Listek. ,,Rokovnjači". Slikt iz mariborskega družabnega žiTljenj«. Gospod urednik! Prosili ste me, naj Vam spiSem sli6ico o položaju in že danes, evo me, izpolnjujem svojo obljubo. Vem sicer, da ste Vi pri6akovali sliko o politi6nem položaju, toda kaj bom pisal o rečeh, o katerih v Mariboru zadnji 6as nihče ne govori in katerih bi nih6e ne 6ital. Vse »študirane in neštudirane suSe» stoje Se v Mariboru pod utisom «Rokovnjačev». Stopite, gospod urednik, kaki ve6er v Narodni dom, seveda v restavracijo, kjer s« toči ona zlata vinska kaplja, <ki nam srce jasni, mladi». Sakramiš! Zdi se ti, da si stopil t Crni graben. Vse Jivi. Pri tej mizi veselo pojejo, pri oni se glasno razgorarjajo, tarrJ strastno me6ejo kvarte, iz kuhinje se sliai prasketanje ognja . . . . r sredi dvorane pa stoji govornik, kateremu te6e beseda, kakor • Petru To6i, izgubljenemu lemenatarju.* Vse j« t najlepSem soglasju, dosedaj Se nih6e ne nosi »grintavega cTetja» s seboj, da bi ga rrgel pod mizo ter zasejal kreg in prepir. Nekdaj se je Tse balo rokoTnia6ev in lj«dje bo se križali, kadar so slišali iigororiti lt to ime. A nagih Rokornja6eY sedaj.... ? Ravno nasprotno, vse jih ima rado. Tudi Blaž-Mozoli so izumrli. Nih6e ne zmerja Rokovnja6ev, da so «rokovnjaške duSe», «rokovnjaški capini», nikomur ne »smrde, kakor hudi6u krst», ampak vsaki posnema fletnega Rajtguzenčka ter sedi najrajši <pri tistih grdih rokovnja6ih», sedi tako dolgo, da d»n odslarlja milo zoro nad menoj ... I •Mladi vojaki* in vsi, ki Se «bodo kedaj dorasli* v mlade vojake, so sedaj grozno «voja8ki>. Ponosno korakajo, nagajivo salutirajo ter s veseljem opazujejo: ,Kako jik gledajo ljudj« 1" Toda Terjeti jim mora 6lovek le oprezno! Kdo si upa prise6i na besede, ki jih pojejo: Ko rai Tihtimo britke tatbe, Ki smrti, ne krraTib ranl Gospod urednik, vefier je, ko Vam to piiem. Tudi jaa sem prilil svoji leSčerbi slabo olje, skoraj ne Tidim ve6 papirja, za to bom rajgi po Bojievem »pel: Po t^jik igrak s«o dos^aj pr«r»di legali, M (o a»m tudi ¦«nik»j ngajalo pr»r ni I A zdaj nam rokovnjaški stan razjasnil je pogled, hoditi nam ni treba t stran, domači lep je svetl To meni je tbbč ! Bojcu pa, gospod urednik, teh mojih pesniških vrstic ne pokažite! On bi gotoro vzkliknil: «Ta prokleta krparija!» Škrlatast cvet. Po y»cl»vu Eosmaka S. S. (Eontc.) Služila sem tam tri leta. Prihranila sem si lep denar, ker nisem razmetavala za gisdavost kakor druge. Imeli smo nekaj pomočnikov. Često me je kateri vabil, da bi šla t njim v nedeljo na sprehod ali na ples. Jaa sem se pa držala župnikovih besed: Ne pozabi na Boga! in nisem šla nikdar. Druga dekleta so se mi posmehovala, da sem tercijalka in se ponažale s svojimi ljnbimci — jaz nisem marala zanje. Kmalu sem spoznala, kam jik to Tede. V malbkateri službi so dolgo strpele, mnogo so jih spodili domu z otrokom, in 6e se je katera omožila — kar se ni pogosto agodilo, — bilo ji je stokral aal. Najstarejši na8 pomo6nik je bil malobeseden 6lovek, pri delu pa za tri, in denar je znal t nedeljo obdržati v roki tako, kakor vsak drug dan kladivo. Meni je bil ta 6lovek v8e6, 6etudi se mi ni dobrikal. Kolikokrat sem si mislila, ko so se hoteli mlajSi fantje z menoj Saliti: Ko bi bili vi vetroplašči taki kakor je Svoboda!* «Tedaj imam 6ast, z gospo Svobodo ob6evati?» uklonil se je gospod župnik z nasmehom. «Da! — Neko6 mi 6isto z jasnega zakliče ljubi Svoboda: ,No, Katrica, ali bi se ne možila?'» Zarudela sem, da bi se mu pa ne zdela neumna, odgovorila sem: «Zakaj ne, pa nimam ženina.* «Zenin stoji pred vami, hočete-li?» Sklonila sem glavo in molčala. «No, no — saj niste otrok, vi mi ugajate. Ako sem tudi jaz vam po godu, podajte mi roko — pa se nekako preživimo.» Jaz od nekdaj nisem rada delala dolgih okolnostij. Pogledala sem mu v obraz, v oči, podala mu roko in bilo je storjeno. — Pisala sem o tej re6i gospodu župniku. Ta mi ie sklep odobril, dejal pa je: Gospod Bog je modrejSi kakor jaz; idi se ž njim posvetovat v cerkev. Ako ti notranji glas re6e: Ne — vdaj se. Storila sem tako. — Vest mi ni pravila ne! Vzela sva se tedaj, najela si v predmestju malo delavnico in začela v božjem imenu. On je imel 500, jaz 150 goldinarjev. Za6etek je bil težaven. Jaz sem mu bila za pomaga6a, rau6ila sem se z možem, da mi je postala roka en sam žulj. Še danes se mi pozna na roki, blagovolite pogledati. — Na sre6o je imel najin prejšnji gospodar toliko dela, da je komaj zadostoral naročilom; stavilo se }e ravno ve6 velikih poslopij. — Prepustil nama je torej nekoliko dela od svojega. Bila sva marljiva in groš je rastel na stotak. — Po enem letu, ko nam je Bog dal to-le Marico, vzel si je mož pomo6nika, pozneie dva, tri, — in zdaj imamo svojo lastno hišo. Tako naju je Bog blagoslovil. Prišla sem se mu zahvalit in tu vatn oddajem 200 gld. za dve ustanorni maši; za raoje roditelje in za rajnega 6astitega gospoda.> Izvlekla je denarnico in položila pred duhovnika dva stotaka. Duhovnik se je priklonil in gledal s spostovanjem na njo. «In sedaj pojdemo, da pokažem svojima hčerkama ko6ico, koder sem bila rojena, in pa polja ter gozde, kjer sem se trapila, da bi spoznali, da more 6lorek iz siromaStva s poštenostjo in delavnostjo priti do premoženja. Jaz hčerki navajam k delu, 6astiti gospod, saj ne vemo, kaj jih 6aka. Premoženje se lahko zgubi.» «Sveta resnica, milostiva gospa. Ko bi le vse matere tako govorile in storile!» To je priprost življenjepis Ko6arkove Katrice. Ali bi mogel biti prostejsi — živIjenjepis in življenje? In vendar zasluži morebiti naslov: Skrlatast cvet.