO IZBIRO PVC TALNIH OBLOG
*	TOPLING 2, 3, 4 m od 793 - 1.450 sit m2
*	TEKAČI 0,67 m 750 sit m2
*	TEKAČI 0,80 m 990 sit m2
i
DRUŽNE TRGOV!Ni VEDNO Z VAMI
FOTOGRAFSKI IN DIGITALNI STUDIO
V NAŠEM DIGITALNEM FOTOLABORATORIJU VAM IZDELAMO :
-	FOTOGRAFIJE IZ DIGITALNIH ZAPISOV NA FOTOGRAFSKI PAPIR OD FORMATA| 9 X 13 CM DO 30 X 45 CM V RESOLUCIJI 300 ALI 500 OPTIČNIH DPI
-	OBLIKOVANJE IN IZDELAVA F0T0VIZITK, RAZGLEDNIC, UNIKATNIH KOLEDARJEV PO VAŠIH IDEJAH, ČESTITK, POROČNIH VABIL, OKVIRJEV...NA FOTOGRAFSKI PAPIR
■
iUd
OSVETLJUJEMO TUDI FOTOGRAFIJE POSNETE Z DIGITALNIMI FOTOAPARATI V FOTOKVALITETTl NA NORMALEN KODAKOV
VAŠO BARVNO FOTOGRAFIJO VAM SPREMENIMO V ČRNO BELO, PO ŽELJI PA VAM JO TUDI "MODIFICIRAMO"... FOTOGRAFIJE IZ VAŠIH DIAPOZITIVOV VAM NAREDIMO KVALITETNO NA DIREKTEN NAČIN - NIKON SCAN
PRESLIKAVE STARIH FOTOGRAFIJ NA DIGITALEN NAČIN Z RETUŠO ALI BREZ
DATOTEKE NAM LAHKO DOSTAVITE TUDI SAMI PO POSTI NA DISKETI, CD-JU, ZIP-U, JAZZ-U, SMART ALI COMPACT KARTICAH (DIG. FOTOAPARATI).
VSI, KI POŠILJATE OMENJENE DIG. DATOTEKE UPOŠTEVAJTE, DA JE POTREBNO ZA DOSEGANJE DOBRE KVALITETE POSLATI DATOTEKE Z MIN. 300 DPI. FOTO ZOOM, NAKUPNI CENTER VELENJE, KIDRIČEVA 2/B, 3320 VELENJE
hm.: 063/861-388, 897-18-40, fax.: 063/897-18-41, 041/633-911
SERVIS ZA KLJUČAVNICE
Štajerec Martin - Željko
SERVIS ZA KLJUČAVNICE Štajerce Martin - Željko
SERVIS ZA KLJUČAVNICE
Štajerec Martin - Željko
E-MAIL: foto.zoom-profi.line@siol.net
ISSN 0351-8140
\ ' \ \' , \ '■ \ x Leto XXXII, št. 4,18. februar 8000
Izhaja vsak drugi petek
Ustanovitelj:
Skupščina občine Mozirje
Izdsyateij:
Savüyshe novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, telefon: 063/83-90-790, •. telefon in faks: 063/83-90-791, žiro račun S2810-68S-13016
Glavni in odgovorni urednik:
Franci Kotnik
Stalni sodelavci:
Edi Mavriö-Saviiycan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kargir, Jože Miklavc, Uroš Kotnik, Igor Solar, 'N Karolinam Edvard Vrtačnik, Alenka N' Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja Kladnik, Franjo Pukart, Milena v; Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko,: Mary a Sukalo, Vesna Banjevič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove
Tajnica uredništva:
Barbara, Zacirkovnik :
Računalniška obdelava:
Tomaž Pajk '	'■ '	\' '
\V\’ s\y \ ' N N \ '\'V \X\Ns\x- 4 X’ ^ s' \\/ * Trženje:
Helena Kotnik, mobitel 041/793-063
Naslov uredništva:
Savinjske novice
Saviryska cesta 4,3331 Nazarje
Telefon: 063/83-90-790	,
Telefon in faks: 063/83-90-791
E-pošta:
savinjske.hovice@siol.riet
Internet:
http//:www.savinj-noviee-sp.si
Cena zk izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 229,00 SIT
Tisk:
Grafika Gracer, Lavä 7b,Ceije
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke.
Na podlagi. Zakona o/davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, \ za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. s • \ s \ \ .v'	y .
Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Pridržujemo ši pravico krajšanja besedil. Pišem bralcev in oglasov ne.
Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje.
Vem, da se boste nekateri med vami, spoštovane bralke in bralci, znova razjezili, ko boste braliprispevke v rubriki, kije namenjena vašim pismom. Dovolite mi, da vam svetujem: če menite, da bi vas lahko kakšnopismo spravilo v slabo voljo, ga enostavnopreskočite. Enostavno ga ne preberite. Saj vam tudi na televiziji ni všeč vsaka oddaja na določenem programu in če je temu tako, je pač ne gledate.
Spričo okoliščin pa moram ob tejpriliki znovajasno in glasnopoudariti, da objavljena pisma bralcev (v tej ali katerikoli drugi številki) ne odražajo mnenja uredništva. Če torej neko pismo objavimo, to še ne pomeni, da se z njim tudi vsebinsko poistovetimo. Gotovo se boste strinjali, da je ena največjih pridobitev demokracije prav v tem, da lahko tako rekoč vsakdo pove svoje mnenje. Seveda na kulturen način, žal pa vse kaže, da boletošnjapred-volilna kampanja, ki se je praktično že pričela, vse prej kot kulturna.
V uredništvu bomo pozorni na poskuse promocije posameznih političnih strank preko rubrike pisma bralcev in jih bomo vsekakor zavračali, čeprav je pa tudi res, da je včasih težkopotegniti natančno črto med mnenjem o politiki in politično reklamo. Kakorkoli že, letošnje obnašanje politikov in njihovihprivržencev moramo gledati skoziprizmo bližajočih separlamentarnih volitev, ki bodo, tako pravijo, dolgoročno vplivale na razmerje sil v slovenskem političnem prostoru. Zaradi tega tudi takšna gorečnost pri pripravah na volitve pri večinipolitičnih strank.
Češepovrnem spet nazaj na pisma bralcev kot obliko demokratičnega izpovedovanja mnenj posameznikov, naj tudi poudarim, da vsak podpisani za svoje besede odgovarja s svojim imenom inpriimkom. Prav zato že vrsto let vztrajamo, da so prispevki za objavo lastnoročno podpisani, z naslovom stalnega bivališča avtorja in po možnosti telefonsko številko, preko katere je mogoče preveriti njegovo avtentičnost.
Savinjske novice že 32. leto zapored prihajajo med vas. Prinašajo vam vesti iz območja, kjer ste doma in kjer večina vas tudi dela in ustvarja. Logično je torej, da prinašajo tudi mnenja posameznikov ali organizacij, ki želijo to svoje mnenje sporočiti širšijavnosti. Če je le-to v nasprotju z vašim (ali mojim),je pač tako. Nenazadnje mu lahko tudi odgovorimo, mar ne?
F*»/*-J-
IZ VSEBINE:
Intervju:
Mag. Miroslav Štrajhar, generalni direktor podjetja
Svea Zagorje...........4
Minister Razgoršek v Solčavi:
“Apetiti po velikem
denarju so iluzija”....6
Upravna enota Mozirje:
Obisk državnega podsekretarja Jake Demšarja.....7
Slovenski E forum:
Gornji Grad že v Evropi.. 8
Mozirje:
Se Mobitelova antena
“seli” na vzhod?........9
Rečica ob Savinji:
Odločno za samostojno
šolo....................10
Ijubno ob Savinji:
Ekološka rešitev se imenuje čistilna naprava.... 11 Luče ob Savinji:
Kultura je zrcalo človeka..................12
Gasilsko alpinistična enota Luče:
M pomembno, od kod si,
samo da pomagaš.......14
Intervju:
Tadeja Cigale, profesorica
glasbene vzgoje.......15
Zgodovina in narodopisje: Ti meni luč, jaz tebi
ključ.............    18
Tema meseca:
Računalniki in mobilna
telefonija............20
Kronika:
Z avtomobilom v jarek.. 31
Fotografije na naslovnici:
Osrednja fotografija: Gasilsko alpinistična enota Luče (foto: Savinjčan)
Zgoraj desno: S koncerta glasbene delavnice Osminka v Mozirju (foto: B. Kanjir) Spodaj desno: Na osrednji medobčinski proslavi ob kulturnem prazniku (foto: C. Sem) Zgoraj levo: Prikaz friziranja na sedežu obrtne zbornice v Mozirju (foto: B. Kanjir) Spodaj /evo:Utrinek iz komedije Gosposka kmetija v Šmihelu (foto: B. Kanjir)
Pogovor z mag. Miroslavom Štrajharjem, generalnim direktorjem podjetja Svea Zagorje, ki je letos postalo generalni pokrovitelj Mozirskega gaja
»Svea je velik prijatelj športa, kulture in narave«
Novica, da je delniška družba Svea s sedežem v Zagorju v začetku letošnjega leta postala generalni pokrovitelj Mozirskega gaja, je marsikoga presenetila, za vse tiste, ki razvoj parka pozorneje spremljajo, pa se zdi nekakšna logična posledica, saj je bilo sodelovanje med zagorskim podjetjem in gajem že doslej zelo uspešno. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Svee mag. Miroslavom Štrajharjem.
SN: Mag. Štrajhar, radi prihajate v Zgornjo Savinjsko dolino?
ŠTRAJHAR: Vsekakor. Še posebej rad prihajam z družino v Mozirski gaj, kjer se dobro počutim ne samo zaradi lepega okolja, ampak tudi zaradi dobrih ljudi, ki jih tam srečujem. Naj zato izkoristim to priliko in vse Zgornjesavinjčane ter Zgornjesavinjčanke lepo pozdravim!
SN: Svea je postala generalni pokrovitelj Mozirskegaparka, kar pomeni nadgradnjo dosedanjega uspešnega sodelovanja, toda še preden se osredotočiva na to temo, nam predstavite podjetje, ki ga vodite.
ŠTRAJHAR: Naše podjetje je specializirano za proizvodnjo kuhinj, ki sodijo v visok kakovostni in višji cenovni razred. V zadnjih letih smo dosegli kar 50-odstotni tržni delež v Sloveniji, kar je posledica našega vlaganja v tehnologijo, kakovost in kadre. Brez slednjih tako dobrih poslovnih rezultatov vsekakor ne bi bilo. Poslovni sistem Svea sicer tvorijo tri tovarne: matična tovarna kuhinj v Zagorju, tovarna kuhinj Gaber v Starem trgu pri Ložu in lesna industrija v Litiji, ki smo jo prevzeli lani in jo specializirali za proizvodnjo kuhinjskih frontov iz masivnega lesa. V okviru poslovnega sistema deluje še podjetje Svea Inženiring, ki se ukvarja z notranjo opremo hotelov, poslovnih prostorov, šol, vrtcev in zdravilišč.
SN: Kako je Svea poslovala v letu 1999 in kakšne načrte imate za letos?
ŠTRAJHAR: Lani smo dosegli skoraj 50 milijonov nemških mark realizacije, v letošnjem letu pa se nameravamo približati 60 milijonom. To nam uspeva s kadri, ki imajo pozitivno energijo in veliko ustvarjalno voljo. Z njimi smo dosegli dosedanje rezultate in z njimi se lotevamo letošnjih ciljev, ki so zelo ambiciozni. Že v januarju smo plasirali na trg program kuhinj v češnji, v februarju pa smo presenetili z novostjo po principu »izberi-vzemi-odpelji«. Gre za izjemno nizek cenovni nivo kuhinj, ki nimajo konkurence niti na slovenskem trgu niti na trgu sosednjih dežel, z njim pa smo razveselili zlasti kupce z manjšimi finančnimi možnostmi in tiste, ki potrebujejo kuhinjo v kakšnem priročnem prostoru. V marcu bomo plasirali na trg kuhinjo v orehu, izjemno zanimivo novost pa planiramo tudi za mesec april.
SN: Sodeč po medijski prisotnosti je Svea odprta tudi navzven?
ŠTRAJHAR: Smo dinamično podjetje, ki najde način sodelovanja z ustvarjalnimi ljudmi na različnih področjih. Svea ni samo vrhunski proizvajalec kuhinjskega pohištva, ampak je tudi velik prijatelj športa, kulture in narave. Na področju športa zelo dobro sodelujemo s Planico, na kulturnem področju pa smo generalni pokrovitelj
Mag. Miroslav Štrajhar: “Povezujemo se samo s tistimi partnerji, ki so na svojem področju dobri.”
pihalnega orkestra, ki nosi naše ime in skoraj vsako leto nastopa tudi v Mozirskem gaju. Ker imamo pozitiven odnos do narave, skrbimo za urejenost planinskega doma na Čemšeniški planini, že nekaj let pa smo prisotni tudi v Mozirskem gaju, nad katerim smo v letu 2000 prevzeli generalno pokroviteljstvo. Poudariti moram, da se povezujemo samo s tistimi partnerji, ki so na svojem področju dobri. In v Mozirskem gaju nedvomno je tako.
SN: Kako je Svea pravzaprav vstopila v park ob Savinji?
ŠTRAJHAR: Prijatelj Zdravko Mastnak, enolog krške kleti, me je pred leti skupaj z družino povabil v Mozirski gaj. Med sprehodom skozi park je padla ideja, da bi Svea v njem postavila hišico za predstavitev svojega proizvodnega programa, ki
je bilaz vrtnarjem Jožetom Skornškom tudi hitro dorečena. Na njegovo presenečenje in presenečenje ostalih v društvu, ki upravlja s parkom, smo hišico postavili v rekordnem času, še pravočasno pred takratno razstavo cvetja. Ob kasnejših obiskih v Mozirskem gaju smo skupaj z upravljavci ugotovili, da kljub doslej opravljenemu delu park potrebuje nadaljnji razvoj, katerega so »gajevci« skupaj s strokovnjaki iz društva slovenskih vrtnarjev z našo pomočjo vsekakor sposobni izpeljati. Zato smo se odločili za generalno pokroviteljstvo Mozirskega gaja.
SN: Svea se pojavlja tudi kot donator na humanitarnem področju?
ŠTRAJHAR: Kar je dobro, kar je lepo, kar je prijazno ljudem, je blizu tudi nam, ki smo sicer industrialci. Seveda ne takšni kot industrialci na začetku tega stoletja, ki so videli samo sebe. Mi vidimo tudi druge in želimo, da so zadovoljni tako naši zaposleni kot tudi naši kupci. Naj povem, da je Svea že pred leti kot prva pohištvena firma v Sloveniji pridobila mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001 in da se sedaj pripravljamo na pridobitev certifikata ISO 14001, ki bo tudi formalno potrdil našo skrb za okolje.
SN: Nameravate ob dejstvu, da že imate 50-odstotni tržni delež v Sloveniji, rast realizacije graditi na izvozu?
ŠTRAJHAR: Svea sedaj izvaža približno 30 odstotkov svoje proizvodnje, ob povečani produkciji pa bomo morali seveda povečati izvoz. Pri tem nameravamo vztrajati na zahtevnejši poti in 90 odstotkov izdelkov prodajati pod lastno blagovno znamko. To pa ni prav preprosto, saj je ponudba kuhinj večjaod povpraševanja. V Sloveniji smo uspešni pri prodaji kljub temu, da se lahko kuhinje tujih proizvajalcev uvažajo brez carine, mi pa moramo pri uvozu repromaterialov plačati carino. Poudariti moram, da v naše kuhinje vgrajujemo samo najkvalitetnejše materiale, ki so hkrati tudi najdražji, toda gledano na daljši rok je to naša najboljša garancija za zaupanje kupcev.
SN: Kako je za doseganje tako dobrih rezultatov organizirana vaša prodaja?
Darko Bele, predsednik Ekološko-hortikultumega društva Mozirski gaj: »Vsekakor smo po lanskoletni sezoni, ki nam zares ni bila naklonjena z vremenom, zelo veseli, da smo se z delniško družbo Svea Zagorje dogovorili za generalno pokroviteljstvo nad Mozirskim gajem v letu 2000. Poudariti moram, da s Sveo že pet let izjemno dobro sodelujemo in da nam bodo sponzorska sredstva v času, ko načrtujemo kar nekaj investicij, nadvse dobrodošla. Milijon tolarjev smo letos že prispevali za gradnjo mostu čez Savinjo, vparku pa nameravamo temeljito preurediti vhod vanj in otroško igrišče. Vse etnografske objekte bomo opremili z napisnimi tablami, z etiketami pa bomo v času razstav opremili tudi cvetje, da bi bili obiskovalci parka kar najbolje seznanjeni z njegovo vsebino. Naša prva letošnja akcija bo promocijski nastop na celjskem sejmu Flo-riada konec tega meseca.«
Mozirski gaj je s Sveo dobil zanesljivega partnerja
ŠTRAJHAR: V Zagorju imamo izložbo vseh naših programov, v tovarni Gaber v Starem trgu imamo izložbo kuhinj, v Litiji pa sedaj urejamo prostor za predstavitev hotelskih sob. Vse to z namenom, da bi domačim in tujim kupcem celovito predstavili naš program. Ih in tam se res kakšna kuhinja proda v našem salonu, velika večina prodaje pa teče preko najeminentnejših trgovcev v Sloveniji in v tujini, ki so na svojem področju vr-
hunski profesionalci in brez katerih naši rezultati ne bi bili tako dobri kot so. Svea dnevno izdela 50 kuhinj in več, toda to ni samo masovna proizvodnja, ampak je več kot polovica naročil za znanega kupca in njegov prostor.
SN: V podjetju Svea ste že 16 let, poleg tega pa ste tudi predsednik območne gospodarske zbornice, podpredsednik strokovnega združenja slovenskih pohištvenikovin član
upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije. Kako uspevate delovati na tako širokem področju?
ŠTRAJHAR: V Svei ni bilo vedno tako, kot je danes. Bilo je tudi obdobje, ko nam ni bilo ravno »z rožicami postlano«. Toda z znanjem in delavnostjo naših zaposlenih smo uspeli premagati vse ovire in se usmeriti v intenziven razvoj podjetja. Področju razvojasem še posebej naklonjen, ne samo v našem podjetju, tudi širše. Januarja smo sodelovali na največjem pohištvenem sejmu na svetu v Kolnu, kjer nismo ostali neopaženi. Dokazali smo, da sledimo svetovnim trendom in da vemo, kaj je modno. Kajti moda ni pomembna samo v konfekciji, pomembno vlogo igra tudi v pohištveni industriji.
SN: Vse Svetne kuhinje nosijo ženska imena. Verjetno ne brez razloga?
ŠTRAJHAR: Naše kuhinje so sodobne in funkcionalne, a hkrati so tudi lepe, mične in zale. Zato imajo tudi lepa imena. Že pred časom smo ugotovili, da imajo ženske še posebej izostren občutek za ta hišni prostor, ki mora biti ne samo lep in funkcionalen, ampak mora omogočati tudi relativno enostavno vzdrževanje. Ponosni smo, da smo uspeli zadostiti zahtevnim ženskim kriterijem, kar pa je povezano tudi z že omenjeno kakovostjo, uporabnostjo in prilagodljivostjo kupcem. Prepričan sem, da bomo pri tem v prihodnje še bolj uspešni, saj bomo samo v letošnjih štirih mesecih vnesli v našo ponudbo več svežine kot prej v dveh letih.
Pogovarjal se je Franci Kotnik
Glin RIP Nazarje
Odločitev pred sedmimi leti je bila prava
V sklopu podjetja Glin Nazarje, ki je v začetku devetdesetih let zaposlovalo preko 1100 delavcev, sta delovali tudi službi informatike in pravnih zadev. Ob reorganizaciji podjetja leta 1992 je bil po zahodnem modelu, kjer omenjeni dejavnosti za podjetja praviloma opravljajo zunanji izvajalci, kot eno izmed hčerinskih podjetij ustanovljen tudi Glin RIP d.o.o. Formalno je začel poslovati 1. julija 1993, danes pa predstavlja pravzaprav edino zgornjesavinjsko računalniško podjetje.
Daje bila takratna odločitev prava, je podjetje v minulih sedmih letih dokazalo z uspešnim poslovanjem. Dejavnost informatike izvaja na dveh osnovnih področjih: prvo je celovito pokrivanje poslovnega procesa srednjih in večjih podjetij (nad 50 zaposlenih) z uporabniškimi aplikacijami, drugo pa predstavlja trženje računalniške opreme za individualne uporabnike oziroma PC opreme.
Ko je govora o prvem področju računalniške dejavnosti, direktor podjetja Glin RIP Stanislav Rozenstein poudarja, da nadvse uspešno sodelujejo z vsemi Glinovimi hčerinskimi podjetji, v sodelovanju s partnerskima podjetjema Kivi Slovenj Gradec in M Soft Ljubljana pa so v stanju informatizirati tudi druga srednja ali velika podjetja v dolini in izven nje.
Področju trženja PC opreme v minulem obdobju niso posvečali veliko pozornosti, saj za to enostavno ni bilo časa. Zdaj so se razmere nekoliko spremenile, zato so pripravili celovito ponudbo računalniške opreme, ki zajema računalnike, tiskalnike in ostale proizvode.
Njihova storitev je popolna, kar pomeni, da po naročilu (pred tem seveda izdelajo ponudbo)
kupcu računalnik dostavijo na želeno mesto, opravijo instalacijo, nudijo pa tudi kvaliteten servis.
Konec lanskega leta se je Glin RIP s finančno podporo najpomembnejšega poslovnega partnerja - podjetja Glin K&M d.o.o. Nazarje - preselil v nove poslovne prostore v drugem nadstropju upravne stavbe omenjenega podjetja. Pogoji za delo so sedaj zares optimalni, z zadovoljstvom ugotavlja direktor Stanislav Rozenstein. Ne glede na to v RIP-u nenehno spremljajo nadaljnji razvoj računalniške tehnologije, saj so le na ta način lahko pravi partner vsem, ki redno ali občasno koristijo njihove storitve. Da bi slednje predstavili širšemu krogu potencialnih uporabnikov, nameravajo v bližnji prihodnosti organizirati dan odprtih vrat za občane in šolarje.
Franci Kotnik
Vrhunska oprema skupaj z ustreznimi kadri omogoča kakovostne storitve (foto: F. Kotnik)
Solčava
Minister Razgoršek: “Apetiti po velikem denarju so iluzija”
Obisk Janka Razgorška, ministra za malo gospodarstvo in turizem, v Zgornji Savinjski dolini so župani in turistični delavci izkoristili predvsem zarazčiščevanje dileme, ki je nastala pri formiranju enotne turistične organizacije, preko katere naj bi tržili turistično ponudbo doline.
Marko Lenarčič je ministra in ostale seznanil s problemi, katere prinaša izvajanje zakona o pospeševanju turizma. Prvotno so namreč nameravali ustanoviti družbo z omejeno odgovornostjo, v nadaljevanju pa razmišljali o javnem zavodu za pospeševanje turizma. Kaj več od načelnega soglasja, da je na področju turizma vendarle treba nekaj premakniti, pa predstavniki šestih občin in ostali zainteresirani niso uspeli konkretizi-
Darko Repenšek, načelnik Upravne enote Mozirje, je kritično pripomnil, da se je v preteklih letih o razvoju, promociji in trženju turizma precej govorilo, storjenega je bilo bolj malo. Vsaj uporabne vrednosti organiziranosti ni občutiti. Torej se je potrebno resnično čim prej odločiti, kako bo organiziran zgornjesavinjski turizem. Upravna enota bo v okviru pristojnosti vsekakor poskušala sodelovati, je dejal Repenšek.
Povezovanje na področju turizma je v Zgornji Savinjski dolini smiselno in potrebno (foto: Ciril Sem)
Gorenje d.d. Velenje
Preseženi planski cilji
V delniški družbi Gorenje in skupini Gorenje so že ocenili rezultate poslovanja v minulem letu in ob tem ugotovili, da so poslovali uspešno. V obdobju globalizacije, povezovanja proizvajalcev in prodajalcev ter ostrih pritiskov na zniževanje cen izdelkov bele tehnike so prodali za 12 odstotkov več kot leto poprej. Gorenje d.d. je v letu 1999 ustvarilo 72,6 milijard čistih prihodkov od prodaje, skupina Gorenje pa 107,9 milijarde tolarjev.
Gorenje je v lanskem letu izvozilo 91 odstotkov svoje proizvodnje, od tega največ v Nemčijo, Francijo, Hrvaško in Avstrijo. Države Evropske unije predstavljajo v strukturi izvoza 80 odstotkov. 88 odstotkov v strukturi prodaje je predstavlja bela tehnika.
S ciljem pospeševanja prodaje velikih gospodinjskih aparatov je Gorenje v preteklem letu ustanovilo družbo Gorenje Interieri in odkupilo sredstva Marles Pohištva s sedežem v Limbušu pri Mariboru. Nova družba naj bi s programom lesne predelave koristila sinergijo z belo tehniko in pospeševala prodajo vgradnih štedilnikov in pečic ter aparatov hladilno zmrzovalnega programa. Dolgoročno gledano predstavlja za Gorenje ta program osnovo za širitev na trge jugovzhodne Evrope, kjer za to obstajajo veliki potencia-
li.	Skladno s svojimi strateškimi usmeritvami je Gorenje lani vstopilo tudi na področje telekomunikacij, in sicer z naložbo v podjetje Telemach.
Uprava Gorenja napoveduje, da poslovno leto 2000 ne bo lahko, saj se bodo pritiski na cene nadaljevali. Uspešno naj bi zaključili investicijo v novo tovarno hladilno zmrzoval-nih aparatov, aktivirali pa so tudi nekaj projektov, s katerimi želijo izboljšati kakovost posameznih poslovnih procesov ter znižati stroške. Med prioritetne naloge uvrščajo tudi stalno usposabljanje kadrov za opravljanje vodilnih in ostalih najzahtevnejših del doma in v tujini.
Gorenje je medtem nastopilo na Con-fortecu, letošnjem naj večjem sejmu bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov na svetu, ki je poteka! od 2. do 6. februarja v Parizu. Poleg standardnega prodajnega programa so predstavili novo jubilejno linijo Gorenje Pininfarina, nove pralne stroje Pro-logical, najbolj opremljene aparate linij Oldtimer, Metalic in Harmony, štedilnike nove generacije 500 in novo obliko hladilnikov z imenom Gorenje 2000.
Franci Kotnik
rati. Stvari so se v dobrih dveh letih vendarle toliko premaknile, da bo, vsaj po besedah županje in županov tako kaže, v končni fazi ustanovljeno gospodarsko interesno združenje. Verjetno pravimo, ker bodo morali stališča županov potrditi še občinski sveti.
Tema je aktualna v vseh slovenskih občinah, je bil konkreten minister Razgoršek, vendar je problem precej pereč. Vse občine bi namreč želele lokalno turistično organizacijo, to pa ni sprejemljivo. Po mnenju ministra je področje Zgornje Savinjske doline teritorialni minimum, še bolje bi bilo, je dejal Razgoršek, če bi turistično organiziranost širili proti spodnji Savinjski in Šaleški dolini. Gre za vprašanje kompletne ponudbe, vedeti pa je treba, da država delovanja lokalnih turističnih organizacij ne bo financirala, je bil jasen resorni minister.
Pogoje za status zaokroženega turističnega območja Zgornja Savinjska dolina v celoti izpolnjuje. Nedvomno pa mora prevladati skupen interes, je razpravo ponovno dopolnil minister. Voditi ga mora neobremenjen človek, zakaj apetiti po velikem denarju so iluzija, predvsem pa se bo potrebno zavedati, da nima samo gostilničar dohodkov od turistov, je razmere plastično orisal Razgoršek.
Čas za razpravljanje se je očitno iztekel, so si bili enotni prisotni. Za celostno ponudbo in promocijo doline že dolgo nista dovolj samo čist zrak in lepa narava, nenazadnje pa bo morala svoje storiti tudi država. Več in hitreje bo morala delati na obnovi cestne infrastrukture, sicer obstaja bojazen, da bo lokalna turistična organiziranost bolj črka na papirju kot dejanski vzpodbujevaiec turističnega razvoja.
Savinjčan
^QMfNmäMO
Turistično ovinkarjenje po zgomjesavinjskih kolovozih
Turističnemu ministrujanku Razgoršku je verjetno mogoče marsikaj očitati. Na državnem nivoju to tudi pospešeno počnejo, ampak tisto ni prioritetni problem turistične nedorečenosti Zgornje Savinjske doline. Po zadnjem posvetu turističnih delavcev in županov z njim se je slednjim manevrski prostor bistveno zožil. Zavedajoč se ali ne, s poenoteno odločitvijo so podprli ustanovitev gospodarskega interesnega združenja, s tem pa naj hi se pravna nedorečenost skupnega razvoja turizma končno izpela.
Resnica je, naj dokazujejo tako ali drugače, da je turizem resnično velika priložnost /.a preživetje Zgornje Savinjske doline. V gospodarstvu škriplje, kmetijstvo pa se mukoma zaveda težavnega prilagajanja kriterijem evropske unije. Drobnogospodarski subjekti, kolikor jih je. s težavo sledijo krutim tržnim zakonitostim. Jasno je torej, da je turizem objektivno gledano možnost, ki jo je potrebno zgrabiti ne samo z vsemi štirimi, ampak tudi z zobmi.
: Kakor stvari stojijo, zagon ne bo preprost - četudi bodo občinski centri poskrbeli za verifikacijo lastnih besed. Kolovozne ceste so podobne tisti iz Cankarjevega Blatnega dola, čeprav se zdi, da turiste to niti preveč ne moti. Seveda jih tudi spodbuja ne. kakor tudi niso spodbudna zaklenjena vrata gornjegrajske katedrale. Banalno izstopajoča primera, ki jasno nakazujeta potrebo po miselnih premikih v glavah ljudi, ki bdijo nad temi stvarmi. Nenazadnje minister Razgoršek tudi ni pristojen za ■oblcma s s	i v mozirskem parku cvetja.
Nujno je torej nekaj storiti, polna usta turizma seveda ne napolnijo želodca, zato bo potrebno postoriti nekaj vsebinskega. Verjamem, da sc bo zares začelo premikati - ne zaradi razsvetljenstva ali celo medsebojnega zaupanja, če smemo verjeti Razgoršku, tudi država ne kani kaj prida primakniti, ekonomske razmere so tiste, ki bodo vse skupaj prisilile k premikom na turističnem poligonu. Mišljeno je seveda za celotno območje, v nasprotnem se bomo zadušili v lastni bedi. Čas se izteka.
Savinjčan
Upravna enota Mozirje
Obisk državnega podsekretarjajake Demšarja
Prvi dan v februarju se je na delovnem obisku na Upravni enoti Mozirje mudil državni podsekretar v Ministrstvu za notranje zadevejaka Demšar, kije na začetku letošnjega leta v uradu za organizacijo in razvoj uprave prevzel vodenje delovnega področja, ki se nanaša na delo upravnih enot. Državni podsekretar je obisk v Mozirju ocenil kot zelo koristen in obljubil, da bo svoje ugotovitve ter predloge vodstva mozirske upravne enote prenesel na ustrezne naslove.
Jaka Demšar je do letošnjega leta služboval v Kranju kot direktor tamkajšnje policijske uprave. Gre torej za prekaljenega policista, katerega poklicna kariera je vseskozi povezana z delom v organih za notranje zadeve. Predvsem zadnjih deset let je bil v samem vrhu slovenske policije. Kot priznava tudi sam, je delovno področje upravnih enot zanj novo, zato se želi temeljito seznaniti z delom teritorialnih izpostav državne uprave.
Demšar je najprej obiskal naj večjo upravno enoto v Ljubljani, mozirsko pa takoj za tem, saj je ocenil, daje glede na velikost, število prebivalcev, število lokalnih skupnosti na njenem območju, organiziranost in število zaposlenih lahko vzorčni primer večini ostalih upravnih enot. Kot je poudaril, je njegovi odločitvi, da obišče
Mozirje, botrovalo tudi dobro mnenje o delu mozirske upravne enote na uradu za organizacijo in razvoj uprave ter znanstvo z načelnikom Darkom Repenškom.
V delovnem razgovoru z vsemi zaposlenimi v upravni enoti je Re-penšek državnega podsekretarja seznanil z delom in rezultati dela upravne enote v letih 1995-1999, njeno organiziranostjo, kadrovskim potencialom, sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi in državljani, specifičnimi problemi, s katerimi se soočajo pri svojem delu, in delom, ki sicer ne sodi v delokrog upravne enote, vsekakor pa pozitivno vpliva na razvoj Zgornje Savinjske doline. Nekaj kritičnih besed je bilo namenjenih sodelovanju z nekaterimi ministrstvi in vladnimi službami.
Franci Kotnik
.RAZŠIRITI NA ŠIRŠE OBMOČJE.
ŽE VIDIM S KAKŠNIM VESELJEM BODO RECIMO V LOGARSKI DOLINI...
PO MNENJU MINISTRA RAZGORŠKA BI SE MORALA TURISTIČNA ORGANIZIRANOST NAŠE DOLINE...
Slovenski E forum o klimatskih vprašanjih
Gornji Grad že v Evropi
Slovenski E forum, društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo, je v torek, 1. februarja, v Ljubljani pripravilo predstavitev klimatske politike v Evropski uniji in Sloveniji. Predstavnik društva Andrej Klemenc je opisal delo in poglede Slovenskega E Foruma na klimatska vprašanja. Župan občine Gornji Grad Toni Rifelj je govoril o velikih prizadevanjih občine za zmanjšanje emisije oglikovega diosida. Med sodelujočimi sta bila tudi dva gosta iz tujine. Gotelind Albers je kot predsednica Združenja evropskih klimatskih občin Klima-buendnis/Alianza del Clima iz Frankfurta predstavila organizacijo in njeno delo, mag. Cristian Egenhofer, sodelavec Centra za evropske študije politik (Center for European Policy Studies) iz Bruslja pa je opisal klimatsko politiko Evropske unije.
V Slovenskem E Forumu so prepričani, da klimatska vprašanjaniso le grožnja in izziv, temveč tudi priložnost zauresničenje smernic in ukrepov, ki prispevajo h kvaliteti našega življenja in stalnemu razvoju Slovenije. Ukrepi morajo biti tudi skladni z zahtevami in politiko Evropske unije na tem področju.
Minulo desetletje je bilo v povprečju najtoplejše odkar merimo temperaturo zraka na planetu. V več državah so namerili tudi najvišjo povprečno letno temperaturo. Za večino znanstvenikov, ki se ukvarjajo s podnebjem je to dokaz globalnega segrevanja ozračja.
Pri nas vemo za to grožnjo 21. stoletja, vendar se obnašamo, kot da se nas to ne tiče. Izgovarjamo se, da smo majhni in je naš vpliv na globalno segrevanje zanemarljiv ali pa, da naj se s takšnimi vprašan-ji ukvarjajo bogate in razvite države in ne mi kot država v ekonomski tranziciji. Za drugačno razmišljanje sta dva razloga. V Sloveniji se s 7,5 tonami letnih emisij ogljikovega dioksida na prebivalca uvrščamo med države, ki prekomerno onesnažujejo planet. S prepočasnim prilagajanjem spremembam, ki jih povzroča nova svetovna klimatska politika, bomo zaostali v tehnološkem in civilizacijskem razvoju. Slovenija je kot podpisnica Aneksa 1 h Kjotskemu protokolu v prav posebnem položaju. Je edina izmed držav v tranziciji in podpisnic aneksa, ki je že presegla raven emisij v izhodiščnem letu 1986 in bo poleg zmanjšanja emisij doma verjetno morala tudi v tujini kupovati emisijske kvote mednarodno trgovanje z emisijami, IET). Večina držav, ki vstopajo v EU namreč še dolgo ne bo dosegla referečnih ravni emisij toplogrednih plinov. Pri tem pa za EU velja zmanjšanje emisij v celoti za 8% . To pomeni da bodo nekatere države (Portugalska, Grčija, Španija, Irska) precej povečale svoje emisije, druge (predvsem Nemčija) pa jih bodo morale precej zmanjšati.
Gornji Grad v Evropski zvezi za podnebje.
Tako zmanjševanje domačih emisij kot nakup v tujini zahteva celovito strategijo, ki jo Slovenijaše nima. Vlada temu področju namenja premalo pozornosti in proračunskega denarja. Zato pa v nekaterih občinah niso popolnoma brezbrižni. Občina Gornji Grad je kot prva slovenska občina stopila v Evropsko zvezo za podnebje. S tem se je tudi zaobljubila, da bo do leta 2010 zmanjšala emisije ogljikovega dioksida za polovico. Že od leta 1995 uresničujejo ekološki načrt. Uvedli so ekološke otoke za ločeno zbiranje odpadkov, čistila naprava za odpadne vode že deluje in prav tako kotlarna na lesno biomaso.
V občini je zgrajenih že 21 ekoloških otokov. To zagotavlja 98% pokritost zbiranja. Ločeno zbirajo barve, steklo in papir. Načrtujejo tudi prostor za plastiko in pločevinke. Enkrat na leto imajo zbiranje posebnih odpadkov kot so barve, laki in lužila. Prav tako je enkrat letno organiziran odvoz kosovnih odpadkov. Sanirali so tudi odlagališče odpadkov, kjer se zbirajo smeti iz petih občin. Kosovne odpadke je mogoče oddajati dnevno in brezplačno. Za okolju prijazno odlagališče pa skrbi rastlinska čistilna naprava.
Čistilna naprava je zgrajena za čiščenje kanalizacijskih in meteornih vod Gornjega Grada. Zgradili so že 75% kanalizacijskih vodov. Do leta 2001 načrtujejo 90% pokritost z javno kanalizacijo. Na čistilno napravo je bilo do konca preteklega leta priključenih 40% hiš in vsi veliki porabniki. V letu dni so očistili 37.000 kubičnih metrov odpadnih vod, kar je več kot tretjina od skupno porabljene vode.
Že leta 1998 so se odločili za daljinsko ogrevanje, projekt paure-sničili 13 let kasneje s pomočjo programa PHARE, ministrstva za gospodarske dejavnosti, Ekološkega sklada in nekaterih drugih domačih in tujih organizacij. Nov način ogrevanja vode odlikuje sodoben in
udoben pristop, visoka zanesljivost delovanja, varčevanje z gorivi, naravi prijaznejše delovanje (gorivo so lesni odpadki, je malo odpadnega pepela in manj emisij v ozračje), dodaten vir dohodka, spodbujanje razvoja in čist zrak v tej z gozdom obdani dolini. Omrežje je dolgo že 4 kilometre (načrtovanih je 8 km) in je nanj priključeno že 90 uporabnik-
V nadaljevanju je bil sprejet plan vzdrževanja gozdnih cest za letošnje leto, določili so nove cene grobov in sprejeli pravilnik o merilih za določitev podaljšanega obratoval-
Elektro Celje
Popolnoma nov je pravzaprav 11-kilometrski vod od Podloga do Letuša s skupno 27 nosilnimi in 12 napenjalnimi enosistemskimi jeklenimi daljnovodnimi stebri predalčne konstrukcije. Vgrajeni vodniki so standardne izvedbe, izolacija pa je izvedena s sodobnimi kompozitni-mi paličastimi izolatorji. V podobni
ov (med njimi vsi javni objekti). Do sedaj so zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za 30 do 40%.
Župan Gornjega Grada je na koncu poudaril, da je pri nas vsaj 50 krajev primernih za tovrstne projekte, ki bi jih morala država in Evropska skupnost podpreti in pospešiti njihov razvoj.
Edvard Vrtačnik
nega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost.
Savinjčan
izvedbi, toda s klasičnimi izolatorji, je bil že leta 1978 zgrajen 2,5-kilom-etrski odsek daljnovoda od Letuša do RTP Mozirje. Na tem odseku je bila zato sedaj demontirana klasična zaščitna vrv in na celotni 13,5-kilometrski trasi nameščena zaščitna vrv z optičnim kablom.
KF
Občinski svet Ljubno
Regionalna razvojna usmerjenost
Ljubenski svetniki so na zadnji redni seji najprej spravili pod streho obravnavo predloga o pripravi regionalnega razvojnega programa, katerega je predstavil Janez Kozmus, direktor RRA iz Celja. Štefan Zidanšek, direktor celjske poslovne enote Pošte Slovenije, pa je podal celovito informacijo o nudenju poštnih storitev in razvojnih usmeritvah na ob močju celotne občine Ljubno.
Zanesljivejše napajanje Zgornje Savinjske doline
Javno podjetje Elektro Celje je ob koncu lanskega leta vključilo v poskusno obratovanje nov 110-kilovoltni daljnovod Podlog-Mozirje, ki Zgornji Savinjski dolini zagotavlja večjo zanesljivost napajanja. Investicija je bila dokončana v 99 dneh, kakor so tudi načrtovali.
Mozirje
V primeru
nasprotovanja krajanov antene pač ne bo
Družba Mobitel se je odzvala na proteste krajanov Brezja nad Mozirjem. Aktivnosti naj bi bile vodene po ustaljenem postopku, po navodilu inšpektorja pa so dela takoj ustavili.
KS Mozirje
Se antena “seli” na vzhod?
Na sedežu mozirske krajevne skupnosti so se 7. februarja zbrali mozirski krajevni in občinski svetniki. Lotili so se večih tem, med njimi tudi nameravane gradnje Mobitelove antene.
“Družba Mobitel načrtno širi digitalno omrežje Mobitel GSM in sicer tako, da skuša doseči kar največjo pokritost prebivalstva Slovenije z digitalnim signalom. Danes v Sloveniji delujejo bazne postaje, ki z GSM signalom 96-odstotno pokrivajo prebivalstvo Slovenije, vsa Slovenija pa seveda ni enako kakovostno pokrita s signalom, tako je tudi na območju Mozirja. Tudi zaradi zahtev naših uporabnikov smo se odločili postaviti bazno postajo, ki bo izboljšala pokritost omenjenega območja.”
Reakcija krajanov Brezja na domnevno črno gradnjo je poznana. Dela naj bi se izvajala na črno, tako nam je zagotovil Darko Repenšek, načelnik upravne enote iz Mozirja, posredoval je celo gradbeni inšpektor. “Družba Mobitel se pri gradnji novih baznih postaj drži ustaljenega postopka. Po določitvi možne lokacije za postavitev bazne postaje in ogledu lokacije najprej sklene dogovor z lastnikom zemljišča in odvisno od situacije tudi z lastniki zemljišč, ki ga obdajajo. Nato prične postopek za pridobitev gradbenih dovoljenj in po pridobitvi začne z gradnjo. Bazna postaja začne delovati po opravljenem tehničnem pregledu in odpravi morebitnih pomanjkljivosti.” V primeru gradnje nad Mozirjem, tako trdijo v Mobitelu, je prišlo do nesporazuma med družbo Mobitel in izvajalcem del. Slednji je namreč brez vednosti Mobitela pričel z gradnjo, še preden so bila izdana potrebna dovoljenja.
“Takoj, ko smo bili v družbi Mobitel o tem obveščeni, smo od izvajalca zahtevali, da z gradnjo preneha,
kar je tudi storil. Takoj, ko je inšpektor izdal navodilo, naj gradbena dela ustavimo, smo to zagotovi-
li.	Izvajalec je opravil še postopke zavarovanja gradbišča in zasutja gradbene jame, kar je bila ustna zahteva inšpektorja.”
Ogorčeni krajani postavitvi kategorično nasprotujejo predvsem zaradi bojazni morebitnega sevanja in nenazadnje jih o nameravani gradnji nihče ni obvestil. V Mobitelu pravijo, da pri postavitvi novih baznih postaj skrbno pazijo, da ne prihaja do nepotrebnih posegov v naravno okolje, zato so velik del baznih postaj postavili v že obstoječih objektih Telekoma Slovenije ter Oddajnikov in zvez RTV. V primeru, da bodo v nadaljnjem postopku na ministrstvu za okolje in prostor krajani postavitvi nasprotovali in to kljub ugotovitvam o neškodljivosti, območje pač ne bo pokrito z ustreznim signalom.
Trditve o nekakšnih modrih kuvertah, s katerimi naj bi “prepričali” nekatere posameznike, v Mobitelu zavračajo kot neutemeljene: “Družba Mobitel vsa soglasja in dovoljenja pridobiva po ustaljenih pravnih poteh v skladu z veljavno zakonodajo. Vsakršne govorice o modrih kuvertah so neosnovane, neresnične in zlonamerne.”
V tem času je v Lučah Mobitel že postavil repetitor, menda tudi brez gradbenega dovoljenja. Ustrezna vloga je na ministrstvu za okolje in prostor, pojasnjuje mag. Urša Manček. Ob dejstvu, da je repetitor že v funkciji, gre očigledno za urejanje dokumentacije za nazaj.
Začetka razprave so se udeležili tudi predstavniki prizadetih krajanov Rožnika, kjer Mobitel gradi anteno za izboljšanje signala mobilnih telefonov. Zbranim so predstavili svoja hotenja, v katerih so jasno izrazili nestrinjanje s postopki omenjene firme, ki gradi brez soglasja krajanov. Le-ti so zbrali peticijo s 40 podpisi, katero so poslali na KS, občino, upravno enoto in pristojna ministrstva. Znano je, da je inšpektor prepovedal nadaljevanje gradbenih postopkov na predvidenem prostoru, manj znano pa je, da je rok za odstranitev
vsega do sedaj postavljenega 31. marec.
Krajani se zato upravičeno bojijo, da bo investitor do takrat zbral potrebna dovoljenja in tako čisto legalno opravil začeto delo. V tem primeru, pravijo krajani, bodo stopili na dovozno cesto in sami preprečili nadaljevanje postavitve. Bojijo se tudi, najbrž upravičeno, da bodo nekega lepega dne prišli tovornjaki, pripeljali robo, delavci pa bodo anteno postavili. Koliko časa bo nato trajalo, da se, če se seveda ugotovi, da to ni bilo v skladu z zakonom, antena demontira, si nihče ne upa niti pomisliti.
Vsekakor s svojim protestom ne želijo zavirati razvoja mobilne telefonije. Želijo le, da antene, ki pač
morajo nekje biti, stojijo tam, kjer ne bodo neposredno ogrožale ljudi in njihovega premoženja, ne pa da se postavljajo na dvorišča in v naselja.
Omenjeno je bilo tudi sevanje. Antena po predstavljenih dokumentih, seveda s strani družbe Mobitel, naj ne bi sevala. Po drugi strani je veliko študij, ki govore o sevanju enega samega mobilnega telefona. Kje je tu logika, se sprašujejo prizadeti. Antena, na kateri bi se morda v istem času krepil signal sto ali več telefonov, pa ne seva?
Splošno znano je tudi dejstvo, da se bo vrednost nepremičnin na Rožniku, seveda če Mobitel uspe, prepolovila. Tudi to je eden izmed vzrokov, ki krajane spodbuja, da iščejo pomoč pri demokratično izvoljenih predstavnikih oblasti.
Želje ljudi naj bi se v demokraciji upoštevale. In to želje vseh, ne le redkih izbranih. Na to računa tudi 40 prebivalcev Rožnika, ki trdijo, da bodo šli “do konca”. Sodeč po neuradnih govoricah so na dobri poti, saj naj bi Mobitel že iskal in našel novo lokacijo. Antena z Rožnika naj bi se “preselila” v Kolovrat in to kar na streho nove in še nedograjene hiše. Lastnik pa naj bi v zameno od investitorja dobil fasado.
Benjamin Kanjir
Savinjčan
Pogled na (verjetno zdaj že bivšo) lokacijo Mobitelove antene (foto: B. Kanjir)
Krajevna skupnost Mozirje
Izvoljeni, da delijo pesek
Na drugi redni seji sveta KS Mozirje, ki je bila 7. februarja, so govorili o anteni, ki jo želi Mobitel postaviti na Rožniku, seznanili so se s hotenji Rečičanov, da dobijo samostojno osemletko, o mozirskih kopelcah, ki še vedno propadajo in o postopkih za izgradnjo večnamenske športne dvorane. Seje so se udeležili tudi mozirski občinski svetniki.
Uvodoma so k točki o bodoči organiziranosti rečiške osnovne šole svoja stališča podali župan Jože Kramer, poslanec Jakob Presečnik in ravnatelj OŠ Mozirje Anton Venek. Vsi trije so se strinjali, da Rečica lahko dobi samostojno osemletko, seveda pa v zakonskih okvirih. Zadnja predložena varianta, ki bi to omogočila, je spojitev nove šole z mozirskim vrtcem in ustanovitev novega zavoda z imenom Javni vzgojno izobraževalni zavod občine Mozirje.
Razprava o tej temi je bila na trenutke dokaj vroča, saj so nekateri krajevni in občinski svetniki menili, da gre za “prodajo” mozirskega vrtca Rečici. In to zgolj zaradi principa, da Rečičani želijo samostojno šolo. Takš-
Rečica ob Savinji
na in drugačna mnenja so nato prevešala razpravo zdaj v eno, zdaj v drugo stran. Ob koncu je prevladalo tisto, ki pravi, da naj o možnostih združitve obeh enot, šole in vrtca, odloči stroka, upoštevajo pa naj se tudi ekonomski kazatelji.
Zadeva z nakazano rešitvijo mozirskih “kopelc”, ko so ribiči ponudili svojo varianto rešitve, je padlav vodo. Krajani se s predstavljeno rešitvijo niso strinjali, ve pa se, da je le-to potrebno čimprej poiskati. Dogovorili so se, da bo Karol Kopušar, ki je pred leti že imel izdelan svoj projekt za ureditev tega dela Mozirja, tega predstavil na naslednji seji in nato tudi na zboru krajanov, ki bo v kratkem.
Burno razpravo je povzročila infor-
macija o dosedanjih postopkih za izgradnjo večnamenske športne dvorane poleg OŠ Mozirje. Ta dvorana naj bi služila šoli kot telovadnica, nudila bi možnost popoldanske rekreacije, medšolskega sodelovanja in večjih prireditev.
Vodja gradbenega odbora Ivo Glušič se je strinjal z ocenami, naj bi bila vrednost tega objekta okoli 600 milijonov ali več. Na tem mestu pa so se oglasili krajevni svetniki. Vprašali so se, kakšna je sploh njihova pristojnost za kakršnokoli odločanje o tako velikih investicijah. V njihovi pristojnosti je samo potrjevanje gradbenih odborov, tu in tam pa razdelijo še kakšen kubik peska, pa še to po prednostnih listah. Želje krajanov, ki so jih izvolili,
so povsem drugačne. Le-ti želijo kakšen meter asfalta, novo avtobusno postajališče, morda ogrado ob cesti, stanovanjski blok za mlade družine, gradbene parcele in podobno. Takšni, na izgled majhni projekti, ki so za krajane velikega pomena, pa bodo, ob še eni tako veliki investiciji, kot sta sedaj rečiška šola in ločki most, znova za par let porinjeni v ozadje.
Ob koncu razprave so se strinjali, da je potrebno občinski proračun naravnati tako, da bo lahko šel razvoj kraja in občine naprej. Pri tem naj imajo enako vlogo veliki in majhni projekti. Oboji so namreč za dobrobit vseh, ki živijo na tem prostoru.
Benjamin Kanjir
Odločno za samostojno šolo
Konec januarja je na Rečici potekal sestanek gradbenega odbora nove osnovne šole. Udeležili so se ga tudi županjože Kramer, krajevni svetniki in svetniki, ki Rečico zastopajo v občinskem svetu. Govorili so o gradnji in organiziranosti bodoče šole.
Poročilo o poteku gradnje je podal Vinko Jeraj. Izpostavil je spoštovanje predpisanih pogodbenih dogovorov s strani izvajalca ter omenil 1. maj kot končni datum za dokončanje vseh gradbenih del. Po tem datumu bo sledila še namestitev opreme in šola bo z vso gotovostjo z obratovanjem pričela v naslednjem šolskem letu. Edinabolj ali manj nerešena vprašanja se tičejo reševanja odpadnih voda, ker je v načrtu predvidena izgradnja jame, kar pa ne bi bilo smiselno. Potrebno bo poiskati 65 milijonov, kolikor naj bi znašala izgradnja kanalizacije in priključitev na čistilno napravo v Mozirju.
Pri drugi točki so se dotaknili bodoče organiziranosti šole. V lanskem letu je občinski svet že sprejel odlok, s katerim je ustanovil samostojni izobraževalni zavod OŠ Rečica ob Sav-inji.Jakob Presečnik je svetopozoril,da nova šola ni predvidena kot samostojna, saj ne izpolnjuje pogojev. Poudaril je, da si je vsa leta prizadeval, da Rečičani dobijo popolno osemletko, kar je uspelo, ves čas pa je tudi opozarjal, da se bo potrebno o organiziranosti pogovarjati kasneje.
Po zakonu se ustanovi samostojna osnovna šola takrat, ko je v njej 16 oddelkov. Ker je Rečica na demografsko ogroženem območju, se ta številka zmanjša za dva oddelka, torej na 14.
Število otrok pa kaže, da bo v novem šolskem letu v novo šolo vstopilo 11 ali v najboljšem primeru 12 oddelkov otrok, kar nikakor ni dovolj za ustanovitev samostojne šole. Demografski kazatelji, ki spremljajo število otrok, kažejo, da vsaj v naslednjih sedmih letih otrok za samostojno šolo ne bo dovolj, kvečjemu jih bo vsako leto manj. Že dalj časa se zato iščejo razne variante, ki bi v končnem cilju omogočile to, s strani domačinov, tako težko pričakovano samostojnost
Oktobra lani je bila na Rečici državna sekretarka ministrstva za šolstvo in šport AlenkaTaštanoska Njen predlog, kije menda edini zakonsko sprejemljiv, je, da se ustanovi nov zavod, pod okriljem katerega naj bi delovali dve enoti: OŠ Rečica ob Savinji in Vrtec Mozirje. Direktor novega zavoda bi bil šolski ravnatelj.
Anton Venek je v nadaljevanju razložil pedagoško organiziranost in sodelovanje obeh šol. Potrebna bo razporeditev kadrov, nekaj novih, večino predmetne stopnje pa bo moral pokrivati že zaposleni kader. Poudaril je, da podpira novo samostojno šolo, svoje mnenje pa naj bi dali tudi zaposleni v WZ Mozirje in člani sveta KS Mozirje.
Predsednik KS Rečica Peter Kolenc se je zavzel za samostojno osnovno šolo
za vsako ceno. Pričakuje, da jih bodo v njihovih hotenjih podprli tudi mozirski svetniki, Jakob Presečnik pa je ob koncu sestanka dejal, da bo še iskal
možnosti za najboljšo rešitev, ki bi povzročila najmanj škode; tako tudi v tej smeri še ni bilo vse rečeno.
Benjamin Kanjir
IZLETI IZLETI IZLETI IZLETI
FEBRUAR:
26. 2. BAVARSKI GRAD.OVI, 2 dni.....22.500,00
MAREC:
23.3. RIM, 4 dni
IliCLi rftj
|||||||^.....39.000,00
APRIL:
7.4.	- 9.4. TOSKANA, bus.................33.000,00
24.4.	- 28.4. NIZOZEMSKA, bus-letalo.....63.000,00
24.4.	- 27.4. LONDON, letalo............116.000,00
27.4.	- 2.5. SICILIJA, letalo-ladja-bus.109.000,00
27.4.	- 2.5. PORTUGALSKA, letalo,.......139.000,00
28.4.	- 2.5. PARIZ, bus...................41.000,00
29.4.	-1.5. BAVARSKI DVORCI, bus.........34.000,00
SVETO LETO 2000	turistična agencua
ROMANJE V LOURDES	J
17. - 21.5. (turistično	””
in duhovno vodstvo)	jj jjjj -c
V Grabnerjevi hiši - Na trgu 7 v Mozirja Tel.: 83 90 810, «el. in faks: 83 90 811
IZLETI IZLETI
Ljubno ob Savinji
Ekološka rešitev se imenuje čistilna naprava
Ljubenska občina si že nekaj let prizadeva zgraditi čistilno napravo in povezati nanjo kanalizacijo. Zdi se, da segradnja vleče že predolgo, tempo seveda pogojujejo razpoložljiva sredstva. Kot kaže, bodo letos vendarle uspeli vzpostaviti sistem, ki bo odpravil ekološko in povsem človeško občutljiva vprašanja.
Ivan Matko opozarja na pereč ekološki problem na Ljubnem; reši ga lahko le čistilna naprava (foto: Savinjčan)
Lahko je razumeti, da je obstoječi kanalizaciji zob časa uničil vodotes-nost, fekalije in meteorne vode, ki se družno stekajo v Ljubnico, pa seveda ustvarjajo vse prej kot ekološko neoporečnost. Na problem nas je opozoril Ivan Matko iz Za Ljubnice.
Za vlago ob njegovi hiši in smrad, ki se širi po stanovanju, naj bi krivca iskali ravno v komunalni nedorečenosti. Nič ne obtožujem, pravi Matko, želim samo, da se opravi vodotesnost kanalizacije. Poškodovano cev je pač treba zamenjati, vztraja Matko.
Osebno se je pripravljen angažirati, stroške naj bi pokrila občina. Problem je večkrat predočil pristojnim na občini, nič se ni premaknilo, samo predstavnik mozirske komunale je prišel, pogledal in odšel.
Po mnenju stroke gre za meteorne vode, nam je povedal Franjo Nar-aločnik, tajnik občine Ljubno. Mozirsko Komunalo smo pozvali, da naredi preizkus tesnosti, vendar je bil odziv precej mlačen. So pa velik problem fekalije, se je strinjal Nar-aločnik.
Na Komunali v Mozirju smo izvedeli, da je upravljalec ljubenske
kanalizacije še vedno občina. Kljub temu so opravili ogled pri Matku in priporočili vodotesni preizkus. Pismenih zahtev s strani občine ni bilo. Bilo bi dobro, da se začne kanalizacija obnavljati, vzpostaviti bo treba tudi red, predvsem pa Komunala do Ljubnega nima nobenih obveznosti, sta zatrdila Branko Miklavžina in Andi Ermenc.
Krog je torej sklenjen. V Ljubnico pa še naprej tečejo neprečiščene fekalije. Celotno področje Janezovega polja in bloki so vezani na kanalizacijo, tu in tam še kakšen posameznik brez greznice. Problem je torej celovit, Ivan Matko pa samo člen v verigi ekološke nedorečenosti. Menda se na iztoku kanalizacije prav lepo redijo tudi podgane.
Je treba še kaj besed? Morda želja po strpnem in korektnem reševanju odprtih vprašanj. Teh, ki se dotikajo posameznikov. Onesnažena Ljubnica pa ni vprašanje posameznikov, ampak celotnega vodnega in obvodnega življa. Čistilna naprava naj bi v drugi polovici leta marsikaj odpravila. Samo da ljubenski primer sploh ni osamljen in še zdaleč ne edini.
Savinjčan
Srečanje županov in duhovnikov v Gornjem Gradu
Bolje izkoristiti možnosti za sodelovanje
Tradicionalno srečanje županov in duhovnikov Zgornje Savinjske doline so letos pripravili v Gornjem Gradu. Toni Rifelj, župan gostitelj, je prisotne uvodoma seznanil z aktivnostmi in razgovori s predstavniki ljubljanske nadškofije glede denacionalizacije. Gornji Grad je namreč med večjimi zavezanci za vračilo nacionaliziranega premoženja.
Denacionalizacija je za občino veliko breme, je dejal Rifelj. Zemljišča bo potrebno odkupiti, seveda tista, ki so zanimiva za občino. Obstoječa graščina naj bi po mnenju gornjegrajskega župana služila za protokolarne namene tako cerkvi kot občini. Vsekakor pa je velik interes obeh strani, da se že letos stvari v pretežni meri dogovorijo.
Tudi v občinah Mozirje in Ljubno obstaja še nekaj nejasnosti ravno v postopkih vračanja cerkvi odvzetega premoženja, sicer pa so odnosi med lokalnimi skupnostmi in duhovniki na splošno dobri in obojestransko koristni. Vsaj po mnenju prisotnih županov (solčavski, lučki in nazarski so se opravičili).
Gornjegrajski dekan Jože Gračner je povedal, da je vprašanje vračanja premoženja v pristojnosti ljubljanske nadškofije, gornjegrajska dekanija sodi pod upravo mariborskega ordinarija. Kljub temu so duhovniki dolžni poslati na škofijo poročilo o opravljenih postopkih denacionalizacije. Dekan se je tudi strinjal, da gre za občutljiva vprašanja, katera je potrebno reševati s precejšnjo mero strpnosti.
Glede na dejstvo, da je območje vendarle precej turistično, bi po mnenju Gračnerja kazalo razmisliti o označitvenih tablah, s katerimi bi tujcem olajšali iskanje sakralnih spomenikov in lokacij, kjer se redno oziroma občasno opravljajo maše.
Duhovniki so bili mnenja, naj občine razmislijo o stalnih namenskih sredstvih za obnovo sakralnih spomenikov. Samo na Ljubnem je potrebno vzdrževati sedem cerkva, kar pomeni precejšnja sredstva, je razpravo dopolnil prodekan Martin Pušenjak in dodal, da bi v prihodnje vendarle kazalo več poudarka nameniti skupnim kulturnim prireditvam.
Več sodelovanja na določenih krajevnih prireditvah bi nenazadnje pomagalo odpravljati razne predsodke tako na eni kot na drugi strani. Lepa priložnost se nedvomno ponuja že letos. Na Molički peči bodo namreč pripravili slovesnost ob 70-letnici smrti velikega gornika in gornjegrajskega nadučitelja Franca Kocbeka, človek torej, ki je velik del življenja namenil tudi za premagovanje ovir različno razmišljajočih.
Savinjčan
ODLIČNA IZBIRA
semen vrtnin, rož, in začimb, čebulic in gomoljev rož, lončnic, gnojil za vse namene ter sredstev za zaščito rastil. Vabljeni!
Luče ob Savinji
“Kultura je zrcalo človeka”
Letos praznujemo 200-letnico rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Spomin na ta dogodek bo živ skozi vse leto, saj je zaradi njega letošnje leto proglašeno za leto kulture. Njegov simbolični začetek v Zgornji Savinjski dolini je obeležila skupna osrednja kulturna prireditev v Lučah, ki so jo v režiji Edija Mavriča - Savinjčana izvedli 6. februarja v Lučah.
Slavnostni govornik je bil Anton Venek, ki je uvodoma predstavil prizadevanja slovenskega naroda, ki se je dolga stoletja bojeval za svojo samostojnost. Začelo se je pri prvih zapisih v slovenskem jeziku, v prvi slovenski knjigi, odigrani gledališki igri, v mnogih podobnih dejanjih, katerih skupen predznak je želja po ohranitvi slovenskega jezika. Dolgotrajni in burni časi so in še vedno kličejo k plemenitosti in sodelovanju med ljudmi.
V ideale slovenstva je v največji možni meri verjel tudi France Prešeren, ki je iz slovenskega jezika ustvaril mojstrovino, polno moči za preživetje. Moderni časi, kot radi rečemo sedanjosti, pa slovenskemu jeziku niso naklonjeni. Vanj vse bolj vnašamo tujke, ki so plod
mode, nerazumevanja in nekega tujega idealizma. Ob združevanjih z ostalimi narodi, ki so pred pragom, lahko brez dolžnega spoštovanja do slovenstva in slovenskega jezika le-tega izgubimo ali na lahek način zapravimo.
Ob koncu se je govornik dotaknil tudi finančne plati kulture. Ve se, da vsaka stvar nekaj stane. Ve se tudi, da je prav v kulturo vloženega največ prostovoljnega dela, ki pa samo po sebi, brez določenih finančnih vložkov, ne more obroditi tako velikih sadov, kot bi jih lahko.
Po dolgem času se je svet območne izpostave sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti znova odločil, da najzaslužnejšim za razvoj ljubiteljske kulture na tem področju podeli priznanja. Veliko plaketo je prejel vodja Godbe Zgornje Savinjske doline Franci Goljuf,
ki ta ansambel vodi že od leta 1976. Zaradi odsotnosti zaradi bolezni je plaketo v njegovem imenu sprejel predsednik godbe Jože Grudnik. Male plakete so prejele Štefka Petek (SLAP), Jana Lipovšek (KD Ljubno) in Jožica Podkrajnik (KD Luče). Plakete je podelil podpredsednik sveta Marjan Dobrovc.
Sledil je recital, ki so ga izvedli gledališčniki KD Gornji Grad in KD Mozirje, za glasbeno spremljavo pa je poskrbela GŠ Nazarje z mladimi pevci in glasbeniki. Režiser je v recitalu združil in v celoto povezal odlomke iz 14 Cankarjevih del.
V kulturnem programu so sodelovali tudi pevci solo oddelka GŠ Nazarje, ki ga vodi Katja Kovač, na klavirju jih je spremljal Toni Acman,
ob koncu dobri dve uri trajajoče prireditve pa so se predstavili še člani domačega zbora Viva la mušica, ki ga vodi Simona Moličnik Šivic.
Kot je dejal slavnostni govornik, je kultura zrcalo človeka in človek zrcalo kulture. Sodeč po obisku, prireditve se je udeležilo le okoli 45 ljudi, se v tem zrcalu iz dneva v dan vidi manj ljudi. Del te krivde gre pripisati tudi posameznikom, ki se čutijo poklicane, da drugim vsiljujejo svoja prepričanja o tem, kaj sploh je kultura. Od ljudi je namreč odvisno, v kakšni meri ta hotenja sprejemajo. Sodeč po udeležbah na takšnih in podobnih prireditvah pa lahko marsikdo ugotovi, da se kolesje “napredne” kulture vse manj vrti za ljudi in vse bolj mimo njih.
Benjamin Kanjir
Ljubno ob Savinji
Pesnikove misli in želje so tudi naše
V počastitev kulturnega praznika in dvestoletnice rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna so se po dolini zvrstile številne proslave. Na Ljubnem sta osnovna šola in kulturno društvo pripravila občinsko prireditev v pozdrav prazniku.
Sodelovali so učenci Osnovne šole Ljubno, Glasbene šole Nazarje, Glasbene delavnice Os-minka, učenci Cite Galič in člani Kulturnega društva Ljubno. Slavnostna govornica je bila županja Anka Rakun, ki je nanizala nekaj utrinkov iz življenja našega največjega pesnika.
Kljub vsem spremembam, po vseh minulih letih, so misli in želje iz pesnikovih pesmi tudi naše želje. Še vedno cenimo zvestobo, ljubimo sočloveka, za domovino smo pripravljeni dati življenje. Pesnikova želja, ki je želja mnogih ljudi sveta, živi, in ta je, da bi se med seboj znali pogovarjati, spoštovati - ne vrag, le sosed bo mejak.
Prireditve, ki se bodo zvrstile preko celega leta, so tako edinstvena priložnost, da se zavemo Prešernove veličine in njegovega pomena za Slovence. Kljub osebni razvratnosti in neugodnim življenjskim okoliščinam je prerasel osebno tragiko in se povzpel v ospredje kulturnega in narodnostnega življenja kot glasnik, pesnik in revolucionar svobodoljubne evropske miselnosti. Slovensko književnostjeuspeldvignitinaev-ropsko raven.
Marija Sukalo
ČASLES d, o.o, Mozirje
Odkupujemo hlodovino: smreke, jelke, bora, macesna, hrasta, jasena, javorja
Informacije na telefon: 832*721 mobitel: 0609*649*751
Podelitev malih plaket Zgornje Savinjske doline za ljubiteljske kulturne
dejavnosti (foto: Ciril Sem)
KD Rovtar Šmihel nad Mozirjem
Šmihelčani na gosposki kmetiji
Dolgoletno in bogato tradicijo uprizarjanja gledaliških iger prizadevni mladi Šmihelčani tudi letos niso prekinili. Po dolgih mesecih vaj so 5. februarjavvečnamenskem šolskem prostoru v Šmihelu premierno uprizorili komedijo v treh dejanjih avtorja Štefanajarka, Gosposka kmetija.
Rečica ob Savinji
Koncert harmonikarjev ogrel srca in duše
V petek, 11. februarja, je bilv kulturnem domu naRečici ob Savinji koncert harmonikarjev Darka Atelška z gosti Natalijo Veboten, Podhomskim Jožom in Klobasekovim Pepijem ter Harmonikarskim orkestrom Premogovnika Velenje pod vodstvom Mira Klinca. Koncert je pokazal, da Dare Atelšek ni samo dober virtuoz na frajtonarici, temveč tudi izreden pedagog, saj je s svojo številno skupino harmonikarjev navdušil staro in mlado v prepolni dvorani.
Množica harmonikarjev pod vodstvom Darka Atelška je navdušila publiko (foto: Ciril Sem)
Tradicija igranja sega daleč v preteklost. Že kar po pravilu se člani šmihelskega kulturnega društva lotevajo izvedb komedij, s katerimi razbijajo delovno enoličnost, ki je za preživetje nujno potrebna v teh kra-jih.
Tema, ki se je je lotil avtor Štefan Jark, je kmečkemu življu pisana na kožo. Marsikateri kmet se v vsakdanjem življenju srečuje z očitki o lahkosti kmečkega dela in življenja. Zgodba je grajena prav na tej predpostavki in govori o mestni družini, ki pride na kmetijo na počitnice. Z gospodarjem sklenejo stavo, po kateri bodo tri dni sami skrbeli za kmetijo in ta čas opravljali vsa potrebna opravila. Seveda se tudi tu izkaže za pravilnega stavek, ki je danes že kar pregovor in pravi, da
Navzoči pa so imeli kaj videti. In tudi slišati. Že res, da so velik del obiskovalcev predstavljali starši mladih nadebudnežev, druga resnica pa je ta, da so poleg njih vsakega nastopajočega z največjim dolžnim spoštovanjem spremljali tudi vsi ostali.
Nastopajoče je družila še ena lastnost. Kar skušali so se, kdo bo manjši ali mlajši, pa bo svoje delo kljub temu opravil najbolje mogoče. Ta njihova rosna leta so v poslušalcih vzbujala neprikrite vzdihe in marsikdo se je ob ubranem igranju počutil veliko mlajšega, kot pa v resnici je. In prav je tako, saj svet menda še vedno stoji na mladih.
Neva, Maruša, Lara, Aleksandra, Lea, Mateja Nina, Barbara, Sandra,
le čevlje sodi naj kopitar.
Šmihelski gledališčniki s svojo igro in režijo Antona Acmana starejšega gotovo ne želijo prodirati na velike odre in v velika mesta. Z igranjem le zapolnjujejo košček sebe, ki jim pravi, da je včasih potrebno storiti kaj tudi za sočloveka. Če pa ga s tem svojim dejanjem lahko do srca nasmejiš in mu preženeš skrbi, si za njega storil največ, kar lahko. Zavedajoč se teh dejstev, lahko vsako leto znova zadovoljijo svoje občinstvo. Potešitev je obojestranska, to pa jim daje zagon, voljo in moč, da pri tem svojem kulturnem poslanstvu vztrajajo, kljub morebitnim kritikam “velikih bratov”.
Benjamin Kanjir
Monika, Peter, Martina, Nuša, Nataša, Daša in Sanja so s samostojnim ali dvoročnim igranjem na klavir izpolnile vse tisto, kar so si želele pred koncertom. To, da dobro in brez napak odigrajo zadano in s tem osrečijo najprej seveda svoje starše, takoj za njimi pa tudi mentorico in ostale zbrane.
Kot gostje večera so nastopili Gregor Deleja in Simon Dvoršak na klavirju ter Luka Železnik s flavto. Odveč bi bilo izgubljati besede o njihovem izvajanju, saj je njihov izpiljen slog dobro znan tudi v Mozirju. S svojo navzočnostjo pa so dodali svoj pečat urico trajajočemu dobro pripravljenemu in izvedenemu kulturnemu dogodku.
Benjamin Kanjir
Svojim učencem, ti so od najmlajših osnovnošolcev do starejših srednješolcev in odraslih, razdaja svoje znanje in čas, vendar sam zase pravi, da ni profesor, ker »nima šol«. Vseeno pa ima učence rad in jim poleg znanja daje tudi ljubezen do glasbe. Koliko jih je do sedaj naučil, so v svojih točkah pokazali Mateja Kaker, Marija Breznik, Ivanka Benda, Luka Krivec, Andrej Hrastnik, Damjan Skornšek, Primož Plesec, Miha Meh, Primož Zvir, Franc Skok, Miha Feifer, Zdravko Budna, Boštjan Polak, Aleš Majhen, Primož Bitenc.
Najbolj je s svojim igranjem vsekakor izstopal Primož Zvir, ki je v svojem triletnem igranju lani osvojil zlato plaketo na Ljubečni. Mladi harmonikar je v pogovoru z voditeljico
Natalijo Verboten dejal, da je to bila sicer njegova želja, a tako visokega priznanja, ki ga je dobil s trdim delom in dolgimi vajami, ni pričakoval.
Zasmeh in dobro razpoloženje sta svojimi humorističnimi točkami poskrbela Jože Galič kot Podhomski Joža in Miro Klinc v vlogi Klobase-kovega Pepija. Napovedovalka Natalija Verboten pa je poleg svojih voditeljskih sposobnosti dokazala, da tudi petje odlično obvlada. T\tdi »starejši«, harmonikarji Premogovnika Velenje, ki so nastopili kot gostje, niso zaostajali. Da glasba in prijateljstvo ne poznata meja, pa je dokazal skupen nastop obeh orkestrov. Poslušalcem so ogreli srca in duše.
Marija Sukalo
Kulturni praznik v Bočni
Pesmi in recitali
V Bočni so ob letošnjem kulturnem prazniku pripravili koncert moškega in ženskega pevskega zbora. Pevci in pevke, katere vodita Mitja in Jože Ven-išnik, kljub številnim nastopom izven lastne dvorane še vedno najraje pojejo pred domačo publiko. Na žalost in za Bočno resnično presenetljivo je prireditvi, v katero so vgradili tudi recital Prešernovih pesmi, prisluhnilo relativno malo ljudi. Škoda. Verjamemo, da gre za golo naključje, tako zapete in nenazadnje tudi recitirane pesmi nam imajo dandanašnji še precej sporočiti. Ali celo vsak dan bolj.
Glasbena delavnica Osminka, Zavod za kulturo Mozirje
Mladi za mlade
Učenci glasbene delavnice, ki jo vodi Mira Kelemen, se vsako leto vsaj enkrat letno predstavijo v prostorih mozirske galerije. Njihova mladostna razigranost in veselje do klavirja sta navzoče, ki so galerijo napolnili do zadnjega kotička, razveseljevala tudi 11. februarja.
Nazarje
Občinski pozdrav kulturnemu prazniku
Občina Nazarje je skupaj s tamkajšnjim kulturnim društvom na predvečer slovenskega kulturnega praznika pripravila zanimivo prireditev, ki je v dvorano Delavskega doma privabila veliko število obiskovalcev. Slednji so zasedli sedeže tako v parterju kot na balkonu, kar se v Nazarjah, resnici na ljubo, ne zgodi prav pogosto. Nastopajoči so se za izjemen obisk oddolžili z izjemnim kulturnim programom.
Po Prešernovi Zdravljici v izvedbi mešanega pevskega zbora KD Nazarje pod vodstvom Tonija Acmana je nekaj misli ob kulturnem prazniku izrekel nazarski župan Ivan Purnat. Opozoril je, da kultura niso samo knjige, pesmi, gledališče in glasba, ampak kulturo predstavljajo tudi vsakdanji odnosi med ljudmi. Če so ti na nizkem nivoju, potem tudi za ostale kulturne dobrine ni prostora. Purnat je pozval vse občane, naj si prizadevajo za dobre medsebojne odnose, saj bodo v tem primeru skupni cilji lažje dosegljivi.
Pester in kvaliteten kulturni pro-
gram so poleg omenjenega pevskega zbora pripravili učenci nazarske osnovne in glasbene šole. Osnovnošolci so v prozi in poeziji predstavili življenje in delo največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, program glasbene šole pa so izvedli solo pevci, instrumentalisti in mladinski pihalni orkester pod vodstvom Stefana Garkova. Gromki aplavzi so se vrstili drug za drugim in ob koncu prireditve so Nazarčani odhajali domov s prijetno mislijo, da je kultura (znova) doma tudi v njihovem kraju.
Franci Kotnik
Gasilsko alpinistična enota Luče
Ni pomembno od kod si, samo da hočeš pomagati!
Si lahko predstavljate gašenje požara na težko dostopnih gorskih predelih, s katerimi je Zgornja Savinjska dolina posejana skoraj tako gosto kot Ljubljana z avtomobili? Verjetno težko, saj je stvar tudi za izkušene gasilce brez alpinističnega znanja že vnaprej izgubljena. Dva dni je tlelo, se vžigalo in grozilo s požarom velikih razsežnosti pred leti v Velikem vrhu nad Logarsko dolino.
Z veliko truda in vneme so se poskušali prebiti solčavski gasilci in ostali domačini do mesta, kjer je udar strele povzročil požar. Vsej volji navkljub so ostali brez opreme in znanja nemočni. Dokler niso priskočili na pomoč lučki alpinisti, ki so istočasno tudi gasilci, sami stari izkušeni mački. Požar so uspeli lokalizirati, dokončno pa je z njim opravil odrešilni dež.
Tako se spominja začetkov lučke gasilsko alpinistične enote njen poveljnik Vinko Moličnik. Združiti vrhunske alpiniste in usposobljene gasilce na kraju požara, nekje nad skalnimi previsi, je pač potrebno obvladati obe spretnosti. Seveda pa
brez opreme vsa pripravljenost in dobra volja nič ne zaležeta. S pomočjo Alfreda Božiča, predsednika izvršnega sveta takratne občine Mozirje, so uspeli kupiti osnovno opremo - denar sta odstopili civilna zaščita in teritorialna obramba. Enota tudi po uvedbi lokalne samouprave ni ostala prepuščena sama sebi. S posredovanjem župana Mirka Zamernika jim je 400 tisočakov primaknila republiška uprava za zaščito in reševanje, tako da se lahko pohvalijo z zelo dobro opremo. Seveda je potrebno zadeve nenehno dopolnjevati, to pa jim uspeva v veliki meri tudi zaradi denarne pomoči gasilskega društva iz Luč.
Fante druži predvsem volja in pripravljenost pomagati, pravi poveljnik Vinko Moličnik. Dva člana prihajata iz Solčave, iz Mozirja, večina je Lučanov, predvsem pa je pomembno, da so fantje iz Zgornje Savinjske doline in praktično v vsakem trenutku dosegljivi. V zadnjih letih so se izkazali pri gašenju požara na Raduhi, spet drugič reševali živino iz nedostopnega območja. Za kmeta pomeni živina skoraj toliko kot človek, pomodruje Moličnik.
Ob vsem tem zgornjesavinjskem skalovju se nehote zastavi vprašanje, kako je mogoče, da na tako težko dostopnem, vendar precej obljudenem območju ni sodelovanja z
Od Rinke do Sotle
Gorsko reševalno službo. Ih so vrhunski alpinisti z vso opremo, nenazadnje je tu dr. Tonč Žunter, izkušen, alpinist letalec in reševalec. Če bi imela enota GRS svoj sedež v Lučah ali Solčavi, če bi imeli dr. Žunter in gasilsko alpinistična enota pristojnosti, katerih žal nimajo, bi mogoče pred kratkim ponesrečeni alpinist Marko Čar še živel. Preveč časa je minilo do prihoda helikopterja, preveč počasne organiziranosti in še česa, razmišlja Vinko Moličnik. Zadeve bi vendarle kazalo prepustiti racionalni človečnosti in tako mogoče ohraniti kakšno življenje.
Savinjčan
Morsko doživetje za sto kmečkih žena
Radio Celje in Novi tednik letos že 28. po vrsti organizirata izlet na morje za okroglo stotnijo kmečkih žensk iz širše celjske regije, od Rinke do Sotle.
Tako kot vsako leto bo tudi letos zraven nekaj “pušlcev” iz Zgornje Savinjske doline, vse, ki jih mika dvodnevno potepanje ob morju in Primorski 14. in 15. aprila, pa si lahko priložnost zagotovijo s kuponom, katere objavlja Novi tednik. Javno žrebanje udeleženk bo 10. marca na kmečkem turizmu Fatur v Slatini v
bližini Slomškove Ponikve.
Udeleženkam tradicionalnega izleta se obeta tudi ogled Postojnske jame in zabavni program v hotelu Lucija, ponavadi pa je vsaj polovica avtobusa takih, ki ob tej priliki prvič vidijo morje in okusijo slan okus Jadrana.
Savinjčan
Sekcija frizerjev pri OOZ Mozirje
Moda je pomembna tudi v frizerstvu
Moda ne kroji samo oblek ali modnih dodatkov, njene smernice se udejanjajo tudi v frizerstvu. Prav zaradi tega so se 5. februarja v prostorih Območne obrtne zbornice Mozirje zbrale članice sekcije frizerjev, ki so se pod strokovnim vodstvom spoznale s frizersko modo na prelomu tisočletja.
Kot so uvodoma poudarili moderatorji Ilirije d.d. oziroma njenega Narta studia, je modaokus, le-ta pa znanje. To znanjeobračaogromnodenarja,karse v naj večji možni meri zavedajo modne hiše. Le-te s svojimi oblikovalci narekujejo smeri, ki se jih mora vsakdo, ki ima količkaj opravka z zunanjim videzom ljudi, seveda držati. Pomembna je moda v tekstilni industriji, takoj za njo pa stopajo v ospredje frizerji, ki lahko s svojim znanjem iz las ustvarjajo prave mojstrovine.
Modo v frizerstvu ustvarjajo slovite frizerske hiše iz Londona. Te večkrat letno ustvarjajo kolekcije frizur, ki so
zapovedi zaves svet, ki na modo kaj da. Manjše modne hiše in studii zato vedno čakajo, kakšni bodo novi predpisi, v katero smer bo šla moda. Zanjo je značilno, da ne gre le naprej, ampak tudi nazaj.
Enak pomen pri friziranju, kot gaima striženje, ima v zadnjih letih tudi barvanje. Barv je brez števila, začelo pa se je zato, da bi se znova pridobili mladi, ki v frizerske salone niso več zahajali. Frizerji so opažali velik osip strank, ki pa so se z uvajanjem novih materialov in načinov znova vrnile.
Benjamin Kanjir
Pogovor s profesorico glasbene vzgoje Tadejo Cigale
“Človek naj zapusti umetnost, ne umetnost
človeka!”
Glasba na takšen ali drugačen način vsakega človeka spremlja od zibelke do groba. Marsikoga rojenice zaznamujejo z lepim glasom, z dobrim posluhom ali pa talentom, da glasbo na najboljši možen način posreduje tudi ostalim. Gotovo je ena izmed njih tudi Tadeja Cigale, ki ji glasba pomeni poklic in hobi.
SN: Za vami je, kar se tiče življenja, kratka, kar pa se tiče uspehov na poklicnem in ljubiteljskem področju, že kar dolga pot. Je bila glasba prisotna že v vaši družini oziroma od kod tako velika ljubezen do nje, da ste ji posvetili svojo poklicno usmeritev?
Tadeja: V naši družini, tako po materini kot po očetovi strani, vsi radi prepevamo. Razen mene pa se z glasbo nihče ni ukvarjal bolj resno, kaj šele profesionalno. Samo jaz sem se podala na pot glasbenika. Glasbo pa sem vzljubila ravno preko prepevanja. Že kot otrok se spomnim, da kamorkoli smo se z družino podali, šli na izlet, se peljali v avtomobilu, vedno smo ta čas izkoristili za prepevanje. Zato sem prepevala že pred vstopom v šolo v otroškem cerkvenem pevskem zboru, tudi v šolskem cerkvenem pevskem zboru pri našem domačem cerkvenem organistu Jožetu Napotniku, ki je bil hkrati tudi krajevni zborovod-ja. Ravno on je tista ključna oseba, ki me je navdušila za petje in igranje. Vedno sem ga občudovala na koru, njegovo sprehajanje po pedalih in manualih, njegovo orgelsko tehniko, nič manj pa ne njegovega pogleda na glasbo z očmi zborovodje. Njemu se lahko zahvalim, da sem danes to, kar sem. On me je pripeljal na glasbeno pot.
V glasbeno šolo sem se vpisala zelo pozno, šele v petem razredu. Za današnje razmere je to res zelo pozno. Sicer sem celo otroštvo govorila, da bom zdravnica. Tik pred zaključkom osmega razreda pa sem se nepreklicno odločila, da postanem glasbenica, podala sem se v Ljubljano, kjer sem študirala. Najprej na srednji glasbeni in baletni šoli, nato pa še na akademiji. Po njej sem se po oklevanju, ali ostati vLjubljani ali se vrniti domov, odločila za slednje.
SN: Ko ste končali šolanje, ste se zaposlili v glasbeni šoli v Velenju in kasneje v Nazarjah.Tu poučujete nauk o glasbi in klavir, vodili pa ste tudi otroški pevski zbor. N a kakšnem nivoju je glasbena kultura, če lahko rečemo, da je Zgornja Savinjska dolina na podeželju, vprimerjavi z večjimi mesti, in kako je z glasbenim podmladkom?
Tadeja: Glasbena šola v zadnjih nekaj letih izredno napreduje in se v smislu kvalitete uspešno prebija. Razširila je svoje oddelke, dala je impulze novim kadrom, ki se že vračajo v dolino, seveda izšolani, in upam, da jih bo ta dolina tudi obdržala. Glasbeno šolstvo je končalo precej generacij, pa tudi tisti učenci, ki so glasbeno šolo obiskovali vsaj nekaj let, danes z drugačnimi očmi oblikujejo glasbeno kulturo in imajo drugačne poglede na kulturno življenje. S tem ne mislim samo na odnos do spremljanja koncertov in ostalih kulturnih prireditev, ampak tudi na to, daje
ta vzgojeni podmladek zelo dobrodošel v naših pevskih vrstah, pa tudi v različnih sestavih, kot so ansambli. Mnogi instrumentalisti leta in leta ostajajo zvesti glasbi tudi v različnih orkestrih ali na primer Zgornjesavinjski godbi.
Razvoj in kakovost amaterskih skupin pa je na podeželju žal, zelo povezan s finančno situacijo. Ta hromi in zavira delo skupin, ki bi v mestu, kjer je osveščenost, ponudba in hkrati večja potreba, lažje prodrle. Morda se ravno zaradi tega dejstva
Prof. Tadeja Cigale: “Za petje in igranje me je navdušil Jože Napotnik” (foto: B. Kanjir)
posamezniki zadovoljijo s tem, kar so že dosegli in s tem, kar so. Manjka jim ambicij, zato svoje znanje zaprejo v to dolino, ne sprejemajo več izzivov in ostanejo na tem prostoru.
SN: Poleg učenja v glasbeni šoli se ves čas ukvarjate tudi z vodenjem večih pevskih zborov. Kaj vse obsega vaše delo?
Tadeja: Pred mnogimi leti sem začela z dekliškim pevskim zborom v domačem kraju. Ta je bil tipični primer tega, kar sem prej rekla. Nekaj let je trajalo, da smo dosegli določen nivo, ko pa so prišli rezultati, gostovanja in novi izzivi, pa seveda kulturno društvo in ZKO, kljub naprezanju takratne predsednice, niso zmogli pokrivati finančne plati. Na določeni točki smo se zato odločile, da ne gremo nazaj in smo prenehale. Iz tega zbora se je sočasno z njim okrepil cerkveni mladinski pevski zbor, ki mi ga je tedanji organist Jože Napotnik postopoma predajal. Ta zbor se danes imenuje Nazaret, delo z njim pa mi je, tudi zaradi duhovne usmeritve, v posebno veselje.
Iz dveh oktetov, Savinjskega ave in okteta Rožmarin, je nastal sedanji Savinjski rožmarin, ki
mi vzame precej časa in energije, saj skupina združuje mlade in dokaj dobro glasbeno izobražene ljudi. V njem so za nameček tudi štirje zakonski pari, kar je še dodaten napor.
V Velenju imam še 35 članski pevski zbor Gorenje, ki me v strokovnem smislu seveda najbolj okupira in obremenjuje.
Z izrednim veseljem pa sem se do letos ukvarjala tudi z otroškimi pevskimi zbori na glasbeni šoli. Začela sem na osnovni šoli Luče, nekaj let sem vodila zborček v Šmartnem in te aktivnosti zaključila letos v domačem kraju, kjer so na novi šoli z menoj premostili zadrego do decembrskega prihoda novega učitelja glasbe.
SN: Ali drži, da so Zgornjesavinjčani dobri pevci?
Tadeja: To absolutno drži. Višje ko gremo po dolini, bolj ljudje pojejo in več jim to petje pomeni. Nočem idealizirati, vendar, denimo v Matkovem kotu ali sredi Luč petje še vedno pomeni vrednoto, še vedno ljudi osrečuje. Na srečo tudi med mladimi. Poje se v šolah, v cerkvah, po gostilnah in na družinskih slovesnostih. Ne dramatiziram pa, ko rečem, da nižje ko gremo po dolini, slabša je ta situacija. Zaradi tega so tudi pevci manj učljivi. V večjih krajih je danes tako, da se starši učijo od otrok. Pesem se od otrok vrača k staršem. Včasih pa je bilo ravno obratno. Otroci so v šole prinašali lepe slovenske pesmi, ki so se jih nato učili drug od drugega. Danes je situacija povsem drugačna.
SN: Trenutno ste pevovodja vokalne skupine Savinjski rožmarin. Pevci so dobrodošli na mnogih različnih priložnostih po dolini, z njimi pa radi gostujete tudi izven nje. Pred kratkim ste sodelovali tudi na medob-močnem srečanju pevskih zborov v Celju in bili zavidljivo ocenjeni.
Tadeja: V preteklem letu smo bili velikokrat tudi izven doline. Bili smo tudi v Cankarjevem domu in v Tivoliju, kjer smo bili večkrat gostje radia Ognjišče, s čimer se radi pohvalimo. Za Ognjišče občasno tudi kaj posnamemo. Peli smo ob papeževem obisku, na srečanju zborov v Ljubečni, kot gostje smo nastopili v Velenju. Gremo pač povsod, kamor nas povabijo in kar je seveda v naših finančnih zmožnostih. Zaledja nimamo, saj trenutno ne spadamo pod nobeno kulturno društvo.
SN: Poleg Savinjskega rožmarina že nekaj let uspešno vodite tudi mešani pevski zbor Gorenje Velenje. Z njimi ste dosegali že zelo dobre rezultate.
Tadeja: Zbor vodim od marca 1996. Ponudba, ki sem jo dobila od drugod, mi je pomenila izjemen izziv. Vedno sem si želela delati z veliko zasedbo, delati zahtevnejše projekte, zagristi v
tekmovalne skladbe, potovati po svetu. To mi zbor Gorenje omogoča, zato sem se povabilu odzvala in sprejela vodenje zbora. Največji uspeh smo doživeli marca 1997 v Rimu, kjer so tekmovali zbori iz vse Evrope in tudi drugih kontinentov in kjer smo pred mednarodno žirijo dosegli srebro. To je bil tudi največji uspeh zbora, ki deluje že 22 letin ob katerem se je zvrstilo že pet dirigentov.
Lani smo tekmovali na državnem prvenstvu v Mariboru. Tam smo srebro zgrešili za štiri desetinke. Letos se posvečamo snemanju zgoščenke, kar nam omogoča generalni sponzor koncern Gorenje, ki letos praznuje svojo 50-letnico. Zaradi tega jubileja so nam namenili določena sredstva, da bomo lahko posneli zgoščenko z narodnimi pesmimi. Gorenje je v svetu sinonim za kvaliteto, zato si niti ne more privoščiti slabega ali povprečnega zbora.
SN: V čem se razlikuje delo z velikim zborom od tistega, ki ga sestavlja manj pevcev in kaj vam je ljubše?
Tadeja: Velik zbor seveda zahteva
več energije, več samodiscipline, tudi učiti in naučiti je težje 35 kot 16 pevcev. So pa tudi prednosti. Če zbor zajame naval angine ali prehlada, je še vedno nekaj pevcev prisotnih na vajah in na razpolago, zato dirigentu tudi v najhujši krizi ni potrebno na primer odpovedati nastopa. Pevci morajo imeti svoj odnos do vaj in vedeti, da če manjkajo na vajah, to ne predstavlja njihovega osebnega ampak problem celote. Zlasti pa je to vidno v manjših skupinah. V malem sestavu je to velik problem. Dovolj je, da na vajo prideta dva pevca, ki sta nerazpoložena, utrujena ali bolna. V tem primeru vaja ne more biti uspešna. TU gre za izjemno preobčutljivost grl in duš. V primeru Savinjskega rožmarina pa smo vsi pevci med sabo prijatelji in če ima eden izmed nas težave, smo vsi nesrečni. Naša domačnost pa je lahko včasih tudi ovira za delo. Glede discipline na vajah včasih domačnost postane moteča.
Moram pa povedati, da ima skupina kot taka izredno zdravilno moč. V takšni skupini vsakdo najde svojo identiteto, samozaupanje, ki mu ga vlijeta sopevec in dirigent. Vsak
pevec se mora zagledati v luči potrebnosti in da začuti, da smo drug drugemu potrebni.
SN: Kako vam uspe uskladiti službo, vodenje zborov, družino ter poleg tega najti še čas za drobne, proste trenutke, ki nam lepšajo življenje?
Tadeja: Moram reči, da imam izredno srečo v življenju, ker mi je delo v veselje. Vsak dan sproti se veselim službe in nikakor ne morem razumeti ljudi, ki jim je poklic, za katerega so se odločili, v breme. S tem si ne domišljam, da je poklic glasbenika manj naporen kot ostali poklici, ampak še enkrat poudarjam, da imam srečo. Vse je odvisno od človeka, s kakšno energijo se loti življenjskih opravil. Večere mi zapolnjujejo pevske vaje in zopet imam srečo, da je moj hobi zopet glasba. Na srečo je petje tudi možev konjiček. Zaradi družine in otrok pa se je letos odpovedal prepevanju pri Gorenju, zvest pa ostaja Savinjskemu rožmarinu. Otroci lažje pogrešajo enega kot oba starša, čeprav zvečer, v času pevskih vaj, načeloma že spijo. Včasih si zaželim le to, da bi imela več časa za stik z naravo, da mi
ne bi bilo potrebno za vsak konec tedna trepetati, ali bomo lahko skupaj z družino, ali bomo v nedeljo lahko kam odšli, morda obiskali prijatelje. Rada bi kdaj v miru prebrala še kakšno knjigo, časopis. Mislim pa, da imajo podobne probleme vsi ljudje in ne le jaz.
SN: Nam zaupate, kaj je vaša največja želja oziroma kaj je tisto, kar si v življenju želite doseči?
Tadeja: S svojim tempom sem zadovoljna, ker več, ko imam obveznosti, bolj mi gre vse skupaj od rok in boljši občutek imam. Za glasbenika je izredno nevarno, če pade iz ritma in če zaide v brezdelje. Tako se najprej čisto po umetniško preda sanjam, zatem pridejo temne misli, iz tega pa včasih sledi celo kakšna depresija. Tega pa si ne želi nihče od nas. Jaz osebno si želim, da bi še naprej delala in živela tako, da mi, kot sedaj, ne bi bilo potrebno ničesar obžalovati in da bi se znala pravi čas ustaviti. Prav modro je, da človek zapusti umetnost, ne pa da umetnost zapusti človeka.
Pogovarjal se je
Benjamin Kanjir
YYZ Mozirje
Lovec navdušil malčke
Tik pred novim letom se je malčkom vrtca v Mozirju uresničila goreča želja. Obiskal jih je lovec. Takšen pravi, v zeleni uniformi in z vsem ostalim, kar spada k članu zelene bratovščine.
Trideset malčkov se je zbralo v majhni, a prijazni dvoranici. Med vrati se je pojavil težko pričakovani lovec. Razigrani živ žav je na mah utihnil. Zavladal je mir, kot globoko v gozdu. Vse očke polne pričakovanja so bile uprte v prišleka, člana lovske družine iz Luč.
Malčkom je nato povedal mnogo zanimivosti o naravi, o njenem čuvanju v gozdu in o njegovih prebivalcih. Otroci so prisluhnili z odprtimi usti in v popolni tišini poslušali zanimivosti o vevericah, zajčkih, lisici, o medvedu, volkovih in risih. Medvedke imajo še posebej radi, saj jih ima vsakdo tudi doma. Srnjaka so že skoraj vsi videli, nekateri pa celo jelena in gamsa. Divji petelin pa živi visoko v tihih gozdovih savinjskih planin.
Predavanje je bilo v popolnosti prilagojeno za najmlajše. V dvorani je vladala popolna tišina. Lahko bi se slišal let ptičke mimo zaledenelega okna. Enoglasno kot v zboru so malčki navdušeno odgovarjali na sleherno vprašanje prijaznega lovca.
Veliko zanimanja je med otroci vzbudil lovski daljnogled. Skozi njega lahko lovec v mraku pred nastopom noči opazuje srninega mladiča na paši skupaj z mamico srno. Posebne pozornosti je bila deležna tudi lovska puška risanica z dolgim daljnogledom na cevi. Vsi so vedeli, da lovec brez puške ni lovec. Vendar je za lovca na prvem mestu varovanje in gojitev divjadi. Šele na tretjem mestu je lov.
Vrhunec zanimanja je nastopil, ko je prijazni lovec z izrednim posluhom za najmlajše iz lovskega nahrbtnika dvignil rogovje srnjaka in gamsa, na koncu pa še trofejo muflona. Sledila je razlaga, da muflon ne sodi med divjad, ki že od davnih časov živi po nekaterih delih Slovenije, ampak da so muflone v naše kraje naselili prizadevni lovci. S prekrasnimi rogovi in telesom je od takrat pravi okras med živalskimi vrstami v naših gozdovih.
Vprašanj s strani malčkov ni manjkalo, na vsako pa je bil podan strokoven in lahko razumljiv odgovor.
Prijetno in vsebinsko bogato predavanje se je končalo z vsestranskim navdušenjem in gotovo ne bo kmalu pozabljeno. Malčki in vzgojiteljice smo dobili v razumljivi in zanimivi obliki prikazane naravovarstvene in plemenite aktivnosti naših lovcev in lovskih družin. Predavanje je bilo vzgojno naravnano. Gotovo bo kateri izmed malčkov, ki
so poslušali, ko mu bodo leta dopuščala, postal ponosni član zelene bratovščine.
Bojanu Raku, diplomiranemu inženirju in članu lovske družine Luče se zapredavanje zahvaljujemo. Želimo mu še obilo zadovoljstva in užitkov v njegovih naravovarstveno izobraževalnih prizadevanjih.
Sergeja Valenčič
Športno društvo Mozirje
vabi v času zimskih počitnic od ponedeljka, 28. februaija, do petka, 3. marca 2000, v telovadnico domaTVD Partizan Mozirje na
ORGANIZIRANO
BREZPLAČNO
REKREACIJO,
in sicer
od 9. do 11. ure osnovnošolska mladina ter od 11. do 13. ure srednješolska mladina.
Igrali bomo košarko, odbojko, mali nogomet ter namizni tenis. Vsi, kateri ne boste na snegu ali ledu, pridite, ne bo vam žal.
SALON NEGE
VAM SVETUJE:
Na trgu 7, Mozirje
v Grabnerjevi hiši Tel.: 833-207
MAUS
PARIS
SUHA KOŽA POTREBUJE VLAGO
Tako kot nam telo samo pove, če je kaj narobe z nami, je tudi koži potrebno prisluhniti. Bodimo pozorni na njene znake, še posebno v zimskem času, ko nanjo delujejo predvsem negativne stvari (suh zrak v zaprtih prostorih, oster mrzel zrak zunaj, veter...), ki povzročajo izsuševanje in s tem tanjšanje kože. Morda nas koža srbi, peče, imamo občutek, da nam kožo vleče skupaj, da nimamo nikoli dovolj kreme, da se nam pojavijo gubice, podočnjaki, ekcemi... Ker je koža filter, ki zadržuje škodljive snovi od zunaj, in zbiralnik za vodo ter hranljive snovi, poleg vseh ostalih funkcij od znotraj, ji moramo privoščiti predvsem dovolj vlage. Če koži primanjkuje vlage, postane tanka, prosojna, se rada lušči, nagnjena je h gubanju, pordelim lisam, kapilare postanejo vidne, občutljiva je na temperaturne spremembe. Vse to zimski čas še pospeši.
Za zdravje in dobro počutje vaše kože je zelo pomembno pravilno čiščenje kože in uporaba ustreznih proizvodov, to je kreme, ki vam preko dneva nudi učinkovito zaščito pred notranjimi in zunanjimi škodljivimi snovmi, zagotavlja optimalno vlaženje in daje podporo lastnemu obrambnemu mehanizmu kože.
V Salonu nege AURA uporabljamo vrhunsko kozmetiko MATIS iz Pariza. Naj vam predstavimo samo eno od krem. TOTAL CARE YOUTH CREAM, ki je vrhunska krema za suho kožo in deluje proti staranju. Deluje na vse ključne funkcije kože, ki so značilne za mlado kožo: vlaži, hrani, čvrsti, oživlja, oskrbuje s kisikom, poživlja...
Vsebuje kodo mladosti, ki posnema delovanje mlade kože. Več kot 30 izvlečkov zelišč oponaša delovanje mlade kože: “ARC kompleks”, ki preprečuje staranje, “faktor rasti”, ki pospešuje delitev celic, “ASC” preprečuje propadanje kolagena v koži, vitamina A in E pa ščitita in pospešeno obnavljata kožo.
Če k temu dodamo zgoraj omenjeno pravilno čiščenje ter dodatek vlage z ampulo v našem salonu, je uspeh zagotovljen!
NASLEDNJIČ: mastna koža in akne
Miloš LUKAČ, s.p.
Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji • Tel. & Faks: 063/ 831 848
-	Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah
-	Proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev
-	vhodnih vrat
-	oken po naročilu
-	prodaja kljuk
Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti!
11
ra		m
Mi	fly	JI
Marija Križnik s.p.
Na trgu 28, Mozirje
Tel. št.: 833-323 PE 0K0NINA
Tel. št.: 841-441
ŽE MISLITE NA POMLAD?
ZA LEPE SPOMLADANSKE DNI SMO VAM PRIPRAVILI:
- nove NES hlače in trenirke za prosti čas
•hlače na zvon LENY JEANS 1 # • spomladanski ŽENSKI «lačni KOSTIMI po ugodni ceni •pestra izbira spomladanskih MIKIC za otroke in odrasle. PRIDITE, NE BO VAM ŽAL!
PRODAJA, MONTAŽA IN SERVIS MOLZNE OPREME
Kuder Primož s.p.
Polzela 11/a, 3313 POLZELA Tel.:063/722-123, GSM: 041/714-120
NUDIMO VAM:
-	MVD DOBRODEJ, KRAVIMIN, LIZALNI KAMNI
-	ORIGINALNI REZERVNI DELI WESTFALIA IN ALFA LAVAL
-	ČISTILNA SREDSTVA CALGONIT, DIVERSEY,
HENKEL ZLATOROG, SCALA MARIBOR, WESTFALIA,...
-	POTROŠNI MATERIAL ZA MOLŽO
-	MOŽNOST DOSTAVE NA DOM
Zahvaljujem se za zaupanje in se priporočam!
Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline
obvešča, da se bo kmalu pričel tečaj
osnovnega šolanja
Informativni dan za vse zainteresirane bo v nedeljo, 27. februarja 2000, na društvenem poligonu v Varpoljah.
Vabljeni!
Dodatne informacije dobite tudi na tel, 845-003.
Zi meni luč, jaz febi ključ
Piše:
Aleksander Videčnik
Na kmetijah se je dogajalo povsod in ne le pri nas, da so gospodarji čakali do zadnjega s predajo posestva drugemu rodu. Veljalo je nekako pravilo, ki ga beremo v naslovu! Seveda je to imelo pogosto nepredvidljive posledice. Večkrat so predvideni nasledniki do prevzema sami ostareli, se niso poročili in posestvo brez nasledstva je pač začetek nazadovanja v gospodarjenju. Sicer je pa povsem razumeti stare ljudi, ki so bili včasih zavedeni z lepimi obljubami o skrbi do smrti, pa so potem trpeli pomanjkanje in bili odvisni od poštenosti naslednikov.
Prevžitek so smatrali za obvezo, ki bremeni posestvo, hkrati pa je to bila najpogostejša oblika prevzema posesti po naslednjem rodu. Večja posestva so imela posebne stanovanjske zgradbe za prevžitkarje, te so bile več ali manj ugodno bivališče za nekdanje gospodarje. Tako je šlo iz roda v rod.
Po končani fevdalni dobi so kmalu pričeli sklepati glede obvez do prevžitkarjev pogodbe, ki so jih spisali notarji ali za to usposobljeni pravniki. V teh pogodbah so si bivši posestniki zelo natančno izgovorili pogoje za predajo posestva. Tu je šlo za dajatve v denarju in pridelkih, saj je večina prevžitkarjev imela svoja gospodinjstva. V pogodbah so bile tudi navedene obveze novih posestnikov za primer bolezni prevžitkarjev.
Pogosto pa so stari gospodarji zagotovili lastnim otrokom, ki so iz različnih razlogov morali ostati doma, tudi zapeček. T\i je šlo največkrat le za pravico bivanja do smrti, večkrat pa tudi pravico do najnujnejših življenjskih potrebščin. Skratka,
vse je bilo natančno zapisano in pogodba overjena na pristojnem sodišču. Le tako je bilo možno neupoštevanje obvez do prevžitkarjev tudi iztožiti. Poznamo veliko primerov, ko so take tožbe pognale dober grunt na boben!
Naša bralka Vera Ošep iz Robanovega kota nam je poslala pogodbo o prevžitku po prodaji posestva. Torej je bil prevžitek na posestvu mogoč tudi tedaj, ko je bila kmetija prodana. Če je bilo tako dogovorjeno, je kupec tudi v takem primeru moral poskrbeti za prevžitkarja.
Sedaj pa k listini sami. Pogodba nosi naslov Notarstveni zapis in obsega 8 ročno pisanih strani. Uvodoma navaja notar svoja pooblastila in predstavi pogodbene stranke. Šlo je za posestvo Janeza Krivca iz Solčave, hišna številka 36. Kupec je bil njegov polnoletni sin Franc Krive in njega zaročenka Liza Štiglic, posestnikova hči iz Raduhe.
Vsi navedeni so sklenili sledečo »preprodajno pogodbo«, piše v nadaljevanju. Sledijo navedbe nepremičnin, ki so predmet te pogodbe, kupna cena za nepremičnine je določena na 400 goldinarjev, živina in ostale premičnine pa na 300 goldinarjev. Za to ceno preidejo vse nepremičnine in premičnine iz te pogodbe v nepreklicno last obeh kupcev. Kupca in plačnika imata pravico vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo vsak do polovice.
Od kupnine, skupaj 700 goldinarjev, prejme Janez Krive 600 goldinarjev, njegova žena Urša pa 100 goldinarjev na roko. Prodajalec izgovori za sebe in svojo ženo dosmrtni brezplačni prevžitek: stanovanje v posebej stoječi hiši (prevžitkarski, op. A.V.). Poseben prostor še v zgornji hiši za hrambo oblek in drugih reči... dalje užitek »zgornje njive nad stezo,« to njivo morata kupca vsako drugo leto pognojiti in »vso delo z živino opraviti.« Prodajalec si pridrži hasnovanje dveh češenj, »ene belice pri žlebih in ene pe-
vcane črnice, ene gruške (tepka) za hlevom in dveh češpljevih dreves, enega za hišo in drugega pod bajto, enega oreha v plotu pri bajti in farovške jabolke pri gartelnu.«
V nadaljevanju pogodbe glasi pravica do brezplačne hrane za prodajalca in njegovo ženo Uršo, pri »nezaprtem kruhu« in »vrh tega za poboljšek vsako leto vagan rži, vagan ajde, eden vagan ovsa, deset funtov Špeha, deset funtov suhega mesa, potrebno obleko prodajalcu kot njegovi ženi Urši, vrh tega še ene punčahe in sicer vse to vsako leto.« Glede kurjave pa so dogovorili, da kupca vsako leto poskrbita za »razcepljeno pripravljene drve, na dom postavljene.«
Od živine si pridrži prodajalec eno kravo, dve kozi in dve ovci. »Kupca vzameta na znanje, da tu navedena živina ni prodana po tej pogodbi.« Potem sledijo določbe o brezplačni paši in krmi, o mestu za rejo svinje, če bi prodajalčeva žena Urška to želela. Potem pa je izgovorjeno dosmrtno brezplačno stanovanje v »bajti« za prodajalčeva otroka - sina Jožeta in hči Ano.
»Če bi se prodajalčev sin Jože oženil ima pravico stanovanja
Usoda mnogih naših fantov, ki so bili vpoklicani v nemško vojsko med okupacijo naše domovine, je bila nenavadna, včasih kar strašna. Nekateri so bili hudo ranjeni, drugi so obležali na bojnih poljih, nekateri pa so prebegnili na drugo stran, da bi se na ta način rešili služenja okupatorju.
Treba je vedeti, da so naši fantje le redko obvladali nemški jezik in so zaradi tega bili že takoj podcenjevani, celo zasramovani. Sploh pa smo šteli tedaj med tako imenovane »podljudi.« Tisti, ki so se vrnili domov, so bili spet s strani zmagovalcev marsikdaj preganjani,
tudi njegova žena. Pravica brezplačnega stanovanja usahne, če bi se sin Jože odselil ali tako tudi hčerka Ana. Sin Jože je pridobil tudi pravico do brezplačne paše za tri koze. Dalje je zapisano, da imata Jože in Ana pravico do brezplačnega lesa, ki ga mora kupec odkazati, spravilo pa opravita koristnika.
Kar precej natančna določila pogodbe, bi lahko rekli ob branju listine. Toda bolj kot je bila vsebina določena, lažje je bilo njeno uresničevanje, predvsem pa so iz vsega izhajale jasno izražene pridobljene pravice.
Znimivo, za veljavnost pogodbe je naveden pogoj, da se sin Franc poroči z Lizo Štiglic. Zato je Okrajna sodnijavGorn-jem Gradu zapisala uradni zaznamek: »Na podlagi te kupne pogodbe z dne 7. oktobra 1893, se vsled odloka z dne 16. oktobra 1893 pri posestnem vložku št. 30 k.o. Solčava (Sulzbach) vpiše lastninska pravica za Franca in Lizo Krive, rojeno Štiglic in sicer za vsacega do polovice.«
K temu lahko le občudujemo hitro delo na sodišču, ki je v devetih dneh pripravilo sodni sklep in vpis v zemljiško knjigo. To bi lahko služilo sedanjim modernim uradom za zgled!
če že to ne, pa prikrajšani za svoje pravice.
Veliko naših fantov v nemški uniformi je torej dezertiralo. To je seveda v vsaki armadi usodno za tistega, ki ga pri tem ujamejo. Med okupacijo so delovala povsod na ozemlju tretjega rajha vojaška hitra sodišča. Obsodba je največkrat glasila - smrt. Ko so potem obsojenci čakali na ustrelitev, so skladno z obstoječimi predpisi krvniki dovolili napisati poslovilno pismo svojim domačim. Fantje, na smrt obsojeni, so torej smeli domov poslati vrstice slovesa.
Ta dogajanja so doslej le malo
Begunci iz nemške Dojske
Flosarska mifnina
raziskovali. Sedaj je čas, da se tudi ta list naše zgodovine odpre in opiše. Skupina naših uglednih zgodovinarjev se je tega dela lotila, da bi ostalo trpljenje naših ljudi, kjerkoli so že bili, zapisano in tako ohranjeno.
V Šaleški dolini že poteka zbiranje poslovilnih pisem nemških vojakov, ki so bili obsojeni na smrt, zato so se nekateri raziskovalci obrnili tudi na naše uredništvo, da pomaga pri ugotavljanju, kje se taka pisma še nahajajo. Radi bi jih preslikali in potem v knjigi objavili.
Prosimo torej naše bralce, da nam sporočijo, kje se še kakšno tako poslovilno pismo nahaja. Zgodovinarji bodo potem lastnike pisem obiskali in poskrbeli za potrebne podatke in preslikavo. Hvaležni bomo, če nam na našo telefonsko številko sporočite vaš naslov in telefonsko številko. Hvala v naprej!
Benediktinski
urbar
Nadaljujemo z objavo Orožnovega zapisa.
Zun Weyngarten Wbokowynye (Orožen tolmači kot Juvanje) Jantschecz (gre za podružnično cerkev v Okonini) - (očitno je imela nadarbinsko posest, op. A. V.), Oswald meyker,
Janes (Jansecz),
Andre Seberko, (kot je iz podatkov razvidno, je imel ta podložnik v obdelavi večje vinogradniške površine samostana, op. A.V.), Michaeljantscecz,
Ničla weber, (verjetno gre za tkalca, op.A.V.),
Pemhart,
Gregor meyker,
Ničla Schuster, (možno, da je bil Ničla čevljar, op.A.V.),
Janes im Pach, (Orožen omenja Ampach v Okonini),
Janes Grewlich, (po Orožnovem mnenju gre za kmetijo Krevl v Okonini).
Znano je, da so morali flosarji že v Mozirju plačevati trgu mitnino. Kot priča listina, o kateri bo govora v tem sestavku, so mitnino pobirali tudi v Celju. Tam so, kot je razvidno iz vsebine listine, imeli posebnega pobiralca mitnine, ki se je podpisal pod seznam kot A Hriber.
Na mestno občino v Celju je naslovil 4. decembra 1910 vlogo, s katero prosi, da poskrbijo za plačilo mitnine s pomočjo žandarjev, ker jo imenovani flosarji niso hoteli plačati oziroma so se plačilu izognili. Omenja, da je podatke o teh kršilcih zbral na flosih v Celju.
Lahko domnevamo, daje to bilo mogoče, ko so jih na Polulah privezovali. Iz vsega bi smeli sklepati, da so splavarski lastniki bili dolžni odvajati mitnino pred samim splavarjenjem, Hriber pa je potem nadziral mimo vozeče splave. No, in kateri naši rojaki so v seznamu našteti? T\i naj takoj opozorimo, da so nekatere navedbe imen in naslovov dokaj nerazumljive oziroma nepravilno zapisane:
Konečniki so nam poslali sliko, ki prikazuje prvoobhajance v Šmihelu vojnega leta 1944. Kar 44 jih lahko naštejemo. Kot je zapisano na sliki, sta jih za ta zakrament pripravili Fanika Zidarn in Marija Zupan. Obhajal jih je duhovnik Zalesnik iz Zavodenj nad Šoštanjem.
Josef Milautz na Rečici - 12 splavov, Anton Klančnik - Papeš iz Mozirja - 11 splavov, isti je zaveden še enkrat z 9 splavi, Franc Sonšek iz Kokarij - 12 splavov, Feliks Tribuč iz Mozirja - 9 splavov, Franc Pešenik iz Kokarij - 12 splavov, Franc Rakun na Rečici -20 splavov, Anton Klančnik - Papeš iz Mozirja - 16 splavov, Johan Skorčo iz Bočne -12 splavov, Josef Steblovnik z Rečice - 10 splavov, Johan Komar z Rečice - 10 splavov, Franc Dejele ? iz Kraš - 13 splavov, Feliks Tribuč iz Mozirja -12 splavov, Franc Štiglic z Rečice
-	12 splavov, Franc Kolenc z Ljubnega -16 splavov, Anton Klančnik iz Mozirja - 9 splavov, Josef Klančnik iz Mozirja - 10 splavov, Johan Komar iz Kokarij - 12 splavov, Franc Štiglic z Rečice -10 splavov, Franc Kolenc z Ljubnega - 20 splavov, Franc Petrin iz Mozirja -8 splavov, Josef Repinšek z Rečice
-	6 splavov, Franc Ramšak iz Bočne - 8 splavov, Feliks Tribuč iz Mozirja - 30 splavov, Franc Jelenc
Seveda je za nas zanimivo izvedeti, odkod v Šmihelu toliko otrok v tistem času. Razumljivo je, da je moral v Šmihel župnik iz fare nad Šoštanjem, saj so Nemci kmalu po zasedbi naše dežele duhovnike množično izganjali, saj so imeli raznarodovalne načrte, pri čemer bi jih lahko zelo ovirali prav
iz Bočne - 12 splavov, Martin Za-volovšek z Rečice - 15 splavov, Johan Klančnik iz Mozirja - 10 splavov, Johan Ramšak iz Bočne -8 splavov in Josef Reich, poštni mojster in župan z Rečice - 12 splavov. Zanimivo, vseh »zatajenih« splavov je bilo v navedenem kratkem času 385, gotovo pa je bilo tistih s plačano mitnino še veliko več - potem si lahko predstavljamo, koliko splavov je splavalo proti Jugu.
Kot opazimo, so nekateri splavarski gospodarji večkrat navedeni, ker je seznam narejen za obdobje od 23. marca do 9- novembra 1910. Torej so v tem času večkrat splavarili. Kot zanimiv podatek smemo omeniti zadnjega, ko je zaradi položaja Reicha na Rečici posebej omenjeno, da je poštni mojster in župan trga. To bi lahko razumeli, da se pobiralec mitnine v Celju zgraža, češ tudi taki ne plačujejo uradnih dajatev... Izvirnik listine hrani Zgodovinski arhiv v Celju.
Dojno
duhovniki, ki so jih smatrali za nekakšne narodne buditelje. Kar verjetno je, da so med otroci tudi taki, ki so prišli iz drugih krajev, v katerih pač ni bilo slovenskega duhovnika.
Sicer pa smo prepričani, da nam bodo kaj več povedali tisti, ki se najdejo na sliki.
Prpo obhajilo med
Informacijski svet je prevladal. Tudi na najbolj odročnih kmetijah naše lepe doline otroci z računalnikom igrajo čudne igrice, si pošiljajo elektronsko pošto in odkrivajo svet interneta, ki globalno odseva človeško pamet in razvoj. Kdo pa danes še nima mobilnega telefona? Še malo pa bomo dohiteli Fince, kjer že 60 odstotkov ljudi uporablja mobilni telefon. Prava informacija je bila pomembna tudi že v jamskih časih, toda hitrost in število posredovanih podatkov pa danes vrtoglavo raste. Seveda, kupili bomo računalnik in mobilni telefon, priključili se na internet... toda zvečer bomo šli med ljudi in sprejemali informacije na star, jamski način.
RAČUNALNIKI IM MOBI IMA TELEFONIJA
PRIPRAVIL* EDVARD VRTAČNIK
SVET BITA
Windows 2000je narejen Microsoft je objavil novico, da so začeli s proizvodnjo končne različice operacijskega sistema Windows 2000, ki bo v redni prodaji konec meseca. Nekateri proizvajalci računalnikov so nov operacijski sistem že začeli vgrajevali in prodajati. Microsoft bo najprej ponudil tri različice. Windows 2000 Professional je namenjen delovnim postajam in osebnim računalnikom. Osnovni strežniški paket je Windows 2000 Server in Windows 2000 Advanced Server, ki je namenjen večprocesorskim strežnikom.
Nov rod mobilnih procesorjev Pentium III
Intel je predstavil procesorje z novo tehnologijo SpeedStep, ki bo zmanjšala hitrost procesorja s 600 na 450 MHz, ko bo prenosnik deloval samo z akumulatorjem. Poraba energije bo tako bistveno manjša, saj z večanjem takta procesorja ta drastično naraste. Tudi konkurenčno podjetje AMD pripmvlja podoben procesor za vse bolj priljubljene notesnike.
Telefon in računalnik veni roki Casio in Siemens bosta skupaj na sejmu CeBit 2000 premierno predstavila nov žepni računalnik, ki bo vseboval telefon GSM. Označevala ga bo zložljiva tipkovnica, barvni zaslon, sistem Windows CP in seveda brezžična povezava z internetom.
BREZ TISKALNIKA NE GRE
Brizgalnik ali laser
Digitalna tehnologija je postala naš vsakdan in si brez nje ne moremo več zamisliti udobnega življenja. Verjeli
smo da bodo računalniki in spominske enote izpodrinile papir in tiskanje nanj, da bomo sporočila prenašali le v elektronski obliki preko interneta. Toda ljudi in njihovih navad le ni mogoče tako hitro spremeniti. Potreba po tiskanju različnih besedil, spletnih strani, dokumentacije, je še vedno prisotna. To pa spodbuja razvoj tiskalnikov, ki omogočajo otipljivo zadovoljstvo. V svetu tiskalnikov sta prevladali dve tehnologiji: brizgalna in laserska. Obe imata svoje prednosti in slabosti. Pri izbiri pa se največkrat odločamo glede na
potrebe med kakovostjo, vrsto tiska (črnobel ali barvni), hitrostjo izpisa, ceno tiskalnika in tiska na enoto. Glavni razlog za nakup barvnega tiskalnika je zagotovo možnost tiskanja v barvah. Barve omogočajo bolj živahne izpise, več kreativnosti pri pripravljanju šolskih nalog, več možnosti pri oblikovanju poslovnih dopisov, poročil in drugih dokumentov. Z razvojem digitalnih aparatov pa je možnosti uporabe še več. Laserski tiskalniki, ki tiskajo v barvah, imajo še vedno sorazmerno visoke cene, ki se začnejo pri 300 tisoč tolarjev. Smiselno je, v manjših podjetjih ali pri pogosti uporabi, razmisliti o alternativi. Ali kupiti en drag barvni laserski tiskalnik, ki ga vsi uporabljajo ali pa več cenejših barvnih brizgalnih tiskalnikov. Pri izbiri je potrebno upoštevati poleg stroškov nakupa tudi stroške tiska, ki so lahko pri brizgalnikih hitro višji od stroškov laserskega tiskanja. Črn laserski tiskalnik, ki je cenejši
od 100 tisočakov, bodo raje kupili tisti, ki tiskajo veliko teksta in jim ustreza enobarven videz dokumentov. Prednost je tudi v boljši kakovosti laserskega tiskanja besedil od
tistega, ki ga naredi brizgalni tiskalnik. Hitrosti tiska so primerljive, kakovost brizgalnika je le rahlo slabša, cena pa občutno bolj ugodna.
TELE RAZMIŠLJANJA
Previdnost pri nakupu rabljenega mobilnega telefona
Hiter tehnološki napredek na področju telekomunikacij se lepo vidi pri razvoju mobilne telefonije. Skoraj tedensko prihajajo na trg novi modeli s številnimi uporabnimi možnostmi in vse manjših dimenzij. Toda kljub temu se danes marsikdo odloči za nakup rabljenega telefona, kije cenovno precej dostopnejši od novega. Pri tem bodite še posebej pozorni in previdni na sledeče:
-	Originalni račun dokazuje, da telefon ni ukraden in tako ne boste imeli kasnejših težav s policijo ali operaterjem mobilne telefonije.
-	Zaslon ne sme biti opraskan in slabo berljiv.
-	Baterija je potrošni del telefona in mora biti na voljo pri uradnem prodajalcu.
-	Tipke se morajo po pritisku povrniti v prvoten položaj, oznake na njih pa biti še vedno vidne.
-	Pred nakupom vedno preizkusite delovanje telefona in njegovo hitrost prijavljanja v omrežje.
omo svetova
RAČUNALNIK ZA IGRE
Dobra igra potrebuje dober »stroj«, kot pri
avtomobilih...
Domači računalnik je prevzel prav vse člane družine. Mama rada brska po spletnih straneh in išče nove kuharske recepte, očka sestavlja dohodnino in ureja hišne finance, starejša sestra izdeluje seminarsko nalogo, najmlajši pa se zabava z računalniškimi igricami. Prav rad se mu pridruži tudi očka, ki se z užitkom poglobi v igre strategije.
Zabava in simulacije na domačem računalniku doživljajo razcvet. Računalniške igre postajajo vedno bolj dovršene in zahtevne. To pa določa zmogljivost računalnika in je lahko hitro povod za nakup novega ali posodobitev starega. Toda zakaj so sodobne igre tako računalniško zahtevne? Zaradi pomanjkanja domišljije izdelovalcev. Avtorji vso ustvarjalno energijo vlagajo v vedno popolnejšo grafično in zvočno podobo. Igralci pa se tudi več ne zadovoljijo samo iz nekaj pravokotnikov narisanimi avtomobili ali letali. Na zaslonu hočejo videti fotografsko natančen posnetek realnosti. Velika ločljivost, fotorealističnost in animirana grafika v treh razsežnostih ter interaktiven prostorski zvok so zahteve uporabnikov in trd oreh računalniške industrije. Za prave igre moraš imeti pravi računalnik. Začne se pri procesorju.
Vse igre na srečo ne potrebujejo
500 in več megaherčnih orjakov. Najzahtevnejše so simulacije letenja, vožnje z avtomobilom in fliperji, ki zahtevajo stalno preračunavanje in fizikalno posnemanje resničnega dogajanja. Zelo zmogljiv osrednji procesor je pomemben
tudi pri nekaterih logičnih igrah (šah), toda le pri zelo visoki zahtevnosti. Le zmogljiv procesor lahko dovolj hitro pregleduje različne položaje in možnosti. Toda za povprečne ljubitelje je običajni Celeron ali Pentium dovolj dober.
Najhujše breme za procesor je risanje, ki pa ga poenostavijo zmogljive grafične kartice. Obremenjenost procesorja je v veliki meri odvisna tudi od spretnosti programerjev, ki pa se resnici na ljubo v večini iger ne trudijo prav dosti. Časa za programiranje je vedno premalo. Veliko enostavneje se je zanesti na prihajajoč zmogljivejši procesor.
Večini zmogljivim igram je kos 400 megaherčni Celeron. Razlika je opazna le pri najbolj zahtevnih igrah, ki pač ne bodo tako lepo in gladko delovale.
Matične plošče na hitrost delovanja procesorja ne vplivajo veliko, lahko pa vplivajo na zanesljivost delovanja računalnika in njegovo nadgradljivost.
Pomnilnik in disk Staro pravilo računalništva pravi, da pomnilnik in disk nista nikoli dovolj velika. Zato za oba lahko
glin RIP d.o.o.
storitveno podjetje Lesarska 10, 3331 NAZARJE
532 Fax: (063) 832-603, E-mail: glinrip@siol.net delavniki od 7:00 do 15:00
Nudi
imo
vodna podjetja
-	celovite
(nad 50 zaposlenik)
-	svetovanje pri nakupu, prodaja in servisiranje PC opreme (računalniki, tiskalniki, multimedia, internet, ...)
-	akcijske prodaje posameznik modelov
-	stalno pomoč in svetovanje uporabnikom pri uporaki opreme
kupljene pri^grSx^	r-J mS gmš gmM

HEWLETT
PACKARD
7 iluri
rečemo: čim več, tem bolje, toda brez pretiravanja. Igram namenjen računalnik naj ima najmanj 64 MB velik pomnilnik ali še bolje 128 MB. Kar je več, ni nič narobe, toda za igranje iger ne koristi kaj dosti. Še posebno ne, ker imamo med igranjem običajno v pogonu le en program - igro, ki jo igramo.
Disk naj ne bo manjši od 6 oziroma 8 GB. Navzgor ni omejitev. Čim večji je, tem več iger boste lahko nanj posneli in redkeje vam bo potrebno brisati stare, da bi naredili prostor za nove. Kot primer: namestitev novega simulatorja letenja Microsoftovega Flight Simulatorja 2000, bo na vašem disku zavzela 1,5 GB prostora.
Brez dobre grafične kartice ne gre.
Je najpomembnejši sestavni del osebnega računalnika namenjenega igranju iger. To je del, po katerem se najbolj ločijo modeli namenjeni poslovni rabi ali zabavi. Napredek pri grafičnih karticah je najhitrejši, saj se njihove zmogljivosti podvojijo že v šestih mesecih. Najpomembnejši del vsake grafične kartice je grafični procesor, ki se ukvarja samo z grafiko in je zato lahko zelo zmogljiv. Najnovejši Ge Force 256 ima
22 milijonov tranzistorjev, kar je še enkrat več kot Pentium III. Njegove grafične zmogljivosti so vsaj teoretično štirikrat večje od Rive TNT 2.
Na grafičnih karticah so različni procesorji. GeForce 256 je na karticah Elsa erazor X, Creative 3D Blaster Annihilator Pro, Guillem-ont Prophet 3D, Hercules Prophet DDR-DVI, ASUS AGP-V6600 ali LeadTek WinFast.
Kateri od grafičnih procesorjev tretje generacije je boljši, je težko oceniti. Izbira je precej odvisna od cene. GeForce je najzmogljivejši, toda grafične kartice s pospeševalnih druge generacije so vsaj polovico cenejše. Z njimi pa boste prav tako igrali najbolj zahtevne igre. Razlike so vidne le v podrobnostih. Ne smete pa pozabiti, da prednosti sodobnih grafičnih procesorjev pridejo do veljave šele pri zelo velikih ločljivostih (1600x1200 pik), ki pa jih 15 in tudi 17-palčni monitorji ne dosežejo.
Monitor - vsaj 17 palčni.
15-paični monitorji so bili še nedavno za igranje dovolj dobri, saj je ločljivost iger le redko dosegla 1024x768 pik, kaj šele presegla. Nove generacije grafičnih pospe-
ševalnikov brez posebnih težav delujejo tudi pri ločljivosti 1600x1200 pik. Čeprav še ni prav veliko iger, ki bi tako ločljivost podpirale. 17-palčni monitor je za igro primernejši, saj boste na njem vse podrobnosti dobro videli tudi z malo večje razdalje. Popoln užitek pa boste doživeli z 19 ali 20-palčnim velikanom, če si ga seveda lahko privoščite. Ploski monitorji LCD so lepi in imenitni, toda za igre manj primerni od katodnih.
Zvočna kartica in zvočniki so del okusa
Pravi računalnik za igre mora imeti tudi temu primerno zvočno kartico in ustrezne zvočnike. Po-
javlja se beseda SURROUND ali prostorski zvok. Pri nakupu morate biti pozorni, saj so proizvajalci zvočnih kartic z oznakami 3D ali surraund zelo radodarni. Z njimi opremljajo izdelke, ki s prostorskim zvokom nimajo prav nobene povezave. Za pravo prostorsko zvočno predstavo potrebujemo vsaj štiri zvočnike, zato mora imeti zvočna kartica vsaj štiri izhode (za dva para zvočnikov). Najbolj optimalna izbira je Player 1024. Za 15 tisočakov boste dobili vse, kar potrebuje še tako zahteven igralec vključno s štirimi izhodi in digitalnim izhodom za zunanji od-kodirnik Dolby Digital.
Boris BITENC s.p.
Spodnja Rečica 2a, Tel.: 063/835 374, Mobitel: 0609/650 999, GSM: 041/650 999
PRODAJA IN MONTAŽA MOBILNIH TELEFONOV.
Pri nas lahko sklenete naročniško razmeije z Hgbitel* (tudi za mobičuk in mobiregijo). v	....
AVTOAKUSTIKA ROADSTAR
\
POZORI Pri nas lahko sklenete družinski paket tudi gasilski naročniki.
Izkoristite možnost iste osebne številke v 031 in 041 klicni skupini!
M Pioneer-	Iskrah
debi
P
f BLAUPUNKT
© BOSCH
FOTOGRAFSKI IN //lAV* NAKUPOVALNI
FOTozmm
DIGITALNI STUDIO >VV^ lokal ob U'c Donald'su
Kidričeva 2fo, 3320 VELENJE, Tel.: 063/861-388,897-18-40 Fax: 063/897-18-41, GSM 041-633-911, 031-633-911 e-mall: Mo.zoom-profUineMaiol.net
VSI, KI BOSTE PRI NAS RAZVILI FILM, VAS OB DVIGU FOTOGRAFIJ ČAKA PRESENEČENJE IZBIRALI BOSTE LAHKO MED BREZPLAČNIM: -novim filmom s 36 POSNETKI (FUJI SUPERIA)
-	POVEČAVO MAX 30 X 40 cm
-	albumom po izbiri (različni motivi) -brezplačnim razvijanjem filma
FOTOFRAFIRANJEZAVSE VRSTE DOKUMENTOV
TAKOJ - v 1 MINUT/
ZELO UGODNA PRODAJA FOTOAPARATOV
NIKON, CANON, PENTAX, KODAK NA 6 ČEKOV BREZ OBRESTI
3 FILMI FUJI SUPERIA 135 100/24
AKCIJSKE CENE
FILMOV IN	M .
DIG. FOTOAPARATOV	990,00 Sit
NA ZALOGI BATERIJSKI VLOŽKI VSEH VRST, RAZLIČNI ALBUMI, OKVIRJI ZA SLIKE.... RAZVIJANJE APS FILMOV V1 URI, INDEX PRINTI...
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE 0 UGODNI PONUDBI
TEUcom
»komunike
Dušič Martin s.p. Žlabor 21
3331 NAZARJE
tel: 063 839 25 10 fax: 063 839 25 14 E-mail: telcom@siol.net
Telekomunikacijske rešitve
Na področju telekomunikacij je razvoj zelo hiter in kar težko je slediti vsem tem novostim, ki jih prinaša. Če pogledamo žično telefonijo, je število uporabnikov ISDN telefonije že zelo veliko. Kaj ta novost prinaša, vemo iz reklam za paket 3000. Večini uporabnikov pa po priključitvi ni najbolj jasno, kako se lahko pogovarjajo, ko telefon zvoni na drugi mizi ali da lahko pokličejo sami sebe dvakrat na isto številko. Vendar sedaj ne bi razlagali, kako to poteka. Sprijaznimo se, da je tako, in uživajmo v ponudbi ISDN storitev.
Ko smo naročili paket 3000 in so nam ga priključili, smo zadovoljni. Čez čas pa začnemo razmišljati, kako je bilo prej? Nismo videli, kdo nas kliče, in nismo tako hitro deskali po internetu in še... Smo pa lahko poklicali mamo v kuhinjo bo za kosilo ali
klic na očeta. Seveda se z novo prav tako poMpsg ampak malo druga' ra je strošek
itve dometa prenosnih slušalk, male ISDN telefonske centrale, kjer lahko priključimo udobne aparate kakor tudi analogne, tajnica, faks, itd.
Radi bi vam predstavili primer ureditve manjšega uporabnika.
Za manjšega uporabnika postavimo sistem, na katerega priključimo nekaj udobnih ISDN aparatov, pripravimo priključek za ostale terminale, kot so osebni računalnik z ISDN modemom, sistem prenosnih slušalk ali samostojen prenosni aparat in analogne priključke za že obstoječe telefonske aparate.
Vsak priključek ima svojo lastno interno številko ali od priključka odvisno podaljšano izbiranje interne številke. Na računalniku lahko imate telefon, tajnico, faks in seveda dostop do interneta ter elektronske pošte. Vse se odvija preko ISDN centrale, na željo pa priključimo domofon s ključavnico, ■alarm za objekte, videofonijo ali nadzor in... Po potrebi lahko
■Mirate porabo telefonskih zov in omejujete klice, ki
jnisozaželeni.
- Primer ureditve objekta, kjer «•s^.ukvarjajo s turizmom. Na-linijo :vjbbljjsTje narediti strukturirano 'OŽfĆenje, kar pomeni instalac-3ESgij.o za telefon in računalnik, za nabavo.^Praytako se postavi sistem primernih aparatov, ostalo pa " jsojyj centrale, na katero prik-so funkcije, ki jih ne moremo ]jug§f|0 svoje interne aparate koristiti, ali je prevezava tako fSDN ali analogne aparate.
komplicirana, da raje kar pokličemo: »Pridi, poziv je zate!” Pa smo tam.
Podjetja imajo ISDN centrale s primernimi aparati, kjer se promet odvija tako kot včasih z razliko prikaza številke in direktnega klicanja interne številke. V začetku ponudbe ISDN terminalov ni bilo veliko, sedaj pa se je ponudba nekoliko povečala. Pojavil se je prvi samostojni ISDN prenosni telefon, telefonska centrala s prenosnimi enotami in možnostjo šir-
Med internimi priključki se lahko enostavno prevezujemo, kličemo interno, po potrebi se lahko doda močnejši zvonec ali hupa, da slišimo poziv.
V sobe za goste ponudimo poleg televizijskega sprejemnika še telefon in priključek za internet. V zadnjem času je vedno več ljudi, ki uporabljajo prenosni računalnik za pregled zanimivih dogodkov, dopisovanje, faksiranje in podobno.
Vi imate svoj osebni računal-
nik, preko katerega lahko (seveda je priključen na ISDN priključek) preko elektronske pošte oddate svojo ponudbo ali sprejemate naročila, n spletnih straneh predstavite svojo ponudbo in si ogledate ponudbe ostalih. Opravite plačila preko elektronskega poslovanja bani ate kontrolore skih impulzov za isak priključek, ki je na si pregledate stanje ža&s;bjpin-ja v sobi in izpišete racurcr vsemi potrebnimi elementi. % Danes ni potrebno z avtomobilom na teren, da opravimo vse potrebno in zapravimo dragoceni čas. Enostavno sedemo za računalnik, naročimo
želeno, plačamo po sistemu elektronskega bančništva, faksiramo potrdilo in dostavna služba nam naročeno dostavi om.
jVli sledimo temu hitremu tem-razvoja in osvajamo vedno prihajajo na trg. ( frrtjj^mo se, da ugodimo vašim Včasih se zgodi, da B enostavno zmanjka časa, kajti jjiooleg ISDN opreme, ki jo . tržimo, smo obremenjeni z mo-‘ bilno telefonijo, ki ima nešteto “vprašanj.

Obveščamo vas, da imamo
trgovino in servis na Foitovi 6 v Velenju, kjer dobite vse informacije ali nasvete s področja telekomunikacij.
TRGOVINA IN SERVIS
Tel.: 063 898 30 90 Faks: 063 898 30 91 GSM 041617 656,040 410 439
PREDSTAVITEV ISDN PRENOSNEGA APARATA
Eurit 133 - ISDN DECT telefonski aparat
osvetljen 4-vrstični grafični prikazovalnik, v skladu z novimi standardi isdn/ dect/gap, 5 MSN številk, telefonski imenik za 150 imen in klicnih številk, na osnovno enoto lahko priključite do 6 prenosnih enot, prijava prenosnih enot na do 4 osnovne enote za razširitev območja delovanja, večuporabniški koncept omogoča: obvestilo o stroških, pogovorov za vsakega msn uporabnika, individualna preusmeritev za vsakega od msn uporabnikov, tekstualna identifikacija uporabnika, seznam 30 neodgovorjenih klicev z datumom in časom klica, ponavljanje zadnjih 15 odhodnih klicev, ninth akumulator omogoča do 140 ur stanja pripravljenosti in 18 ur
[EIM* 49.900,00 SIT/K001
(+19 % DDU)
Dodatna slušalka Polnilec
CENA
CENA
25.800,00 SIT/K0M (+19 % DDV) 5.200,00 SIT/K0M (+19 % DDV)
*Cena ISDN DECT telefonskega aparata vsebuje bazno postajo s polnilcem in eno prenosno slušalko.
Med ceno in uporabnostjo
Panasonic G 520 Masa	155g	Samsung SGH 500 Masa	119g
Cena	34.900 SIT	Cena	69.990 SIT
Cena namestitve v avto	35.000 SIT	Cena namestitve v avto	35.000 SIT
Zna slovensko	NE	Zna slovensko	DA
Poziv s tresljaji	DA	Poziv s tresljaji	DA
		GSM 900MHz	GSM 900MHz
PROIZVAJALEC		Samsung	Panasonic
Model		SGH-500	G 520
PRENOS		Dobro	Dobro
Slišnost v mirnem okolju		+	++
Govorjenje v mirnem okolju		+	+
Slišnost v cestnem hrupu		0	+
Govorjenje v cestnem hrupu		-	-
MOBILNOST		Dobro	Dobro
Trajanje baterije brez klicanja		+	++
Trajanje baterije ob običajnem klicanju (v urah)		+ (33)	+ (30)
Indeks notranjega žepa		+ (4,2)	+ (4,9)
Kazalec porabe energije		0	
Čas polnjenja v minutah		+ (142)	+ (130)
DELOVANJE V ŠIBKEM OMREŽJU		Pomankljivo	Dobro
PRIROČNOST		Dobro	Dobro
T elefoniranje/ergonomija		++/+	+/+
Navodila/prikaz		+/+	0/0
TRDNOST		Zadovoljivo	Dobro
SKUPNA OCENA		Dobro	Dobro
komentar		Enostavno upravljanje. Interaktiven pokrov tipkovnice, vibrator, upravljanje z glasom. Težave v šibkih omrežjih in trdnosti.	Enostavno upravljanje, vibrator. Opozorilo o slabi bateriji se pojavi prepozno.
Ocenjevanje (V1P 7-8/99): Zelo dobro: ++ Dobro: + Zadovoljivo: 0 Pomanjkljivo: Nezadovoljivo: -			
PRIHRANITE CAS IN DENAR
Imetnikom tekočih računov nudimo udobno in varno poslovanje brez gotovine. S
pooblastilom banki si zagotovite avtomatično poravnavanje obveznosti iz vašega tekočega računa.
Ponujamo vam možnost poravnavanja:
-	RTV naročnine
-	naročnine za časopis
-	elektrike • stanarine
-	komunalnih storitev
-	raznih obročnih varčevanj in drugih mesečnih obveznosti
Postopek je enostaven. V banko prinesete katerikoli dokument, v katerem so osnovni podatki o izvajalcu in uporabniku, kot npr. zadnja položnica, račun in potrdilo o plačilu, itd..
O	vseh opravljenih plačilih boste prejeli obvestila z rednimi izpiski, vi pa se boste izognili gneči pred bančnimi okenci in proviziji za plačilo položnic.
Povprašajte v vaši enoti!
banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Ponudba rabljenih vozil
R5 campus 5V	5/91	112.000	450.000	SIT
KANGOO 1,9 D	1/99	13.400	1.830.000	SIT
FELICIA COMBI 1,3	2/99	46.000	1.150.000	SIT
CLIO 1,2 BE BOP 5V	1/96	89.000	970.000	SIT
FIAT MAREA 1,6 SX	11/96	37.000	1.650.000	SIT
CLIO 1,4 RT 5V	1/96	82.000	1.215.000	SIT
TWINGO PACK	8/96	53.200	1.115.000	SIT
MEGANE 1,6 RT	10/98	23.000	2.130.000	SIT
EXPRESS 1,4 RL	11/93	112.000	730.000	SIT
SUZUKI SWIFT 1,3	4/91	82.000	560.000	SIT
FIAT TIPO 1,6 SX	3/95	87.700	990.000	SIT
MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT od 2 do 5 let PO UGODNI OBRESTNI MERI!
LEVEC
Obrat Mozirje, tel. in faks: 833-320
Del. čas: 8.00 - 16.00
Marija Sodja Kladnik
Nepal - lepa in revna dežela (4)
Jutro se začne z naglico. Ko sem skoraj pripravljena in mislim v miru oditi na zajtrk, zazvoni telefon, da me nosač že čaka in da je treba takoj na pot. No, morda sem malo pomešala ure, si rečem, se na hitro poslovim od Marije in začne se napeta pustolovščina.
V recepciji me res čakata šef agencije in moj nosač. Lakpa mu je ime. Ko mu dam roko, se mi nasmehne in takoj vem, da mu lahko zaupam. Kajti smehlja se mu vsaka gubica na obrazu in te nikoli ne lažejo. Poskačeva v taksi in zdaj sem sama na poti skozi neznano mesto v neznano. Sicer sem dobro opremljena, imam zemljevid in opis poti in poskrbljeno je za težki nahrbtnik, pa vendar me je kar strah. Po drugi strani pa moram priznati, da sem se po dveh dnevih že naveličala življenja v skupini. Zato mi zdaj odleže.
Na avtobusni postaji se naloživa na avtobus in začne se najbolj nevarni del poti, vožnja do Besisa-harja, ki je izhodišče za treking. Vožnja je res grozljiva. Najprej navkreber do roba katmandujske kotline in potem divji spust v dolino ob reki Trisu-li. V vsakem klancu motor skoraj obnemore, gre pa zato hitreje navzdol, ko nas žene sila težnosti. Šoferji noro dirkajo brez prestave, prehitevajo v nepregledne ovinke in kar naprej trobijo. Nasploh je naš šofer družaben človek, saj mimogrede ves čas prijazno klepetaš svojo sprevodniško ekipo, pet ali šest jih je z njim.
Eden je glavni za pregled kart in ima okrogel klobuček (da ga lažje spoznamo), drugi skrbi za nalaganje potnikov in ves čas vožnje stoji med
odprtimi vrati avtobusa, ostali so za nakladanje tovora in popravila. Eden ima specialno tehniko in ob vsakem postanku smukne nazaj v avtobus s strehe kar skozi okno. Sprevodniki so nepogrešljivi pomočniki šoferja pri tesnih srečanjih ali vzvratni vožnji, saj ogledal na vozilih ni. V takih primerih sprevodnik skoči dol in šoferja usmerja s tolčenjem po karoseriji.
Prtljage je obilno in je naložena na strehi. Vsi avtobusi so indijske znamke Tata in večina pri nas ne bi prišla čez tehnični pregled. Ob pogledu na zlizane gume ti gre srh skozi kosti. Glavna lastnost je ta, da so nasajeni precej visoko, da se lahko prebijejo skozi zdelane ceste, preko zemeljskih plazov in čez reke.
Po kaki uri in pol vožnje je že prvi prisilni postanek. Kar naenkrat vidim, da je sprevodniška ekipa snela pokrov motorja in ga napol razstavila. Pojavil se je še neskončno umazan mehanik in začel z delom. Precej hitro so popravili in gremo veselo naprej. Prehitevamo vse, kar je počasnejšega, potem pa je spet zagata. Že na daleč se vidi dolga kolona avtobusov in tovomj akov, ki so večina prometa (osebnih vozil je malo). Kaj se je zgodilo? Pritiska že huda vročina, mi pa smo obtičali.
Počasi uganem, kaj se dogaja. Na ozkem delu
ceste se je zgodila prometna nesreča in avtobus je začel goreti. Velikanski steber črnega dima se dviga v nebo. Zaradi vročine plamenov promet ne more mimo. Čez kake pol ure pride mimo policijski avto, pa spet čez pol ure četa vojakov s starimi puškami (menda za zavarovanje premoženja ponesrečenih vozil) in nazadnje celo gasilci, ki so tako ali tako prepozni.
Čakamo vsaj tri ure, preden se promet začne premikati. Zdaj mislim, da smo najhujše že preživeli. V Muglingu j e postanek za kosilo in prvič jem krepko začinjeni dal bat in to kar z roko, kot je v Nepalu navada. Dal bat je vsakdanja hrana Nepalcev, sestavljena iz kupa kuhanega riža, pošteno začinjene lečine juhe in malo kuhane zelenjave.
Nato gremo spet naprej. Vendar v tretje gre rado, še en prisilni postanek, ampak tokrat je počila samo guma. Zamenjana je v rekordnem času in že gremo dalje. V Dumreju se odcepimo od glavne ceste proti Pokhari in gremo po novi do Besisaha-rja. Še lani so tu vozili le tovornjaki, letos pa je cesta nova in celo asfaltirana, je pa precej ozka. Vožnja po njej je milo rečeno kavbojska, kajti prečka jo neskončno rek in rečic, denarja za mostove pa ni bilo. Zato se struge prelivajo kar čez cesto.
(se nadaljuje)
GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB Moziije
v času zimskih počitnic med 28.2. in 3.3.2000 organizira
CELODNEVNI ZAČETNI IN NADALJEVALNI SMUČARSKI TEČAJ na GOLTEH
Cena 18.000,00 SIT vključuje: šolo smučanja, tedensko smučarsko vozovnico in enolončnico. Pričetek tečaja je v pon., 28. februarja, zbor udeležencev ob 9.30 v Žekovcu. Povratki vsak dan ob 16.00 uri.
Prijave in vplačila do srede 23.2.2000
sprejema Saša Štiglic-Hren, na naslovu Savinjska cesta 1 v Nazarjah (poslovni center Izoles), tel. 839 08 81. Vse dodatne informacije nudi David Paulič, tel. 041/783-498 ali pop. 831-885.
FRIZCRSKI S RIO N ROMRNR
V ZIRRRU PRI NRZARJRH JC PONOVNO ODPRT
Delovni čas: vsak dan od 13.oo do 20.oo ure sobota od 8.00 do 13.oo ure ■KHHM sreda zaprto
Z V TUJINI PRIDOBLJENIM NOVIM ZNANJEM TER IZKUŠNJAMI VAM DO 18. MARCA NUDIM VSE FRIZERSKE STORITVE PO REKLAMNIH CENAH.
ZA PREDHODNJE NAROČILO SE VAM ZAHVALJUJEM. TELEFON: 063/832-867.
^_______________________________%6Htana Atsjak y
Šiviljstvo in trgovina
MONR
VELIKA IZBIRA spomladanskih hlač, mikic, bluz, kril, otroških oblačil...
UGODNE CENE IN UGODNI PLAČILNI POGOJI! Možnost plačila tudi s kartico AKTIVA!
Na trgu 2, Mozirje Tel.: 041 720-571
Kompost oživlja tla
Naloga in cilj gnojenja je ohranjanje in zboljševanje naravne rodovitnosti tal. Rastline niso le pasiven sprejemnik hranil, ki jih najdejo v tleh, temveč si iščejo in vzamejo stvari, ki jih potrebujejo. Z vsiljevanjem (gnojenjem na pamet) določenih količin gnojil, za katere menimo, da jih rastline potrebujejo, v živih organizmih zmotimo ravnovesje življenjskih procesov. S tem ustvarimo podlago za pojav neodpornosti in bolezni.
Rastlinam moramo omogočiti, da iz zemlje črpajo snovi za zdravo rast in kakovosten ter količinsko zadovoljiv pridelek. Pri ekološkem kmetovanju je pravilna priprava organskih gnojil bistvenega pomena. Eden osnovnih načinov je kompostiranje. Velike količine organskih odpadkov ponavadi končajo med komunalnimi odpadki, nenadzirano razpadajo in gnijejo ali pa jih lastniki preprosto sežgejo! Iz njih lahko naredimo kompost, ki je najboljša hrana za rastline, saj so v njem poleg humusa tudi hranilne snovi v pravilnih razmerjih in zadostnih količinah. Poleg tega je kompost pomemben za izboljšanje strukture tal ter povečanje vsebnosti humusa, vode in zraka v tleh.
Priprava komposta
Kompost si lahko pripravimo v kompostniku ali še bolje na kompostnem kupu, če imamo dovolj prostora. Za kompostiranje organskih odpadkov izberemo zavetno lego, delno zasenčeno z drevjem ali grmičevjem. Prostor naj bo dovolj velik za opravljanje del, potrebnih pri kompostiranju. Kompostišče naredimo neposredno na zemlji. Tla morajo biti čvrsta - ilovnata, če niso,
jih utrdimo z bentonitom (1 kg/ m2) ali ilovico. Kompost je priporočljivo postaviti na nekoliko nagnjeno zemljišče, da odvečna voda sproti odteka.
Kompostni kup naj leži v smeri sever - jug, da je z vseh strani enakomerno osončen. Za pripravo komposta lahko uporabimo vse organske snovi, ki strohnijo: gospodinjske odpadke (ostanki sadja, zelenjave, kave, papirja, lepenke,...), odpadke z vrta (ostanki zelenjave, cvetja, sadja, nedozorel plevel, pokošena trava, listje,...), odpadki na kmetijah (razne vrste gnoja, volna, perje, lesni pepel, slama, koruznica, ostanki prešanja sadja, čistilna košnja pašnikov,...), odpadki iz gozda (razno listje, veje, praprot,...).
V kompost ne sodijo plastični materiali, steklo, gume, nezgorel premog, korenine večletnih plevelov, izločki ljudi, psov in mačk, rastline, ki so bile tretirane s fitofarmacevtskimi sredstvi, rože iz vrtnarij, olupki južnega sadja, žagovina...
Oblikovanje kompostnega kupa
Odpadni material zbiramo dalj časa. Vedno ga dobro pokrijemo s slamo ali starim senom. Ko se ga nabere dovolj, oblikujemo kompostni kup. Vse odpadke dobro premešamo. Veje, kocene in podobne večje dele najprej zdrobimo z drobilcem ali sesekljamo. Delci naj ne bodo večji od 5 cm. Ob sestavi naj mešanica ne bo premokra, ne presuha; če jo stisnemo v pesti, iz sestavine lahko iztisnemo 1-2 kapljici vode, ko pa pest odpremo, material ostane stisnjen v kepi.
Ker je pomembno, da začne kompostna masa čimprej zoreti, ji lahko dodamo spodbujevalce zorenja komposta - star kompost, glino, snovi bogate z dušikom, kameno moko, lesni pepel, pripravke iz zelišč, sladkorno raztopino, melaso, idr. Kompostni kup pokrijemo s slamo, zemljo.
Kup naj bo trapezne oblike, visok pribl. 1 m in 1,2-1,5 m širok, dolžina je neomejena.
Pri večjih količinah se za mešanje in oblikovanje kupov zelo dobro obnese trosilnik za gnoj. Pri mešanju materiala moramo biti pozorni na razmerje med ogljikom in dušikom (C:N). Večina svežih odpadkov vsebuje veliko dušika (C:N = 8 -20:1), nasprotno pa je vslami, vejah, starem senu veliko več ogljika (C:N = 40 - 300:1). Začetno razmerje naj bi bilo (C:N = 30:1).
Zorenje komposta
Dogajanje v kompostnem kupu lahko razdelimo v štiri faze. Najprej so dejavne predvsem bakterije, kup se močno segreje (50 - 60°C), to uniči večino bolezenskih klic. Drugo fazo prepoznamo po klobučkih gliv, ki prepredejo kup. S tem zadržujejo dušik, ki hoče kot amoniak pobegniti, ter ga vračajo v proces razpadanja. V tretji fazi se močno pojavijo žuželke, ki s svojimi grizali drobijo material.
Četrto fazo označuje pojav deževnikov, ki ustvarjajo tesno povezavo med grudicami zemlje ter organskimi substancami. Kompost zori od 3 - 6 mesecev do 1 leta. Nezreli kompost vsebuje škodljive snovi (npr. amoniak in fitotoksini). Zrelost komposta lahko preverimo s krešinim testom (posejemo 20 semen kreše in po treh dneh preverimo vznik, razvoj korenin pa po sedmih dneh).
Zrel in presejan kompost uporabimo za zboljšanje zemlje. S kompostom ne moremo rastlinam škoditi in jih poškodovati. Humus, ki ga dobimo pri kompostiranju, je hrana za nove rastline, ki bodo zopet služile živalim in ljudem. Tako se ciklus življenja nenehno vrti v zaključenem krogu.
Sonja Moličnik Oblak
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
Vi in vaš izbrani zdravnik (I)
Nadaljujemo s predstavitvijo zloženk, ki jih je prirejene po izvirnih angleških zloženkah kraljevskega združenja splošnih zdravnikov izdala in založila Zdravniška zbornica Slovenije. Izdajo je sofinanciral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Vaš izbrani zdravnik je strokovnjak v medicinski stroki. Toda samo vi natančno veste, kako se počutite. Bolj ko bo odnos med vama odkrit in pristen, boljšo oskrbo in terapijo vam bo lahko zagotovil.
OBISK PRI ZDRAVNIKU
Za večino svojih težav lahko telefonirate v ordinacijo svojega zdravnika in se naročite na obisk (v nekaj dneh). Če želite sprejem pri zdravniku čimprej, povejte to vaši medicinski sestri, ki vas naroča: večina zdravnikov ima nekaj časa rezerviranega za neodložljive obiske, v nasprotnem pa vas bodo napotili v ambulanto za Nujno medicinsko pomoč. Poučite se, kakšen je sistem naročanja pri vašem zdravniku.
PRED POSVETOM PRI ZDRAVNIKU
Če imate pri zdravniku določeno uro pregleda
in veste, da boste pozni ali pa da sploh ne boste mogli priti, sporočite to osebju, ki vas pričakuje, morda bodo lahko namesto vas naročili nekoga drugega.
Večina obiskov pri zdravniku traja med 5 in 10 minutami. Najbolje je, da se koncentrirate na eno svojo težavo med obiskom in da ne poskušate reševati različnih težav naenkrat, razen če mislite, da so pomembno povezane med seboj. Če želite daljšo obravnavo, da bi z zdravnikom obdelala več težav, napovejte to pri naročanju. Če bi se želeli z zdravnikom pogovoriti o sorodniku, naj bo to posebej. Ne poskušajte tega razjasnjevati med svojim obiskom, ki je namenjen vašim zdravstvenim težavam.
Koristno in pomembno je, da vašemu zdravniku pokažete vsa zdravila, ki jih jemljete in medicinsko dokumentacijo (izvide, rentgenske slike), ki je bila zbrana pred vašim prihodom k zdravniku.
Če želite, je lahko med obiskom pri zdravniku z vami prijatelj ali sorodnik.
Poskusite se spomniti:
a)	kdaj ste prvič začutili težavo ali opazili nekaj neobičajnega
b)	kaj izboljša in kaj poslabša vašo težavo
c)	kakšen je pravzaprav značaj vaše bolečine ali težave
MED PREGLEDOM PRI ZDRAVNIKU
Da bi postavil pravilno diagnozo, se bo vaš zdravnik zanesel na to, kaj mu poveste, čeprav bo dostikrat potreben še fizikalni pregled. Bodite pripravljeni, da spregovorite o tem, kaj jerev narobe. Lahko imate neko (drugačno) težavo, ki povzroča vašo bolezen ali jo poslabšuje. Če se počutite nerazpoloženi, ste ves čas slabe volje (potrti), to povejte: taki občutki so zelo pogosti.
Povejte svojemu zdravniku, kaj pričakujete od pregleda pri njem. Naj vas ne bo sram ali strah pred svojim zdravnikom. Ničesar ne prikrivajte, čeprav bi vam bilo nerodno ali bi se vam zdelo neumno. Zdravniki izvedo veliko nenavadnega, pogosto se ukvarjajo s posebnostmi posameznika ali družine. Nič jih ne bo presenetilo ali šokiralo. Želijo vam pomagati, toda to jim bo uspelo le z vašo pomočjo in sodelovanjem.
(se nadaljuje)
Vabimo vas na predstavitev pravilnika o veterinarsko-sanitarnem nadzoru živilskih obratov, veterinarsko sanitarnih pregledih ter o pogojih zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora, ki bov ponedeljek. 21.2.2000. ob 9. uri v dvorani Delavskega doma v.Nazarjah.
Pravilnik, ki je začel veljati 1. februarja 2000, določa način opravljanja obveznih veterinarsko-sanitarnih pregledov živali, surovin in živil živalskega izvora ter nadzor nad tem. Pravilnik zeli predvsem zavarovati potrošnika pred vsemi posledicami, ki jih lahko povzročijo zdravstveno neustrezna živila živalskega izvora, preprečuje se širjenje kužnih bolezni in bolezni pri živini, ki lahko povzročijo večjo gospodarsko škodo.
Določa tudi pogoje v prireji mleka, ki je namenjeno prodaji, pogoje pri prodaji klavne živine in potrebnih evidencah, ki jih mora voditi imetnik živali.
Poznavanje teh zahtev je nujno za vsakega, ki mu prireja mesa ali mleka pomeni vir dohodka.
Pravilnik nam bo predstavil Zoran Kramer, univ. dipl. inž. zoot. z
Enote za kmetijsko svetovanje Laško.
Hkrati vas vabimo tudi na predavanje na temo osteoporoza, ki bo v torek. 22.2.2000 ob lO.uri v gasilskem domu na Pobrežju. Pre-ivnjak prim. dr..
Sobne rastline rabijo čist zrak
Način sodobnega življenja je postal tak, da veliko svojega časa, posebej pozimi, preživimo v zaprtih prostorih. Kakovost zraka v stanovanju izboljšamo s prezračevanjem, za katerega je treba redno skrbeti. V hišah vsakodnevno uporabljamo celo vrsto strupenih ali dražečih snovi: različne vrste čistil in razpršilcev. Eden največjih onesnaževalcev našega notranjega okolja je formaldehid, kemično zaščitno sredstvo, ki ga vsebujejo lepila v iverki in iz pohištva počasi hlapi v ozračje. Posebej v novih ali prenovljenih stanovanjih je v zraku vse polno dražečih in škodljivih vonjav: od lepil, premazov za les (novo pohištvo, parket, opaž), novih talnih oblog, vseh umetnih materialov od plastike do penaste gume, od vseh vrst barv, zidnih tapet,... Vse to še leta po proizvodnji oziroma uporabi oddaja hlape v zrak naših stanovanj, ki povzročajo razdraženost oči, nosu, grla, glavobole, težave s spanjem. Da čimbolj omejimo tovrstno onesnaževanje, uporabljamo kar največ naravnih materialov In skoparimo s premazi.
Sobne rastline, ki jih imamo v stanovanju, lahko izboljšajo kvaliteto zraka. Zrak filtrirajo, povečajo vsebnost kisika, izboljšujejo vlažnost in negativno ionizacijo. Raziskave, kako bi očistili zrak v vesoljskih plovilih, so pokazale, da
imajo nekatere rastline večjo sposobnost čiščenja zraka kot druge. Sposobne so očistiti zrak od raznih onesnaževalcev, tudi od formaldehida. Te rastline so: spatifil (Spathifhyllum wallisii), popravke iz rodu Peperomia, singonij (Syngo-nium podophyllum), pritlikavi bananovci, rumeni potos (Scindapsus aureus).
Iste sposobnosti imajo še tri druge, vendar jih je priporočljivo imeti le v večjih prostorih. Te so: aglaonema (Aglaonema), živikasta kosmuljka (Chlorophytum elatum), taščin jezik (Sanseveria trifasciata laurentii).
Nekatere od teh rastlin vsi dobro poznamo, druge so bolj redek gost naših domov. Priporočam, da vsaj kakšna od naštetih rastlin najde prostor v vašem stanovanju. Sam imam izkušnje s singonijem in rumenim potosom, ki sta obe skoraj neuničljivi rastlini. Sta plezalki, ko zrasteta preveliki, jih obrežemo in spet rasteta naprej. Imata lepe zelene ali rumenozelene liste. Sta odporni, bolezni in škodljivci se jih zlepa ne primejo. Nove rastline lahko enostavno vzgojimo iz potaknjencev. T\idi taščin jezik je zelo pogosta rastlina, preživi tudi zakajeno ozračje gostinskih lokalov. Enako kot živikasto kosmuljko ga je prav enostavno gojiti.
Sobne rastline tudi zmanjšajo učinke elektromagnetnega sevanja,
ki ga povzročajo vedno številčnejše električne naprave v naših stanovanjih. Poleg čiščenja zraka naredijo prostore prijetnejše za bivanje. V takih prostorih se bolje počutimo, rastline postanejo naše prijateljice. Kako pusti bi bili naši domovi brez njih in njihovega cvetja! Vendar ne pozabimo, plastično umetno zelen-
je ni nadomestilo za žive rastline. Na daleč morda še kar dobro izgleda, v resnici pa je le dodatek k onesnaževanju zraka. Lep pozdrav!
Zeleni Franček Vir: David Longman: Nega sobnih rastlin, MK, Ljubljana 1988 Karen Kingston: Ustvaijanje svetega prostora infengšui, Iskanja, Ljubljana 1999.
ZAVOD ZA ^ GOZDOVE / SLOVENIJE
OBMOČNA ENOTA NAZARJE
Označevanje mej ureditvenih enot v gozdovih
Gozdarji imamo gozdove razčlenjene na gozdnogospodarske enote, za katere izdelujemo 10-letne načrte, te pa na ureditvene enote, oddelke in odseke, ki služijo predvsem za načrtovanje in spremljanje gospodarjenja z gozdovi. Meje ureditvenih enot so označene na terenu in na gozdarskih kartah.
Oddelek je trajna ureditvena enota. Njegove meje potekajo po jasnih naravnih oziroma stalnih mejah (po grebenih, potokih, cestah). V večjih kompleksih državnih gozdov potekajo meje oddelkov tudi po ravnih presekah. Meja oddelka praviloma ne seka meje katastrske občine in parcelne meje. Oddelki so običajno veliki 20 do 60 ha. Meje oddelkov so se vzpostavile v zasebnih gozdovih pri izdelavi prvega gozdnogospodarskega načrta enote (po letu 1956) in se kasneje, razen delitve prevelikih oddelkov, niso več bistveno spreminjale. Pri večji gozdni posesti v celkih so meje oddelkov običajno oblikovane tako, da se ujemajo z mejami posestva in imajo lastniki ves svoj gozd v enem ali več oddelkih.
Po potrebi se oddelki razdelijo še na odseke, ki so najnižje ureditvene enote. Odseke oblikujemo predvsem zaradi razlik v rastišču in v načinu gospodarjenja. Osnova za oblikovanje odsekov so gozdne združbe. Odsek pa izločimo tudi, če so v delu oddelka bistveno bolj poudarjene ekološke in socialne funkcije gozdov. Kot posebni odseki so tako izločeni varovalni gozdovi, ki v izostrenih ekoloških pogojih varujejo tla in sestoje pred erozijo, ter gozdni rezervati, ki so prepuščeni naravnemu razvoju in namenjeni raziskavam.
Meje ureditvenih enot so označene na terenu z rdečimi vodoravnimi črtami na stoječem drevju ali na skalah. Tri vodoravne črte pomenijo mejo enote, dve črti mejo oddelka in ena črta mejo odseka. Poleg tega so oddelki označeni še s številko, odseki pa z črko (a,b,c...) na križiščih mej in tam, kjer meje prečkajo cesto ali pot.
Za obnavljanje mej ureditvenih enot je zadolžen Zavod za gozdove, organizirajo ga pa na pristojni krajevni enoti. Pri tem z vodenjem in usmerjanjem pomočnikov sodelujejo tudi revirni gozdarji, ki najbolje poznajo dejanski potek mej v naravi. Meje barvamo običajno pred obnovo načrta enote. Ker pa v preteklem obdobju niso bile pobarvane vse meje, bomo letos obnavljali meje na območju občin Mozirje, Nazarje in Gornji Grad. Na delu enote Nazarje niso bile meje obnovljene že več kot 20 let, zato bo oznake zelo težko obnoviti.
Označene meje ureditvenih enot ne določajo posestnih mej in je v vseh spornih primerih, kjer posestne meje v naravi bistveno odstopajo od evidentiranih parcelnih mej v katastrskih načrtih, potrebna geodetska odmera.
Če pri novem obnavljanju mej oddelkov in odsekov pride kljub pazljivemu delu do odstopanja od starih oznak ali do drugače spornih ter napačnih oznak, vas prosimo, da takoj obvestite svojega revirnega gozdarja ali odsek za načrtovanje na območni enoti ZGS vNazarjah. Kjer pa meje v naravi niso več vidne (drevje je posekano) ali pa so vidne oznake preredke, bomo morali pri označitvi mej zaprositi za sodelovanje lastnike vseh ob meji ležečih parcel.
Vid Preložnik
Pozdravček. Glavna tema tokratne izdaje je literarni prispevek iz 05 Nazarje. Napisali so kopico pesmi na
temo: HVALA... NE, HVALA.
Zaradi prostorske stiske seveda ne moremo objaviti vseh prispevkov. Kljub temu pa naj te spomnijo na ta, od nekdaj plemenit, človeški način obnašanja. Beseda hva - atk nata. Podobno kot nasmeh ne zahteva /L.i o trači;:. Vsaka aeesa pa ao a Ver:-im zvenom zadovoljna, kot so oči vesele, kadar vidijo nasmeh na ustnicah. ' ;V;a c c ic ' 'c,	’
Tisti ne, pred hvalo, ie prav tako uporaben in včasih nenadomestljiv. Naučiti se ga moramo uporabljati na pravem mestu in v pravem trenutku. Ponuja ti osebno svobodo in izraža sposobnost odločanja. Pa začnimo bolj pa., : ,	* S" , raka: r > <	-
jate tekstu in situaciji seveda. Pa, pa do naslednjič.
Ej, hitro se poduči,	'
Hvala, Hvala se nauči.
Vajeni smo vseh besed,
A na »Ne, hvala!« tudi ne pozabi,
Lepo iz ust naj zazveni.
Ali slišiš ti?!
Uroš L. 6.b
HVALA IN NE, HVALA
HVALA
Naj ta beseda pogosteje pride na dan, osvoji srca in pokaže tisto stran, ki je nam odtujena in zamujena.
Marina C. 8.a
DEŽELICA, ZA KATERO Ml NI VSEENO
besede so tri.
Vsem povedo, kako si vzgojen....
.. .Če pa česa ne želim, se vij udno nasmej im in razločno Ne, hvala! velim.
Tanja D. 6.b
NE, HVALA!
ZAHVALA TAKO IN DRUGAČE
Vsaka zahvala se konča s hvala.
Vsaka hvala je dobra zahvala.
Če pa hvale ni, se tudi »Ne, hvala!« v dobro spremeni.
Modra cesta, dolga in široka, pelje v širni svet.
To je cesta
brez prometnih znakov in brez semaforja, a še vseeno ve, kdo ponoči in kdo podnevi nanjo sme.
Dežela, v kateri živim že od malih nog, je zame najlepša.
Njeni bistri potočki,
ki se v soncu svetijo kot zlato,
jo še polepšajo.
Ko se jutranje sonce pritihotapi izza gore, se naša dežela v soju svetlobe zaiskri. Preganjajoča megla se ustavi v naši kotlini, ampak ko sonce prihiti, se megla razblini.
Cesta, ki se vije skozi našo deželo, je zaprašena.
Avti se potuhnjeno vozijo po njej, da ni nikoli zapuščena.
Izpušni plini velikih tovarn kvarijo našo lepo dolino, so nevarni za našo domovino.
<
2
u
Hvala naj bi bila zahvala, a marsikdo mi je ni izrekel, to še močneje sem si v srce zapisala.
Hvala je lepa beseda. Včasih jo slišimo tudi od kakšnega deda.
Hvala je tudi dobra prestava, če rečeš kadilcu:
»Ne, hvala!«, ti vsi rečejo: »To si pa dobro prestala!«
Vsak se včasih pozabava, če mu kdo ne reče hvala.
On pa njemu:	" ||
»Hvalajedoma ostaU«.~:r
Odločno »Ne, hvala!« je dejala in pri sebi je molčala:
»Nikoli takšna ne bom postala!«
Tina M. 6. b
r k,, i - A V STRAN POTI
Če mi kdo ponudi kaj izpod rokava, se obrnem in rečem: »Ne, hvala!«
Saj življenje brez drog in cigaret bolj varno je,
ne onesnažujemo okolja in ščitimo se.
Daliborka G. 8.a
T u mi je lepo,
upam, da vedno bo tako.
Katja R. 6.b
Besedo hvala lahko uporabimo kjer koli in kadar koli, toda ne pozabi je nikoli.
BESEDA MALA
Hvala je beseda mala, nežna, topla in prijazna, ki pogosto se pozabi, vse preredko je v rabi.
Ana P. 8.a
Snežana K. 8.a
LEPI BESEDI
■Ltv/A I A KI r	... Le kdo bi se zavedal,
** ■■	••• I'* C-	da nekomu si nekaj dal,
HVALA!	ko Tes od srca hvala si dejal
Hvala, lepa je beseda, ’	:	in	še nasmeh Pridal?
Vajena je čistih ust,	_.	,
A premalo se uporablja,	Tako s,.te bo	'
Le kako se to pozablja.	a v svojem srcu de ček prostora odstop,!.
A če jo pozabiš,	T' P* d°ber občutek bos dob.l
m lahko se dalje bos veselil.
Ne išči drugih si besed/	Nina O. 8.a
ZA ENAKE PRAVICE INVALIDOM V NEENAKI USODI
Priznati moram, da do tega poletja sploh nisem razmišljal o invalidih. Mogoče tudi zato, ker v naši družini in soseski ni nobenega. Zakaj do tega poletja?
Skakal sem v vodo, na glavo, ne da bi bi l prepričan o tem, kje so skale. Z nosom sem eno zadel, zato sem bil pol ure zatem že v lokalni bolnišnici, kjer sem dobil štiri šive. Ko so mi rano oskrbeli, so mi vsi po vrsti, sestre in zdravniki, povedali, kakšno srečo sem imel, saj bi se lahko končalo tudi drugače: ostal bi invalid do konca življenja. Nato sem o tej »sreči« poslušal še cel mesec. Pa mi je dalo misliti. Moral bi se privaditi na življenje, ki bi bilo popolnoma drugačno od tega, ki ga
Ali bi sploh še lahko hodil v šolo? Ali bi se še lahko ukvarjal s kakšnim športom? Ali bi
me ustavile že prve stopnice? Ali...? Ob tem sem pomislil na tiste/ Iti niso imeli sreče v nesreči/ tako kot jaz. Nekateri se že rodijo z boleznijo/ brez okončin ali z možganskimi okvarami. Spet drugi postanejo invalidi zaradi prometnih in drugih nesreč. Med njimi jemnogo mladih/ ki so šele na začetku svoje življenjske poti/ pa jih je usoda tako kruto zaznamovala.
Naslednja stvar/ ob kateri sem se zgrozil/ je bila misel na to/ kakšen poklic bi si lahko izbral. Celo zdaj/ ko sem zdrav/ se zavedam/ kako je poklicna odločitev silno težka. Nisem se še odločil/ kaj bi želel delati celo življenje. Ce bi bil invalid , bi bila odločitev verjetno omejena le na nekaj poklicev. Pa bi imel dovolj moči in volje/ da bi začrtano pot izpeljal? Upam/ čeprav vem/ da naletijo invalidi na več ovir kot zdravi. Ovire so lahko tudi tam/ kjer jih ne bi pričakovali/ in sicer v odnosu zdravih do njih. Jim družba nudi dovolj pomoči? Na to vprašanje bi najlažje odgovorili invalidi sami. Mislim/ da je dandanes za njih bolje poskrbljeno/ kot je bilo nekoč/ vendar je potrebno še veliko izboljšati. Kako? Po mojem mnenju z vključevanjem invalidov v normalno vsakodnevno življenje: ponuditi jim zaposlitev/ ne samo šolanje. Prepričan sem/ da računalništvo odpira nove možnosti. Tudi invalidi so lahko uspešni na mnogih področjih. Le kdo ne pozna Mirka Lebarja/ ki je brez nog priplezal na Mt. Blanc. Ali znanega znanstvenika Stephena Hawkinga. Ta dva sta uspela s pomočjo družine/ družbe in predvsem močne volje.
Matic Karče 8.a/ OS Mozirje
»Ne bi rekel, da so moji filmi predvsem otroški. Thdi Nepopisan list je film za vso družino, z babico na čelu;« je ob predstavitvi novega slovenskega mladinskega filma Nepopisan list izjavil njegov scenarist in režiser Jane Kavčič. Kot je znano, predstavlja Kavčič starosto med slovenskimi filmskimi ustvarjalci, saj je kot asistent režiserja sodeloval že pri nepozabnem filmu Na svoji zemlji (1947). Kasneje je posnel številne kratkometražne in dokumentarne ter celovečerne filme. Med slednjimi še posebej izstopajo filmi za otroke in mladino, kot na primer Lov za zmajem, Nevidni bataljon, Sreča na vrvici in Učna leta izumitelja Polža. Film Nepopisan list je nadaljevanje Kavčičevega ustvarjanja za mlajše gledalce, ki si ga bomo že v naslednjih dneh lahko ogledali tudi v Velenju.
KF
Člani nekoč izjemno uspešne glasbene skupine ABBA so zavrnili privlačno ponudbo. Če bi se ponovno zbrali in podali na svetovno turnejo, bi namreč dobili milijardo dolarjev. Toda po besedah Bennyja Anderssona jim Ponudba kljub temu, da gre za veliko denarja, ne ustreza. Člani skupine so se razšli pred sedemnajstimi leti. toda zadnje čase so deležni veliko pozornosti zaradi priredb njihovih uspešnic in mjuzikla, njihova zbirka največjih uspešnic Abba Cold pa je ena najbolje prodajanih kompilacü. Sicer je vračanje na glasbeno prizorišče po nekajletni odsotnosti zadnje čase kar v modi.
Single »Ex Girlfriend«, ki je bil prvič objavljen na radiu 19. januarja, napoveduje vrnitev skupine NO DOUBT na glasbeno sceno. Četrti album »Return of Saturn« v založbi Interss-cope Records bo skupina izdala II. aprila. Po zelo uspešnem albumu »Tragic Kingdom« No Doubt nadaljuje z novo vizijo in novimi idejami. Medtem ko mladostna spontanost še vedno ostaja glavni adut njihove glasbe, je skupina No Doubt napredovala, kar se najbolj odraža v skladbah New in Bathwater.
Po dobrem letu dni zakona se MEL G, temnopolta članica slavne britanske skupine Spice Girls, ločuje od Jimmyja Gulzarja. 31-letnemu nizozemskemu plesalcu, očetu njene desetmesečne hčerke Phoenix Chi. bo izplačala 750.000 funtov, dobil pa bo tudi stanovanje v Londonu vredno 500.000 funtov. Gulzar bo tako prejel 80.000 funtov "odškodnine” za vsakega od 16 mesecev, ki jih preživel v zakonu z Mel G. Skrbništvo nad Phoenix Chi je dobila mama. očka pa jo bo lahko obiskoval tako, kot mu bo odredilo sodišče.
Alenka
MODNO ESTRADNI KLUB ADRIA CELJE
objavila
RAZPIS
za prijavo na predizbor na tekmovanje za naj lepotico Slovenije
Tekmovanje bo v četrtek, 2. marca 2000, ob 20. uri v karnevalskem šotoru v Mozirju v okviru prireditve Pustovanje 2000.
Na tekmovanju se ba izbirala najlepotica, prva in druga spremljevalka in hkrati KARNEVALSKA KRALJICA PUSTA MOZIRSKEGA. Tekmovalke bodo prejele lepa praktična darila (stroji bele tehnike, nakit in podobno), karnevalska kraljica pa še elegantno večerno obleko modne kreatorke Vesne Skodnik-Gabrovec. Karnevalska kraljica bo imela poleg naslova še možnost velike medijske popularnosti (TV, radio).
Prijavijo se lahko dekleta od M do 16 let, nastopile pa bodo v treh izhodih: v športnih oblačilih, kopalkah in večernih oblekah. Prijave sprejema umetniški vodja agencije Adria na mobitel 041 / 512-512.
BORUT VESELKO
mladinski film JANETA KAVČIČA
I Avstrijska radijska postaja je objavila novico, da je ameriški rock pevec LOU ij • REED odpovedal koncert na Dunaju zaradi nove avstrijske vlade, v kateri se nahaja Joerg Haider. Lou Reed je poslušalcem radija izjavil. da Avstrijci imajo pravico voliti vlado, v kateri se nahajajo Uudje kot je Haider, vendar pa to ne pomeni, da morajo drugi to sprejeti.
Lokostrelski klub Mozirje
Ekipna zmaga v Italiji
Mozirski lokostrelci so se zadnjo januarsko nedeljo udeležili mednarodnega turnirja v Cormonzu v Italiji, na katerem je nastopilo 144 tekmovalcev iz različnih držav. Poleg zmage Bernarde Zemljak Perhač (574 krogov) v kategoriji članic compound je Mozirjanom pripadla tudi zmaga v ekipni konkurenci.
K njej so poleg Zemljak Perhačeve pripomogli: Dušan Perhač (578 krogov), Štefan Ošep (572 krogov) in Marko Satler (565 krogov) z drugim, petim in desetim mestom pri
članih compound ter Aleksander Ošep (544 krogov) s četrtim mestom pri mladincih compound.
KF
Prvenstvo občine Nazarje v veleslalomu
Najhitrejši Marjan Špende
Športno društvo Lipa iz Šmartnega ob Dreti je zadnjo januarsko soboto na Golteh organiziralo prvenstvo občine Nazarje v veleslalomu. Organizator je poleg trinajstih posamičnih kategorij razpisal tudi družinski pokal, kjer so šteli rezultati treh družinskih članov. Pokrovitelj tekmovan-
ja je bila Občina Nazarje.
Po posameznih kategorijah so zmagali: cicibanke (letnik 1991 in mlajše): Tea Poličnik - 46,75, deklice 10-14 let: Karin Govek - 44,48, ženske 15-18 let: ni bilo tekmovalk, ženske 19-30 let: Marinka Zamernik
-	36,69, ženske 31-40 let: Ema Rajgl
-	46,65, ženske nad 41 let: ni bilo tekmovalk, cicibani (letnik 1991 in mlajši); Boštjan Blatnik - 45,49, dečki 10-14 let: Gašper Govek -
40,67, moški 15-18 let: Franci Zagožen - 37,94, moški 19-30 let: Aleš Bric - 38,13, moški 31-40 let: Marjan Špende -37,36, moški 41-50 let: Toni Planovšek - 37,47, veterani (51 let in starejši): Anton Napotnik -42,52.
Družinski pokal je osvojila družina Govek pred družinama Bric in Rajgl.
KF
Prvenstvo občine Mozirje v veleslalomu
Kar 118 smučark in
smučarjev
Slovenski kulturni praznik so smučarji iz občine Mozirje izkoristili za prvenstvo v veleslalomu, ki ga je na Golteh odlično organiziral in izvedel Gornjesavinjski smučarski klub. Najboljšim sta medalje, priznanja in nagrade na zaključni slovesnosti podelila župan Jože Kramer in predsednik občinske športne zveze Martin Aubreht.
Zmagovalci po posameznih kategorijah so bili: cicibani (letnik 1991 in mlajši): Antonio Mlinar - 39,51, deklice 10-14 let: Ana Tevč - 33,67, fantje 10-14 let: Jure Jurjevec -39,78, dekleta 15-25 let: AnaUrtelj - 44,72, fantje 15-25 let: Albin Her-lah - 32,91, dekleta 26-35 let: Sabina Čož - 35,78, fantje 26-35 let: Bo-
jan Mazej - 32,48, ženske 36-45 let: Jana Trontelj - 43,74, moški 36-45 let: Matjaž Kunej - 36,12, ženske nad 45 let: Mojca Finkšt - 51,75, moški 46 let in starejši: Stane Marolt
-	41,38, družine: 1. Marjanovič -
119,40,2.	Bitenc- 122,42,3. Paulič
-	123,39-
DR
Smučarski klub Luče
Z rezultati merijo v vrh
Smučarski klub Luče tekmuje v vzhodni slovenski regiji, kar pomeni hudo konkurenco, saj jevtej skupini veliko kvalitetnih klubov, med njimi tudi Velenje, Črna, Branik Maribor, Fužinar in drugi. Na državnem prvenstvu je bilo v skupini cicibanov med desetimi kar osem tekmovalcev iz vzhodne regije. Kljub vsemu pa dosegajo mladi smučarji SK Luče rezultate, ki jih uvrščajo v sam državni vrh smučarskega podmladka.
V	skupini cicibanov tekmujejo Jošt Funtek, Matija Selišnik, Lovro Matijovc, Jure Lekič-Podbrežnik in Tina Robnik. Praviloma se uvrščajo med deset najboljših v regiji. Najboljšo uvrstitev je na regijski tekmi na Golteh z zmago dosegel Jure, Jošt pa je bil četrti. Na državni tekmi za pokal Radenske na Starem vrhu nad Škofjo Loko je bil Jure šesti, Jošt enajsti in Matija dvanajsti. Na najpomembnejši tekmi za cicibane z mednarodno udeležbo, za pokal Roka Petroviča, je Jure osvojil odlično drugo, Matija 10., Jošt 23. in Lovro 27. mesto.
V	kategoriji mlajših dečkov tekmujejo Jaka Breznik, Viktor Matijovc in Rok Kumer, ki je bil lani v skupni razvrstitvi med cicibani odličen četrti. Ker predstavlja prehod v višjo kategorijo precejšnjo
razliko v kvaliteti, si poskušajo Jaka, Viktor in Rok na letošnjih tekmah pridobiti čim boljše štartne številke za prihodnjo sezono.
V	skupini starejših deklic zastopata SK Luče Lara Funtek in Ana Tevč, ki se na regijskih tekmah uvrščata okrog desetega, na državnih pa okrog petnajstega mesta.
V	kategoriji mlajših deklic tekmuje veliki up lučkega smučanja Mateja Robnik, ki je osvojila na regijskih tekmah dvakrat prvo in enkrat tretje mesto, na tekmah državnega nivoja pa je bila tretja, šesta in sedma. Petega in šestega februarja letos je na mednarodni tekmi Otroci za mir v svetu na Bjelašnici v Sarajevu prismučala v slalomu odlično drugo, v veleslalomu pa tretje mesto.
Marko Slapnik
Odgovor na pripombe gospoda župnika, ki se nanašajo na Ljubenski vevnik, objavljene v oznanilu z dne. 23.1.2000
Kdo piše članke za “Ljubenski vevnik” nam ni znano. Vemo samo to, da nobeden ne iz vrst ZL, kot je bilo očitano, še manj pa, da bi kdo od nas izvajal pritisk ali cenzuro na pisce.
Tildi v vrstah svetnikov ni nobenega člana ZL, ravno tako ne na “Občini”. Iz tega sledi, da morate gospod župnik, iskati krivec v svojih vrstah. Predlagamo Vam, da spravite svoje “ovčke” v red in
le na ta način zagotovite “tisto pravo”.
Kar se pa enoumja tiče veste sami zelo dobro, da v današnjem času učita enoumje samo Cerkev in Janša. Pa lep pozdrav!
Za člane ZL Ljubnega Bogdan Grohar Janezovo polje 30, Ljubno ob Savinji
Družabno srečanje in še kaj (2)
Lepo od Vas spoštovani gospod Vinko Gobec in kakšna sreča za upokojence, da se Vi in prvaki DeSUSa toliko brigate za nas. Hvala, ker ste nas poučili, da je stvar glede višine pokojninskih prejemkov tako zelo preprosta: volilci naj volijo DeSUS, pa morda še ZL in denarja bo v pokojninski blagajni dovolj - za one z visokimi in za tiste z sramotno nizkimi pokojninami. To, da je življenjski standard prvih, bogovski, drugih pa mizerno nizki, g. V. Gobca in prvakov DeSUSa očitno ne moti. Zakaj ne poveste koliko na primer znaša Vaša mesečna pokojnina? Ker vidim, da spremljate dogajanja v DZ, ter razprave in delo poslancev, za-
kaj pa tega niste povedali in ne zapisali, da so prav poslanci SDS in SKD že v juliju lanskega leta predlagali dopolnilo k zakonu, ki bi urejal pokojnine v razmerju 1:3 (kot je v večini evropskih držav), a so ga poslanci vladnih strank - z DeS-USom vred, zavrnili? Prav tako so zavrnili predlog, naj se pokojnine vsem enako zvišujejo in ne procentualno -glede na pokojninsko osnovo. Kdo se po teh podatkih in dejstvih resnično zavzema za upokojence z mizerno nizkimi rentami: ali prvaki DeSUSa s mikavnim, a praznim leporečjem, ali poslanci strank SDS in SKD, ki se stalno zavzemajo za zmanjšanje prevelikih, socialno
krivičnih razlik med upokojenci, kakor tudi v družbi?
Če vemo, da znaša najvišja pokojninska osnova za polno pokojninsko dobo z dne 1.8.1999 vrtoglavih 333.319 SIT, najnižja pa 68.814 SIT in da je dejanska razlika še precej večja, saj je najvišja pokojnina, ki je bila izplačana za december 1998 znašala 400.652 SIT, najnižja pa manj kot 30 tisočakov, potem res ni razloga za navdušenje nad decembrskim popravkom pokojninskega zakona. Namesto da neodgovorno jurišate na poslance strank SDS in SKD, bi se raje vprašali: zakaj grozi pri nas pokojninskemu sistemu sesutje in kdo je odgovoren za to? Smo mar tega krivi upokojenci, ki smo vso delovno dobo pošteno odvajali denarna sredstva v pokojninski sklad? Ali ne morda tisti, ki so dovolili iz ZPIZa zajemati tudi njim, ki vanj niso predhodno - sorazmerno, ali pa sploh niso tudi vlagali? Ali, zakaj ne dvignete glasu, če se je denar iz ZPIZa nenamensko porabljal? In kdo je pri tem sodeloval? Zakaj ne poveste podatka, ki Vam je gotovo znan, da se iz proračuna dodeli ZPIZu letno - zdaj že 40 milijard davkoplačevalskega denarja za: pokojnine borcev NOV, Španskih borcev, revolucionarjev, spomeničarjev, tistih s posebnim statusom, s posebnimi pravicami itd.
Vi g. Gobec grajate poslance strank SDS in SKD, ker niso podprli sprejetja
popravkov pokojninskega zakona; se Vam zdi primerno in pravično račun za zgrešeno pokojninsko politiko izstaviti ničkrivim mlajšim generacijam - jim za tri leta podaljšati delovno dobo in tako na njegovih hrbtih reševati svojo substanco? Če bi tako slab - nestimulativno, nesocialno in nepravično naravnan pokojninski zakon poslanci SDS in SKD podprli, bi pa res zaslužili grajo.
Razumem prvake in protagoniste stranke DeSUS, da potrebujete za seboj armado upokojencev, da pod krinko boja za naše pravice, branite nedotakljivost vrtoglavo visokih in vprašljivo zasluženih pokojnin. To je pravi razlog, motiv in nagib vaših aktivnosti! Pravite, da se pokojnine nenehno znižujejo; vendar komu? Za tiste, ki imajo nadpovprečno visoke, to ne drži, kot je razvidno prikazano v drugem odstavku.
Razlika med poslanci DeSUSa in poslanci SDS ter SKD je pač ta, da DeSUS-ovci branijo nedotakljivost visokih pokojnin »izbrancev«, SDS in SKD pa si prizadevajo izboljšati socialni položaj upokojencem z sramotno nizko rento.
Verjamem Vam g. Vinko Gobec, da boste v tem volilnem letu prekrižarili Slovenijo in izkoristili občne zbore za predvolilne shode in za politično agitacijo; verjamem tudi, da Vam ploskajo tisti z nadpovprečno visoko pokojnino. Če pa Vam ploskajo tudi tisti z sramotno nizko mesečno rento, potem Vam jaz
čestitam k mojstrsko perfidnemu prikrivanju krivičnih pokojninskih razmerij in s tem tudi socialnih razlik.
Morda se najde kdo, ki mi bo očital, da vnašam med upokojence spor; nikakor,
prav obratno: čisti računi, dobri prijatelji. Vedeti pa se mora, kdo pije in kdo plača.
Ivan Glušič Loke 6, Mozirje
Ko odprem poslednja vrata in zazrem se Ti v oči, takrat vem, da le ljubezen je merilo naših dni.
ZAHVALA
Z bolečino v srcih sporočamo, da je v 86. letu starosti umrl naš dragi
Karl ZAGOŽEN
po domače Bati
Pokopali ga bomo v petek, 18. februarja 2000, ob 15. uri na Rosuljah na Ljubnem ob Savinji.
Vsi njegovi
UDARIL GA JE
29. januarja ob 00.45 uri je Mihael P. dežurnega policista obvestil, da ga je v lokalu Baza bar v Šmihelu v obraz udaril Jure Š. Mihael je moral iskati zdravniško pomoč v mozirskem zdravstvenem domu, nato pa tudi v celjski bolnišnici, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno ličnico.
Z AVTOMOBILOM V JAREK
I.
3.	februarja ob 23.45 uri je 30-letni Tomaž Š. iz Nazarij vozil osebni avtomobil v smeri iz Mozirja proti Nazarjam. V desnem, nepreglednem ovinku je zapeljal desno izven vozišča, kjer je vozilo trčilo v betonski nadvoz jarka in obstalo na strehi. V nesreči se je voznik hudo telesno poškodoval.
TATVINA OGLEDAL
4.	februarja je Milena M. policiste obvestila, da so ji neznanci preko noči z osebnega avtomobila, ki ga je imela parkiranega v Gornjem Gradu pred stanovanjskim blokom, odtujili vzvratna ogledala. S tem dejanjem so jo oškodovali za okoli 15.000 tolarjev.
USTRELIL SRNO
V noči s 4. na 5. februar je neznanec ustrelil srno, ki je bila v jutranjih urah najdena ob regionalni cesti Čmivec-Radmirje izven naselja Dol. Lovska družina Gornji Grad je bila s tem dejanjem oškodovana za okoli 150.000 tolarjev.
Z AVTOMOBILOM V JAREK
II.
8. februarja je policijska patrulja pri tovarni BSH v Nazarjah naletela na prometno nezgodo, v kateri je bila udeležena voznica osebnega avtomo-
bila Mojca P. Mojca je zaradi neprimerne hitrosti zapeljala z vozišča v jarek, pri tem pa zadobila lažje telesne poškodbe.
VLOM V TURISTIČNI OBJEKT
9- februarja je Franjo N. dežurnega policista obvestil, da so neznani storilci v Vrbju vlomili v objekt, last TD Ljubno ob Savinji. Od tam so odnesli mize in klopi in s tem turističnemu društvu povzročili za okoli 100.000 tolarjev škode.
PONAREJENI BANKOVCI
Istega dne so delavci bencinskega servisa v Mozirju policiste obvestili, da so neznani fantje pravkar natočili gorivo in plačali s ponarejenim bankovcem za 5.000 tolarjev. Policisti so na kraju prijeli Ismeta M. in Esida M., oba iz Trbovelj, v avtomobilu pa jih je čakal še Bernard P. iz Mozirja. Isti fantje so pred tem v gostilni Majerhold zapitek plačali s prav tako ponarejenim bankovcem za 5.000 tolarjev. V njihovem avtomobilu so policisti našli in zasegli še nekaj ponarejenih bankovcev za 5.000 in 10.000 tolarjev.
Obeleževanje spomina znamenitemu krajanu po mozirsko
Ob pisanju tega pisma imam v mislih znamenitega krajana, rojaka, Mozirja-na dr. Jožeta Goričarja. Doktorja družboslovnih ved, misleca, razumnika, znanstvenika, družboslovnega raziskovalca, pisca, univerzitetnega profesorja, humanista in nenazadnje tudi človeka s tenkočutnim občutkom za pristne medsebojne človeške odnose. Ki so danes še kako potrebni...
No, pred leti se je njegova bogata, plodna življenj ska pot dopolnila. V rodnem Mozirju, ki ga je ljubil in kamor se je rad vračal, smo ga krajani pospremili k zadnjemu počitku v ožjem družinskem krogu. Meni kot krajanu, znancu in njegovemu učencu se mi je tedaj spomin nanj zavrtel nazaj, ko sem se z njim občasno srečeval tudi na planinskih in gozdnih poteh, kamor je rad zahajal, če je le utegnil. Spominjam se, kako se je včasih sredi planinske poti ustavil, vzel iz oprtanega nahrbtnika v roke beležko in pisalo ter zapisal misel, idejo...
Še posebej spoštljivo se ga spominjam iz šolskih dni, saj je bilo tedaj delo izpod peresa njegovih rok Obča sociologija obvezno študijsko gradivo za šolski predmet splošna sociologija. Tudi osnovnošolci na osnovni šoli v Mozirju se dr. Jožeta Goričarj a učijo kot znamenitega rojaka, krajana, domačina, ki je v tem kraju živel in obiskoval v svojem času osnovno šolo. Slovenski leksikon Cankarjeve založbe iz
Ljubljane (1973) o njem piše, da je bil slovenski pravnik in sociolog ter pobudnik sodobnih socioloških raziskovalnih metod v slovenski sociologiji.
Ob obeleževanju spomina znamenitim, zaslužnim rojakom, krajanom Mozirja je ena od tukajšnjih ulic bila imenovana po njem: Ulica dr. Jožeta Goričarja. Prav tista ulica, kjer sedaj domuje znameniti krajan Mozirja, neutrudni narodopisec naše doline Aleksander Videčnik. A žal je to ime ta ulica imela le kratek čas. Kar kmalu je bila preimenovana.
No, tudi na njegovi rodni hiši, ki je sredi trga Mozirje, sta dve spominski obeležji, vzidani marmorni ploščici. Ena spominja na tu rojenega prvega slovenskega geologa (Marko Vincenc Lipold 1816-1883). Druga pa da je tam bila prva seja odbora OF Mozirje (22.10.1941). Spominsko obeležili krajani Mozirja 1983. leta.
Naj zaključim z mislijo, v kateri nisem osamljen, da ko bo dozorelo spoznanje, mnenje pristojnih v kraju Mozirje, bo najbrž tudi dr. Jože Goričar našel prostor, da bo spominsko obeležen na svoji rodni, domači Goričarjevi hiši v Mozirju. Verjamem, da se bo tudi to nekoč udejanilo, v dogledni dobi časa.
No, ja, sedanji Mozirjani, krajani, pač ne bi bili Mozirjani, če bi bilo kako drugače, kot je.
Vlado Parežnik Levstikova 9, Mozirje
Že deseto leto te zemlja krije, v gomili tiho, mirno spiš, srce ljubeče večne bije, v mislih naših večno še živiš.
V SPOMIN
15. februarja je minilo 10 let, odkar nas je zapustila draga mama in stara mama
Marija VERTAČNIK
p. d. Kolšekova mama z Dobrovelj pri Mozirju
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in se je radi spominjate.
Hčerke z družinami
Obvestilo
Glojek Milan s.p., Spodnje Kraše 32,3341 Šmartno ob Dreti, preneha z dejavnostjo - avtoprevozništvo dne 15.4.2000.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre, svakinje in tete
Slavke PUNCER
iz Novih trat v Mozirju 30.4.1923-9.2.2000
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, predstavnikom Zveze borcev, Društva upokojencev in Krajevne skupnosti Mozirje, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrekli sožalje.
Prav tako se zahvaljujemo njeni osebni zdravnici dr. Fürstovi in vsem, ki ste ji pomagali ter stali ob strani v času njene hude bolezni. Hvala tudi gospodu kaplanu Vladu Bizjaku za opravljen cerkveni pogrebni obred.
Žalujoči: družina Tanšek iz Velenja
Ustavil seje čas naše ljube mame in njene neutrudne poti za nas, nam pa ostali so le spomini in tiha vez med njimi.
Mama, hvala ti!
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, Pekove mame, sestre in tete
Marije NARALOCNIK
z Ljubnega ob Savinji
Iskrena zahvala vsem, ki ste Pekovo mamo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa izrazili pisna in ustna sožalja.
Hvala gospodu Pušenjaku za cerkveni obred, gospe županji za poslovilni govor in pevskima zboroma za lepo petje ob slovesu.
Vsi njeni
ZAHVALA
ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Franca PUSTOSLEMŠKA
iz Juvanja
15.1.1936-1.2.2000
Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti, za izražena sožalja, darovane mašne namene, sveče in cvetje. Hvala Jožici in Mariji za nudeno pomoč, hvala GD za številno udeležbo. Lepa hvala gospodu msrg. Jožetu Vratanarju za opravljen obred in Francki Štiglic za besede slovesa.
Žalujoči vsi njegovi
V SPOMIN
Jožetu BRANCELJ
30.7.1939 -18.2.1998
Ni smrt, kar nas loči, in življenje ni kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas...
Vsi tvoji
Čeprav sem vedel, da bo treba nekoč na to zadnjo pot, včeraj še nisem mislil -da bo to že danes...
ZAHVALA
ob smrti najine mame
Marije VUČKO
s Sp. Pobrežja 14.12.1916 - 3.2.2000
Iskrena hvala za dolgoletno zdravljenje dr. Kelemenu ter medicinskim sestram Ireni, Majdi in Mateji. Še posebej se zahvaljujeva sovaščanom s Pobrežja za lepo slovo od domače hiše in na njeno željo pokop na pokopališču v Ljutomeru.
Njeni domači
OBVESTILO
Računalniško svetovanje Drago Kopušar s.p., Aškerčeva 26,3330 Mozirje s 15.5.2000 preneha z dejavnostjo.
Kot veter v vrhu trepetlike, tako si v mojem srcu ti: ves gaj molči, le v nji šumi, in duša polna tvoje dike trepetajoča te slavi.
ZAHVALA
Dotrpela je mama, babica in sestra
Anica SPENDE
iz Dobletine 18 a 12.5.1926 - 31.1.2000
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih bili v oporo, izrekli sožalje, podarili sveče, cvetje in darovali za svete maše.
Hvala zlasti vsem, ki ste jo v času težke bolezni obiskovali v Domu in ji lajšali trpljenje.
Zahvaljujemo se dr. Kramerjevi, pogrebcem, pogrebni službi Morana, sodelavcem Glin Žagarstvo, maminim nekdanjim sodelavkam, govornici za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem iz Mozirja za zapete pesmi, Damjanu za odigrano Tišino.
Žalujoči: sin Jože z Zdenko in Simonom, sestra Eugenija z družino
POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660. 7000-640
VETERINARSKO DEŽURSTVO
14.02.	do 21.02. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-417,
22.02.	do 27.02. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633419,
28.02.	do 05.03. Podmeninšek Jože, dr. vet. med., Ljubno, tel. 041/724-971. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017,831418,839-02-20,839 02-21. Delavniki: od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure.
IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure. KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609-631-933. VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649436. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od 16. do 17. ure. Vsak dan razen ob sobotah, nedeljah, praznikih in dan pred prazniki.
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pa pokličite:
831-910 - Nazarje, 702-118 - Šempeter, 42-010 - Celje.
SINDIKALNA POMOČ
Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS.
Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel.
JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950.
MATIČNA KRONIKA ZA MESEC JANUAR 2000
Rojstva:
Rodilo se je 7 dečkov.
Smrti:
Marija Beričnik iz Ljubije, Franc Omladič iz Mozirja, Ludvik Predovnik iz Nazarij Jožef Vačovnik iz Radegunde, Martin Smrečnik iz Dola, Marko Flud-ernik iz Ljubnega ob Savinji Jožef Rihter iz Tiroseka.
SIT/? A
Na trgu 7,3330 Moziije Tel. 83-90-810
Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji.
Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij:
Atena, Nacionalna fin. družba, Triglav, Krona, Kmečka družba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol, Telekom,... Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic.
KINO MOZIRJE
I9./2O.2.2OOO
ONA JE PRAVA - najstniška komedija
Režija: Robert Iscove
Vloge: Anna Paquin, Freddie Prinze, Kieran Culkin Najpopularnejši frajer elitne srednje šole na Beverly Hills se za stavo s svojimi prijatelji odloči, da bo iz neuglednega dekleta naredil kraljico maturantskega plesa. Edino, česar ni predvidel, je, da se bo zaljubil...
26./27.2.2OOO
ZBORNICA - triler
Režija: Robert Rodriguez
Vloge: Jordana Brewster, Clea DuVall
Dijaki gimnazije Herrington se poleg nerazumevajočih staršev, zavrtih profesorjev in svojega odraščanja, ukvarjajo še z drugačnim problemom. Odkrijejo namreč, da so njihovi profesorji z drugega planeta... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI, NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT.
KINO NAZARJE
19./20.2.2000 LEGIONAR-akcija Režija: Peter MacDonald Vloge: Jean-Van Damme
Lep podeželski mladenič pride v mesto, kjer sreča ljubko plavolasko. Ponudi ji pomoč in vname se ljubezen na prvi pogled. Vendar ne traja dolgo, zato mladenič postane playboy, plačani boksar, nazadnje pa pristane v tujski legiji, kjer se mora reševati tudi pred napadi plačanega morilca...
26./27.2.2000
OČKA PO SILI- komedija
Režija: Dennis Dugan
Vloge: Adam Sandler, Dylan Sprouse, Rob Schneider Sonny Koufax je pravni diplomant, ki raje živi od sodne odpravnine, kot da bi si poiskal pravo službo. Njegovo ambiciozno dekle Vanessa ga zapusti in ko se pred njegovimi vrati znajde 5-letni Julian, ki je baje otrok njegovega sostanovalca, ga Sonny posvoji. Z željo, da si Vanesso pridobi nazaj. A za otroka je treba tudi skrbeti...
PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT.
Cvetke in koprive
CIRIL NA RITI
Kot smo obljubili zadnjič, objavljamo dokaz o fotografskih podvigih naših sodelavcev. V Solčavi je v tej disciplini zmagal Ciril Sem, ki ga je delovna vnema dobesedno vrgla na rit. A se je Ciril tudi v tej poziciji hitro znašel in napravil zanimiv posnetek. (FOTO PRESS)
NOVIMIDŽ
Predsednica mozirskega turističnega društva Mojca Finkšt si je za prihajajočo turistično sezono omislila nov imidž, kamor sodi seveda tudi nova frizura. Z njo in novo društveno pisarno naj bi prepričala komisijo »moje dežele«, da Mozirju še tretjič podeli prvo mesto. (ZA ZMAGE SO POTREBNE ŽRTVE PRESS)
NOVOPOROČENEC
Ivan Grobelnik, Mesničarjev s Poljan pri Rečici ob Savinji, znan ko t »šošter« na Lenartovem sejmu, je pred dnevi lepi Vidi dahnil svoj »da«. Novica ne bi bila nič posebnega, če ne bi »mladi« ženin štel spoštljivih 72 pomladi. Poleg tega pa sta bila z nevesto prvi par, ki se je poročil v »novi« mozirski poročni dvorani. (SREČNO (P)RES!)
Oven od 21. 3. do 20. 4.
Počutje: Ljudje bodo z vami nenavadno prijazni in ugotovili boste, da se na prijatelja lahko zanesete. Oddahnili se boste, ker boste to obdobje lažje preživeli bolj sproščeno, in ugotovili boste, do z manj truda lahko dosežete več.
Ljubezen: Vaša vitalnost se bo izboljšalo, zaživela bo tudi komunikacija, zato bedo v ljubezni razmere bolj gotove. Prihajajoča luna bo na vas delovala zelo pozitivno, zato izkoristite dva dneva za pogovore s partnerjem, saj vam ga bo uspelo prepričati o marsičem novem, kar vam roji po glavi.
Delo: Vaše misli se bodo v tem obdobju vrtele okrog študija, potovanj in tujine. Izkoristite zadnji teden v tem mesecu in uspeli boste narediti neverjetne stvori. Prej si utrdite finančne zadeve, ki v tem trenutku še niso

nie se svo|im
n
Bik od 21. 4. do 20. 5.
Počutje: To obdobje zna biti za vas zelo težavno, soj se boste morali soočati z ljudmi in težavami, ki vam gredo no živce. Ohranite mirno kri, ko se boste pogovarjali s sorodniki, in pazite no svoje izjave, ljubezen: V tem obdobju boste zelo privlačni in na okolico boste delovali prav magično. Izkoristite ugodne dni in se približajte partnerju z vsem svojim šarmom, pa boste tešili marsikatero zamero iz preteklosti. Dovolite mu, do tudi sam kaj pove in upoštevajte njegovo mnenje, soj vam bo zelo hvaležen. Delo: Ptav prijetno obdobje. Na vidiku je veliko zabave in prijetne izrabe prostega časa. Z denarjem kljub temu ne tvegajte. Posvetite se svojim otrokom, nanje boste prav ponosni.
Dvojčka od 21. 5. do 21. ć.
Počutje: Veliko prijetnejše obdobje, saj bosta sonce in Merkur odlično vplivala na vaše zdravje in počutje. Rojevale se vam bodo zamisli, ki jih boste s pridom uporabili, ker boste bolj mirni, boste tudi več dosegli. Ljubezen: Bolj kot druge stvari vam bo v Lem obdobju pomembna ljubezen, saj vam bosta Venera in Mars prišepetavalo, da je treba uživati. Uživajte damo in povejte partnerju, kaj čutite. Lažje vas bo razumel, tudi tokrat ko niste najbolj zgovorni.
Delo: Na tem področju zna biti nekoliko kritično, sej ne boste povsem zadovoljni z nadrejenimi in sodelavci. Ne boste se pritoževali, saj upravičeno čakate na boljše čase. Trenuten slab položaj je vzrok za vaše zdravstvene težave.	-,
Rak od 22. 6 do 22. 7. (jQ Počutje: Nekoliko nemimi boste vse do polne lune, ki vas zna spraviti celo iz ravnotežja. Spopadati se boste morali s strahovi in negotovostjo, ker vsega ne boste mogli nadzorovati, se osredotočite no bistvo.
Ljubezen: Čeprav vam prvi teden v tem obdobju ni izrecno naklonjen, boste iz dneva v dan bolj samozavestni, saj se vašemu znamenju bliža Mars, planet zmage. Izkazalo se bo, da znate biti tudi bojeviti. Vaša prizadevanja bodo obrodila lepe sadove, predvsem čustva bodo zelo globoka. Ugodno tudi za osvajanja.
Dela: Ustvarjalen čas, saj se bodo razjasnile nekatere stvari, ki sa ostale v preteklosti nedorečene. Veseli boste nove priložnosti, ki se vam ponuja v tem obdobju. Ne delajte po svoje, temveč jo sprejmite, kot je ponujena, lev od 23. 7. do 23. 8.
Počutje: V skupini ljudi (timsko delo, krožki, prijateljske družbe) boste ohranili ali pridobili vodilno vlogo, toda določeni negotovosti se bo treba izogniti, da ne bo kasnejših posledic.
Ljubezen: ključno obdobje v partnerskih odnosih, zato se lahko zgodi iliOfSlkaj. Partner vas bo prosil za sodelovanje ali pa vos prisilil, do se postavite zanj. Prisiuniiife BS!, sol bo to koristilo tudi vam. Več družinske sreče bo v drugem tednu tega obdobja, ko boste ptav romantično razpoloženi. Srečo boste našli predvsem v sredo in četrtek, (e ste še somi, pojdite v družbo.
Delo: Nad vaše finance se bo zgrnil črn oblak, zato bodite kar se da previdni in porabite samo toliko, kolikor je nujno. Posojilo vam zaradi dolgoročne obremenitve odsvetujem.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Počutje: Druga polovica tega obdobja zna biti nekoliko slabša za vaše fizično počutje. Bolj boste občutljivi in tudi dojemljivi za prehlade in druge tovrstne stvari. Zadržujte se predvsem doma in se bogato vitaminsko prehranjujte.
Ljubezen: Vodilo vas bo geslo 'več kot imaš več veljaš". Tako se boste odločali bolj za nabpe kot za prijetne družinske večere. Očitki bodo pogosti, vi pa jih nikakor ne boste razumeli. Taka kot v družinskem bedo tudi v partnerskem odnosu lahko izbruhnile težave, sedaj boste pričakovali samo njihovo razumevanje.
Delo: Na tem području vam je čas izredno naklonjen, lahko bi naredili velik korak naprej, ker boste točno vedeli, kaj hočete, uspeh ne bo izostal.
V.

n
rrt
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Počutje: Zelo prijeten teden. Sonce v prvi debdi rib bo spodbudno vplivalo no vašo vitalnost in samozavest, Merkur ^ ^ po no intelektualne sposobnosti in komunikacijo. Izbristite ugodno obdobje za prijatelje.
ljubezen: Če ste glede partnerja v dvomih, bi lahko kaj kmalu dobili namig, do so vaše skrbi pravzaprav odveč. Pravni spori in druge napetosti se bodo kmalu tešili v voša korist.
Delo: Če imate občutek, da vos drugi prehitevajo, pljunite v roke še vi. V drugi polovici tega obdobja bodo rezultati boljši in lahb bi dobili neko novo priložnost. Zgrabite z obema rokama.
Škorpijon od 24. 10. do 22.
Počutje: Mars vam bo v tem obdobju poklanjal toliko energije, da boste zlahka premostili težave in uspešno dosegli nove cilje. Za zdravje se vam ni treba boti, saj boste odporni bt že dolgo ne.
Ljubezen: Prežemal vas bo idealizem in vos povezoval z dejavnejšimi ljudmi, morda s skupnimi in novimi znanci. Za partnerja in tudi zo ostali nežni spol boste izredno privlačni. Godila vam bosta osvajanje in pozornost, ki ju boste deležni doma. Če ste še somi, ne boste dolgo. Lepe možnosti zo novo znanstva so v drugi polovici tega obdobja.
Delo: V središču vaše pozornosti bodo kariero, status in denar. Pokazati boste motali, koj znote, in brez težav ne bo šlo. Pripravite se no nujnost zagovarjanja svojih stališč in idej.
Strelec od 23. 11. do 21. 12.
Počutje: Srečno obdobje, soj bi se vem lahko odprla vrata, ki so bila doslej zaprta za vos. Izboljšalo se vam bo zdravje in komunikacija s svetom bo na višku. Poskušojte proste minute preživeti fimveč v narovi.
Ljubezen: Venera bo še nekaj dni prehajalo vaše znamenje, kor je odlično zo drzne načrte z ljubeznijo. Če ste stalno vezani, boste preživljali harmonično obdobje, če ljubezen še iščete, jo boste našli v drugi polovici tega obdobja, ko se vam nihče ne bo megel upreti.
Delo: Prijetno in uspešno obdobje, odlično se boste zabavali, predvsem v družbi mlajših in otrok. No delovnem mestu pa vam bo šel nekdo no živce in imelo vas bo, da bi se ga znebili. Počakajte.
Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Počutje: To obdobje bo za vos precej stresno, soj boste bližajočo se polno luno občutili intenzivnejše kot drugo nebesna znamenja. Nemir v sebi poskušajte ublažiti s sprehodi in pogovori s prijatelji. Če vas bo pogosto bolela glava, boste morali poiskati zdtovniško pomoč.
ljubezen: Nekoliko več smole imate tudi na tem področju. Ne bodite neučakani in pustite času čas. Pot do čustev ljubljene osebe se vam bo odprla zelo nenadoma in v trenutku, ko boste srečo najbolj potrebovali.
Delo: Zelo dober in delaven teden v prvi polovici tega obdobja. S prijatelji in sodelavci boste uspešno sodelovali, ker boste pokozoli pravo mero odločnosti in samoinciativnosti.
Vodnar od 21. 1. do 20. 2.


AM
AAA
Počutje: Prijetno obdobje z izboljšanimi razmerami v zdravju.
Lahko bi sklenili novo poznanstvo, toda ne bodite preveč jezični. Če boste v družbi negotovi, je pomembno, do odpihnete meglo, ki vam zastira pogled.
Ljubezen: Družinske razmete se bedo popravile, kar vas bo navdajala z veliko veselja, ker boste bolj sproščeni, boste tudi bolj priljubljeni, bodite le zelo diskretni. Preveliko direktnost bi vam nekdo lahko zameril.
Delo: Odprla se vam bodo nova vrata, ki vos bodo vodila v boljši zaslužek. V prvem tednu tega obdobja bi lahko naleteli na nasprotovanje nekega sodelavca, ki vam ni najbolj naklonjen. Rešite store zamere in ohranite mirno kri.
Ribi od 21. 2. do 20. 3.
Počutje: Razmeroma prijeten in harmoničen teden. Začutili boste voljo in moč zo spopod s težavami, zo kar v prejšnjem obdobju še niste imeli poguma. Povečana odločnost vam bo vsekakor koristila, varujte pa se prenagljenosti.
Ljubezen: Ustvatjolen teden, soj boste v sebi odkrili nove sveže moči. Lahko boste pričeli novo dejavnost. V ljubezni boste nekoliko negotovi, toda razmere se bodo kmalu izboljšale. Varujte se nepreverjenih izjav.
Delo: Zelo boste zagnani in delovni, čeprav boste na trenutke omahovali. Na finančnem področju se bodo pojavljali problemi, toda na pomoč vam bodo pristopili prijatelji. Lahko bi se pridružili neki skupini.
K
3č> [DQÜII QPOCHÜa 0ü*3m C33CD 3S> 203303 0303(0 mQaßJo oa0£icp<33o
^a^tüCäOiD^ d3 [DQ!> 33ÖÖ3 OD oaa&ä» Cüfl G>3 aa Q?£l^ E£?Q0^73m
33 QüQ IMDqCÜ ülrj31d
50MÜ3
n\T| pr.t'j
asiitpsć}^ \7 aOaGitoQa
Glede česa se zgornje-savinjske občine spet ne morejo zediniti?
Glede delitve sredstev za kulturo.
In kako problem rešiti?
Župani naj bodo plačani iz proračuna za kulturo.
Pa saj niso kulturniki! Lahko bi bili. Izdali bi, recimo, Zbrana dela zgornjesavinjskih županov. Takšna tanka brošura bi tudi ne bila preveliko finančno breme.
In kako bi to problem denarja za kulturo rešilo? Župani bi brž poskrbeli za reden priliv denarja kulturi, če bi bili plačani iz proračuna kot zadnji.
Repo Riter Tavrl
On vedno sam popravlja svojo centralno...
Mož se vrne domov z dopoldanske izmene.
Išče pivo, ki mu ga žena običajno da iz hladilnika, preden gre popoldan v službo. Ko ga najde, reče: "Končno nekaj dobrega na televiziji!"
"Greš na karneval v Benetke?"
"Seveda!"
"In kakšno masko si boš umislil?"
"Masko? Zakaj? Saj me tam nihče ne pozna!"
Kakšen je bil rezultat voli-tevvAvstriji?
Ksenokracija!
Vsi zapleti okoli volitev potekajo zaradi želje po volilni zmagi po drugačnem volilnem sistemu.
Zadrečke novice predlagajo opoziciji bolj praktično rešitev. Namesto zamenjave volinega sistema uvedite izmenjavo volilcev med vlado in opozicijo. Povprašali smo prvega moža ene od strank po njegovem stališču.
ZN: Kakšno je vaše stališče? Strankarski veljak odgovarja: Vlada je pripeljala to našo državo na sam rob prepada!
ZN: In kaj vaša stranka obljublja volilcem?
Strankarski veljak: Ogromen korak naprej!
pogovarjal se je Ivo Žolnik Tavrl
Prekinjamo Zadrečke novice zaradi pomembnega sporočila...
Neki potnik je ugrabil letalo in pilotu ukazal, da naj se drži kurza proti Brniku.
Pilot, ki je s pištolo na sencih ohranil prisebnost, mu je povedal, da je letalo itak namenjeno na Brnik.
"Me ne zanima!" je kratko odvrnil ugrabitelj. "Le glej, da bomo res pristali na Brniku! Doslej sem potoval že trikrat in od tega pristal dvakrat v Afganistanu in nazadnje v Londonu na pisti za ugrabljena letala! Odločil sem se, da bom tokrat jaz prevzel pobudo!"
TAT - tiskovna agencija Tavrl
Srečajo se strasten kadilec, vnet pijanec in nimfomanka.
Prvi pravi: "Jaz kar naprej kadim, ker bolj pa že ne morem."
Reče pijanec: "Jaz kar naprej pijem, ker manj pa res ne morem."
Nimfomanka po petih minutah izjavi: "Jaz pa kar naprej grem, ker vidva pa res več ne moreta."
mali OGLAS
Prodam polovico svoje dvolične osebnosti za simbolično ceno, J H. Ponudbe pod Avstrija.
"Zakaj si se ti, prizadeven član lovske družine, vpisal med ribiče?
"Menda bodo kmalu imeli odprt lov na kormorane!"
Kako prepoznaš ribiča, ki lovi kormorane?
To je jezen možak v grmovju ob vodi, ki se mu je vaba že trikrat snela s puške.
Ob levem bregu Savinje sedita dva lovca s psom. K njunim poslom pristopi član ribiške družine.
Ribič ju vpraša: "Sta že uplenila kakšnega kormorana?"
"Ne!" se glasi tih odgovor. "Vse kaže, da tale pes le ni ptičar. Ne leti dovolj visoko!"
"Če bi bila ti sama z menoj na samotnem otoku, kaj bi delala z mano?"
"Splav!"
Robin Tavrlson
Dvigalo ne dela!
"Ali vi veste, kaj je to kontrola rojstev?" sprašuje zdravnica najstnico, katere izvidi nosečnosti so pozitivni.
"Seveda vem, saj mi je mama vse razložila!"
Zdravnica, še vedno rahlo v dvomih, postavi še eno vprašanje: "Pa tvoja mama ve kaj je kontrola rojstev?" "Seveda, saj je bila noseča v istih letih kot zdaj jaz!"
Jožica Rdečeperka Tavrl
Joj Mene Tavrl
STEKLASTA SNOV ZA PREKRIVANJE ZLASTI KOVINSKIH IZDELKOV, LOŠČ
STAROGRŠKI FILOZOF S SAMOSA
GLINENA POSODA Z ROČAJEM, ZLASTI ZA VINO
SMUČARSKI
SKAKALEC
WEISSFLOG
SLAP V LOGARSKI DOLINI
IVICA
JURKOVIČ
OBVODNA
RASTLINA
VRSTA
PROJEKCIJE
TOVARNA KONFEKCIJE V ROGAŠKI SLATINI
SLOVENSKI
FILOZOF
(ANDREJ)
IME BIVŠE HRVAŠKE PLAVALKE LIGORIO
OVOJ
DELOVNI STROJ ZA RUVANJE KORENIN
OKUŠALNI
ORGAN
VELIK RUSKI OTOK MED JAPONSKIM IN OHOTSKIM MORJEM
SESTAVIL:
METOD
ROSC
KDOR SE UKVARJA Z GOJENJEM PERUTNINE
GLAVNO
MESTO
LITVE
STARA
PLOSKOVNA
MERA
PESNIK
ŽUPANČIČ
NAGRADA ZA ZMAGO NA ŠPORTNEM TEKMOVANJU
DEL
LADJE
ŠKOTSKI NOGOMETAŠ (PAT)
MESTO NA SARDINIJI
NATANČEN VZOREC MERE ALI UTEŽI
VRSTA
TALNE
OBLOGE
SPECIALITETA IZ IKER
VINO
RDEČKASTE
BARVE
TUJA
DREVESNA
VRSTA
RUMENA
GLINA
PRELAZ MED CELJSKO IN LJUBLJANSKO KOTLINO
JELEN Z LOPATASTIM ROGOVJEM, DAMJAK
RUSKA
PRIMA-
BALERINA
(GALINA)
BIVŠI GOSPODARSTVENIK ŽGANK
LITER. ZGOD. (ANTON)
TONE
ČUFAR
SKUPEK PODOBNIH CELIC V TELESU
BARVA KART
LUKA NA OTOKU MENORCA
KOMAR, KI PRENAŠA RUMENO MRZLICO
NEMIRNA
ŽENSKA
NASILNA
KRAJA
AM. ORG. ZA VESOLJSKE RAZISKAVE
SUMERSKA
BOGINJA
PLODNOSTI
ŠIROKA VELEMESTNA ULICA Z NASADI
KRAVICA
STAREJŠI
PEVEC
ZABAVNE
GLASBE
ROBIČ
OČESNA ŠAREN ICA
ELDA
VILER
RIMSKA
ŠTIRI
NASELJE SEVEROVZHODNO OD KRŠKEGA
RESA PRI ŽITNEM KLASU
RUSKA REKA JUGOVZHODNO OD MOSKVE
ENO OD IMEN PISATELJA MEŠKA
C IME in PRIIMEK:
NASLOV (ulica, kraj):
mm somm
AEDES: Komar, ki prenaša rumeno mrzlico MANON: Pristanišče na španskem otoku Menorca NEVIN: Nogometaš škotske reprezentance (Pat) RIPER: Delovni stroj za ruvanje korenin SASARI: Mesto na Sardiniji
Rešitev prejšnje križanke:
samičke, enakost, akt, Bai, Ti, tank, RTC Golte, alarm, OT, starine, magma, Arnold, Meža, nit, Jerič, dva, AK, Savin, Soar, tona, uvertura, otava, Arta, Ir, radikal, idila, Ižanec, Anicet, Javari, pajac.
OBVESTILO REŠEVALCEM
Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 3. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Trapic kave + Tropic kartica) Ludvik Velam, Rečica ob Savinji 132, 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Žiga Čas, Spodnje Kraše 15, Šmartno ob Dreti, 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Trapic kartica): Viktor Fürst, Gosposvetska c. 19 b, Maribor, 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Trapic kartica): Jože Špeh, Praprotnikova 14, Mozirje. Dobitniki prevzamejo nagrade v podjetju Caffe-Tropic vžalcu. Čestitamo!
Rešeno križanko iz 4. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 25. februarja 2000, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagradne bone v vrednosti 2.500 SIT, ki jih prispeva turistična agencija Svit iz Mozirja.
-	PVC okna
-	vhodna vrata
-	žaluzije
-	rolete
MAROVT GREGOR s.p.
Bočna 60
SL-3342 Gornji Grad
Tel. / faks: ++386 (0)63 845 210
GSM: 041/793-518
38
OGLASI IN MALI OGLASI
i------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1
Morda ste iskali prav
I KMETJE, GOZDARJI
i	Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s i j strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. J I 041/606-376.
I ANTENE IN RTV SERVIS
I Nudimo antenske meritve in montažo sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod- ■ I erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-1
I	I
I RTV SERVIS PURNAT
I Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. I ■ Purnat Zdenko, tel. 843-424.
GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN FILAČ
j Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke,. [ skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, slad- j I oledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. I I Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725-430.
I AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE	|
I Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi ne-1 I premičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863462,041/759-1 476.
POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV
J Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure j Dobrovc s.p, Žlabor 8, Nazarje, tel. 832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/
I 793-636.
I POGREBNE STORITVE ANUBIS
I Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, I I Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651.
I TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
I Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor | i za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 831-109.
SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A
i Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 720-406, GSM 041/661-309. i
I__________________________________________________I
Naročniki SN imajo 15% POPUSTA PRI ZAHVALAH IN MALIH OGLASIH
89.1 Mhz
RADIO ZA VSA SRCA
RADIO RAP POLZELA
Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/7000-810 tel. & fax: 063/720-770 OSM: 041/ 724-977 041/ 630-611
••mali: lnfo@radiorap-polzala-sp.si
Prodam kravo simentalko, A kontrola, dobra molznica. Tel.: 841-118.
Prodam lado nivo, 1.86, registrirano. Inf. 041/693-377.____________________________
Prodam jugo 45,1. 84, registriran do septembra 2000. Tel. 845-288.
Prodam citroen AX, 1.92, odlično ohranjen, registriran, ter fižol sivček. Tel. 727-867.
Vzamem v najem cca 2 ha travnika v okolici Ljubnega ali Radmirja. Tel. od 7.30 do 9-041/783-629.
Prodam bikca sivca, starega 12 tednov, za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel. 841-768.
Ugodno prodam seno. Tel. 845-144. Prodam kravo za zakol ali menjam za plemensko. Tel. 835-549.
Prodam hladilnik za mleko. Tel. 843-319.
Prodam bikca črno belega, starega 10 dni. Tel. 841-258.
V Mozirju oddam večje enosobno stanovanje za dve osebi. Tel. 831-648.
Prodam generalno obnovljen zapravljivček ter 2 komata 23,24 eolska, skoraj nova in snežne verige 14.9.28 ali 12.9.28. Tel. 843-679-____________________________________
Kupim lastninski delež v gozdovih agrarne skupnosti Petelinjek Gornji Grad. Zvečer 843-240.
Prodam videorekorder Gorenje. Cena 10.000 SIT. Tel. 835-533.
Prodam mobitel GSM Panasonic G 500, vibracall, etui... Cena 15.000 SIT. Tel. 041/
533-373.________________________________
Prodam otroško kolo za starost 4-6 let. Tel. 841-646.
Kupim puhalnik Grič in prodam 4 plemenske ovce in enega ovna. Tel. 844-059, zvečer.
Prodam hladilno napravo za hlajenje kleti
do 40 m3. Tel. 722-604.
Prodam golf, 1.81, dobro ohranjen, registriran do 2001. Tel. 834-048.
Opel kadett 1,4 S, 1.91, registriran celo leto, lepo ohranjen. Tel. 831-166,041/532-241.
Prodam silikatno opeko, belo za oblaganje, po ugodni ceni. Tel. 835-404.
Ugodno prodam enoosno lažjo prikolico. Tel. 832-757.
Kupim 3 traverze za velbanje dolžine 7,70 m. Tel. 041/324-383.
Inštruiram kemijo in matematiko za osnovne in srednje poklicne šole. Tel. 041/
371-973.________________________________
Prodam avtoradio kenwood KRC-152L CR 2,4x30W, še v garanciji. Tel. 041/711-988.
Prodam subaru justy 1,2 4 WD, 1.90, rdeč, registriran do 5/00. Tel. 041/805-142.
Prodam fiat 750, neregistriran, v voznem stanju, tel. 845-364.
Prodam lado nivo, 1.1994. Tel. 832-615. Silažne bale prodam. Tel. 841-465.
Prodam telico sivko, A kontrola, v 8. mesecu brejosti. Tel. 841-775.
Telico simentalko, visoko brejo, bašno, A kontrola, prodam. Tel. 841-196.
Kupim bikca od 200-300 kg težkega. Tel. 845-121.
Prodam vzidljiv nerjaveč štedilnik na trdo gorivo. Tel. 832-933.
Inštruiram matematiko in fiziko. Tel. 843-309, Tomi.
Prodam jugo koral, 1.89, dobro ohranjen. Tel. 833-232.
Prodam strešno kritino (šikelni), dolžina 1 m. Tel. 844-596.
Prodam elektro gradbeno omarico po ugodni ceni. Tel. 041/902-828.
SMUČANJE MED ŠOLSKIMI POČITNICAMI!
LA JOUE DU LOUP (Francija)
avtobus+apartma+smučarska vozovnica = 48.100 SIT/osebo
TERME ČATEŽ - razširjena zimska termalna riviera
-	vikend paket že od 13.700 na osebo
-	najem app 1 /3 9.900 SIT/dan
PUSTNI KARNEVAL V BENETKAH
1 dan (4. ali 5.3.2000) = 4.200,00 SIT
EURO 2000 ogled tekem slovenske reprezentance
ZELO UGODNO - v zadnjem trenutku!
Kanarski otoki - Gran Canaria
Odhod 27.2.2000, letalo^ 7 dni, polpenzion Stara cena: jSiP^SSiT^nova cena: 129.900 SIT
Turistična agencija SVIT Mozirje, tel. 83-90-810
V trgovinah Ultra vas v naslednjih dneh pričakujemo z ugodnimi izdelkov:
nakupi t
naslednjih
Rastlinsko olje Agragold 1 I • PVC................................................. 189,90 sit
Bučno olje Flegar 1 I - PVC ........................................................499,90 sit
ir1"'
Pršut brez kosti - še vedno.....................%..........................4......1.999,90 sit/kg
Tropic caffe 100 g .................................................................. 79,90 sit
Kotleti Celjskih mesnin .......................................................... 950,00 sit/kg
Mleto meso Celjskih mesnin........................................................ 950,00 sit/kg
WC papir Carlina roza 10/1'^L........1.....1.................................. 229,00 sit
Detergent za posodo OUFI 4/1.................................................. 499,00 sit
i
Ugodne cene in velika izbira sadja in zelenjave vas bo prav gotovo prepričala v odločitev, da nas obiščete - POMARANČE ŽE OD 99,90 sit/kg.
VABLJENI!
Meža 127
tel.:(0602)810-590
(10 X MITSUMI CD-R 650MB)
(4x/4x/32x IDE, retail);
IrJJihll'lOJtf Gosposvetska c. 84
tel.:(062)22-81-720
(32 Mb;
Špindlerjeva 2e
tel.:(062)84-30-830
PTC "Katica"
tel.:(0602)511-311
CENE SO ZA GOTOVINSKO PLAČILO
LJUBLJANA n.«.
TRGOVGSKO PODJETJE
Akcijske cene v februarju:
- armature ARMAL -10% za gotovino
-	parket lamelni hrast 16-16...............1.499,00 sit/m
-	strešnik marsigliese 2. ki..............60,00 sit/kos
-	glasbeni stolpi znamke SONY
-	velika izbira bele tehnike Gorenje
-	na zalogi mavčne plošče Rigips in pribor
-	ugodna cena izolacije novoterm I if file 16 cm
-	odkupujemo gradbeni rezan les (menjava za blago)
CjzSisriTE UGODNECENE^»
ZIMSKI DELOVNI ČAS
NAZARJE pon. - pet. od 7.00 - 17.00 ure, sobota od 7.00 -13.00, tel. 832-011 LJUBNO pon. - pet. od 7.00 - 16.00 ure, sobota od 7.00 - 12.00, tel. 841-573
RADI VAM BOMO POMAGALI IN SVETOVALI
GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ
LJUDSKA UNIVERZA VELENJE je v lanskem letu izjemno delovno obeležila že 40-letnico uspešnega izobraževanja odraslih. Sestavni del njihove ponudbe izobraževanja je tudi R ACI NALN1ŠKO usposabljanje. Najpogostejše oblike so
OSNOVNI if NADALJEVALNI TEČAJI RAČUNALNIŠTVA • WINDOWS, WORD, EXCEL,
kijih USPEŠNO organizirajo praktično vsak mesec v letu. Z minimalnimi
osnovami znanja računalništva pa vam nudijo možnost učenja
tujih jezikov v Središču za samostojno učenje - in to BREZPLAČNO!
Oglasite sejimnatel. št.-063/871 372, 871 374 ter 897 17 80
(Središče za samostojno učenje)
ali osebno na Ljudski univerzi Velenje, Titov trg 2: v-središču Velenja.l Prijazno vam bodo svetovali in vam omogočili izobraževanje ter usposabljanje za delo na računalniku.
Na trgu 7,
Telefon:
Faks:
Celje - skladišče D-Per
7/2000
5000007983,4
COBISS s
VAS ZANIMA ISTA OSEBNA ŠTEVILKA V 031 IN 041 KLICNI SKUPINI?
VAS ZANIMA NAJCENEJŠE TELEFONIRANJE V SLOVENIJI?
POZNATE DRUŽINSKI BONUS?
ŽE VESTE, DA LAHKO TUDI GASILSKI NAROČNIKI SKLENEJO TRI DRUŽINSKE BONUSE?
GSM APARATI. DODATNA OPREMA, VRVIČNI, DALJINSKI IN ISDN TELEFONI, AVDIO IN VIDEO TEHNIKA, AVTORADIO, TV..
VSE TO IN SE VEC ZA VAS U REDI TRGOVINA EUROPHONE MOZIRJE V GRABNERJEVI HIŠI
Audi
Audi quattro®.
Ni ga mogoče pozabiti!
L

m H

Prednosti pogona quattro®.
Stalna, prilagodljiva porazdelitev vlečne sile med sprednjo in zadnjo premo. • Maksimalni prenos motornega navora na cestišče v vseh voznih situacijah. • Optimalne varnostne rezerve in visoka raven aktivne varnosti. • Večji užitek za aktivne voznike. • Boljši pospeški v vseh pogojih.
Stabilna vožnja naravnost in maksimalna stabilnost v bočnem vetru. • Večja hitrost v ovinkih. • Idealen pogon za vlečna vozila.
Motor, karoserija, podvozje in pogon tvorijo dinamično celoto.
Avtocenter
Meh
Koroška cesta 7d 3320 Velenje