Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — ne-del |ska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul 6/111 Teleloui uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 24%. 2994 in 2050 v,, .v. ir VENEC Ćek račun: Ljubljana it 10.690 in 10Л4Ч /и inséra te; Sara levo štv. 7565, Zagreb šiv V>.()11, Pnma-Dunaj 24.79" Uprava: Kopitarjeva b. telelon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec« Izhaja vsak dan ziuiraj. ruzeu poudeljka m dneva po prazniku Bodočnost našega kmetijstva Ko je v zadnjih desetletjih preteklega stoletja po vsej Evropi zavladala občutna agrarna kriza, .pa tudi v naših krajih, so mnogi naši gospodarji začeli misliti, ali bo bodočnost našega gospodarstva v kmetijstvu ali v drugih panogah. Položaj našega kmetijstva se je od tedaj v mnogočem spremenil in danes stojimo pred popolnoma novimi vprašanji. Vendar je ostalo nerešeno osnovno vprašanje našega gosjjodarstva, ali je bodočnost v kmetijstvu ali pa v forsiranju drugih panog gospodarstva. Kakor smo že omenili, so se razmere temeljito spremenile in danes so jx>goji, pod katerimi dela naše kmetijstvo, popolnoma drugačni, kakor so bili pred vojno. V Avstriji je imelo naše kmetijstvo velik trg za svoje pridelke na Dunaju in v Trstu. Nadalje je šlo mnogo naših kmetijskih proizvodov tudi v Italijo in deloma v druge dežele ob Sredozemskem morju. Med vojno in po vojni pa smo te trge popolnoma zgubili, ker so med nami in njimi nastale nove carinske meje. Naša zunanja trgovinska politika tudi ni ščitila oziroma mogla dovolj ščitili naše stare trge. Poleg vsega tega smo danes največ omejeni na notranji trg, kjer pa je konkurenca veliko bolj močna, kakor pa je bila 7časih. Saj imamo v naši državi velike žitorodne «raje, s katerimi se naša produkcija ne more kosati (kakor tudi v nekaterih drugih panogah ne). Beg z dežele v mesta, ki smo ga opažali, se sedaj še vedno nadaljuje, izseljevanje v tujino pa je deloma nadomestilo izseljevanje v druge pokrajine naše države. Izseljevanje |>a je vedno aa-dajalo našim gospodarjem in voditeljem mnogo brig in razumljivo je, da so bila vsa stremljenja usmerjena na to, da ves presežek našega prebivalstva zaposlijo doma. Zato vidijo mnogi gospodarji le v prehodu k industrijski in obrtni produkciji rešitev za naše gospodarstvo. In priznati moramo, da imajo v marsičem prav, toda kljub vsemu 11e gre obupati nad bodočnostjo našega kmetijstva. Res je naše kmetijstvo tehnično na razmeroma nizki višini, kar pa je deloma povzročeno po posebnih geografskih in socialnih vzrokih. Zato nam je potrebno še veliko dela za tehnični napredek našega kmetijstva, in vidimo, da smo jx» vojni že v marsičem napredovali. Dejstvo pa je, da v naših krajih proizvodnja žitaric ni več rentabilna, saj imamo v naši državi velike žltnice v Vojvodini, ki i>a že same težko vzdržujejo konkurenco prekoocean-ekih držav z mlado zemljo in z vsemi tehničnimi pripomočki. Zato kaže vse, da bo treba omejiti našo produkcijo na one predmete, za katere je jasno, da bomo z njimi mogli konkurirati na domačih trgih pa tudi na zunanjih tržiščih, kamor bo moral Iti presežek naše proizvodnje. Poleg tega bo pa treba preiti od kvantitativne proizvodnje, v kateri nimamo pogojev za uspesno konkurenco, h kvalitativni proizvodnji. Naša kmetijska produkcija se bo pač morala usmeriti na one pridelke, pri katerih so dani pri nas posebno ugodni pogoji, in treba bo posvetiti največjo pažnjo sadjarstvu in živinoreji. V svetovnem časopisju smo zadnje dni čitali, da je svetovna agrarna kriza še najmanj občutna na Danskem, ki je izrazita agrarna država. Na malem danskem zgledu vidimo, da je ta dežela še najlažje prebrodila težko gospodarsko krizo, ker se je pač njena proizvodnja preusmerila k kvaliteti in Danska danes izvaža kmetijske proizvode najboljše kvalitete. Veliko pažnje smo že posvetili tehnični spo-polnitvi našega kmetijstva, kakor n. pr. uvajanju strojnega dela, propagandi za večjo porabo umetnih gnojil itd. Kljub doseženim lepim uspehom nas čaka izredno veliko dela. Treba pa bo vedno bolj misliti na trgovsko plat, kajti ni važna samo kvalitativna produkcija, ampak tudi vnovčenje proizvodov. Vidimo, kako se vedno bolj organizira kon-sum, kako [»ostajajo vedno bolj strnjene vrste industrijskih proizvodov. Vsemu temu pa stoji nasproti velika masa kmečkega prebivalstva kot prodajalcev svojih proizvodov, ki tudi niso kvalitativno na višini in tako se ravna cena po slabših proizvodih in ni pravična. Tudi nima kmečko prebivalstvo na razpolago velikih kapitalnih sredstev, kot jih ima n. pr. industrija. Poleg tega industrija in trgovina dobro poznata trg, kar pri kmetijstvu ni slučaj in zato se lažje uveljavljata na trgu. Pri vnovčenju proizvodov je izrednega pomena zadružništvo, ki bo v bodoče moralo sploh svoje delo usmeriti v to stran. Kar se tiče kreditnega zadružništva je mreža v naši banovini dokaj gosta In nam ne bo treba več ustanavljati dosti novih kreditnih zadrug z izjemo Prekmurja. Naše zadružništvo se že pripravlja na to delo in je doseglo že lepe usjiehe, kar potrjuje zgled zadrug za izvoz sadja na Štajersko. Misliti pa bo treba tudi na druge panoge kmetijske produkcije. Vidimo, da Je treba naše delo za povzdigo kmetijstva usmeriti na oni strani v zboljšanje kvalitete kmetijskih pridelkov, na drugi strani pa je treba organizirati vnovčevanje teh jiridelkov. Bodočnost našega kmetijstva je v organizirani prodaji kvalitativno zboljšanih kmetijskih pridelkov, Trst v velikih stiskah Cufifo se posledice fašistične zadružne politike - Denarne težave tržaškega mag sira ta — Zanimiva odkritja francoskega lista aju „t, • w « Pariz, 9. jan. »Le Potrt Niçoiec prise: »Gospodarska kriza v Italiji zahteva čedalje veC žrtev. Najliolj občutni so kraki bank. кц su sledijo dirug za drugim. »Zlasti hudo je priil/.adet od krize Trst, kojegu gospodarsko življenje je od leta 1918 itak Lzpod're,z«ino iin ga vzdržuje zadnja leta koli'kortoliko na eksistenčnem nivoju vcčjiViel samo forsira.no ladjedelništvo. Zdaj pa razun odmeva gospodarske krize cele države pretresa Trst tiud:i obuboževanje malega »hinter-landa«, to je Goriške in Krasa, ki ju je režimska fx>liiti'kn tudi gospodarsko ruiinirala. Faši-stična politika [K.n.V;ili jančevanja, ki dela z dragimi sredstvi na s'il j л na oni in korupcije ter bogatih subvencij na drugii strani, obremenjuje državni proračun z milijardniim vsotami, dežel u sama j>a čim men j daje, ko je fašizem v par lotih pojjolnoma spravo! na k« nt najilioga-tejši vir ljudskega blagostanja, to je zadružništvo. Trst jc tieti, ki posledice te monstru-ozne politike najbolj čuti itn jih bo v prihodnjo« ti še bolj. Zelo značilen лпак tega stanja j« silen run, kii se je začel te dnu na enega najstarejših in najisolidnejšlh tržaških zavodov »Cassa da risparmio Triestina«. To je tembolj čudno, ker iim.a ta zavod močne garancije, se vsaj do zadnjih časov ni spuščal v špekulacije im je baje dobro nadzorovan. Da se je kljiub temu omajalo zaupanje vanj, je pripisovati splošnii potlačenosti duhov, vznemirjenih zanadii gospodarske kn'ize in težav ter po;l žgane seveda tudi od takih ljudi in krogov ter konkurence, ki iz nesreče kuje dobičke zase. Da ustavi run, je Zavod dal svoje poslovanje te dni posebič pregledati od prefekita, kar pa ni nič izdalo. Da pokaže, da se ne l)oji poloma, oaiiroma da so govorice o neugodnem stanju neoenovane, je upravni svet zdaj razglasil, da 1н> odslej bla-gaj'iia odprta nepretrgoma od 9 do 18 mre iin olioijo. Ti ljudje da so zločinci, oziroma pripadajo »zločinski bandi defetiistov na eni in šipoikuilaniov na drugi strani'.« Koliko IhxIo taki nasveti in grožnje s krvavim obračunom dejansko gospodarskemu stanju pomagale, pa je dringo vprašanje. Trst i ki ima še polno drugieh skrili gosqx>-darskega značaja. Najhujša skrb je tu. kaiko bo občina vrnila [»odiporo, ki jo je dala mestu italijanska vlada, ko je Trst pripadel Itali ji. Ta denar namreč sedaj italijanska vlada čisto nepričakovano od tržaškega magistrata terja nazaj. Dolg znaša 127 milijonov lir in naj bi se odplačal v 26 anuitetah jx> 5 mi It» j. po 114%. Zahteva finančnega ministra Moscomija je tržaško javnost tem huje zadela, ker so jc splošno smatralo, da je ta dolg, kii ga vlada do danes ni terjala, |x> preskripcijd ugasnil. Tržačani so to vsoto smatrali kot nekako moralno oddolžir-tev Italije Trstu, ki je zaradi svojega italijanskega patriotizma med vojno tolilko trpel. V resnici je ta denar 1. 1918 šel za na juiu jnejše življenjske potrebščine prebivalstva, ki je bilo lačno in golo. S tem denarjem si je Trst, ko- jega proračun je bil 1. 1914 v popolnem ravnovesju (sploh so biile tržaAke fimence jkkI Avstrijo naravnost splemlide), nekoliko tvjiomo-gel, nii jKi zlezel iz defioiita, ki je n. pr". I. 1920 znašal 25 miiilijonov lir, m«d tem, ko je vrhtegu mestna plinarna izka ч la 17 in |х>1 mili jona primanjkljaja (koliko je mesto danes defioiino. se ne ve). Magi trat je danes tem m en j v sta nti dolg pri vladi odplačevati, ker je gospoduirska kriza Trst prizadela še bolj nego ostala mesta Italije. De jxi vlada iizterjuje ta do lig od >naj-zvestejšeg« Trsta«, to je jxi dokaz, kako tudii finančnemu ministru v Ri«nu treba denarja. Magistrat si seveda prizadeva, kako bi dosegel odložitev odplačevanja, ko bi se vrniti boljši časi.« Trst, 9. jan. ž. Tukajšnji lisiti prinašajo članek, v katerem ostro napadajo nekatere osebe, ki v Trstu in jx> deželi širni jo пкдпе glasove o nesigurnosti gotovih zavodov in industrijskih [K»djetiij. »Poipolo di Trieste« poz/'vn vse, fašiste, da fvaizijo na defetiste, ki širijo alar-mantne vesti, da bi povzročili malodušnost in da je troba te zločince kaznovati. »Gioruale d' I ta lia « piše, da se je ustanovila ueka tajna zlo-činisku onganizacija, ki ima namen, da s širjenjem lažnjivih in alarmantnih vesti iziziva pesimizem v najširši javnosti in slojih meščanstva in da škoduje fašistom in Italiji. OscDe, ki se v to spuščajo, morajo biti kaznovane. Vsakemu bi bilo treba v hrbet teetireViti svinec iz fašističnih pušk. »Piccolo« оро/атја na nevarnost defelistov in opozarja fašiste, da naj I pazijo nanje. — Ta alarm časopisja je pričel j zato, ker so nekateri meščani začehi dvigati I svoje vloge. Proslava ro'stnega dne Nj. Veh kraljice Belgrad, 9. jan. 1. Rojstni dan Nj. V. kraljice Marije se je v prestolici zelo svečano proslavil. V dvoru se je vršila svečana služba božja, ki ji je prisostvovala vsa kraljeva rodbina, na čelu z Nj. Vel. kraljem in Nj. V. kraljico Marijo, dalje knez Pavle, kneginja Olga. vsi člani vlade s predsednikom generalom Petrom Živkovičem na čelu ter vsi ostali člani vojaške in civilne uprave dvora. Svečano službo božjo je opravil patrijarh Varnava ob asistenci številnega duliovnišlva. Patrijarh Varnava je imel pri tej priliki tojiel nagovor in molil za blagor kraljeve rodbine. V teku dneva se je številno meščanstvo vpisalo v odprto knjigo in s tem dalo izraze velikim simpatijam, ki jih uživa Nj. V. kraljica Marija v vseh krogih jugoslovanskega prebivalstva. Zvečer je bil v dvoru dvorni ples. Nad 800 povabljencev najodličnejših zastopnikov javne iu jugoslovanske družbe iz vseh pokrajin naše države se ga je udeležilo, da da s tem vidnega izraza velikim in nedeljenim simpatijam, ki jih uživa kraljevi dom sirom Jugoslavije. v Romuniji Bukarešta, 9. jan. AA. V tukajšnji ruski cerkvi je bila danes dopoldne v proslavo rojstnega dne kraljice Marije svečana služba božja. Romunsko vlado je zastopal g. Popovici, romunskega kralja polkovnik Grosi, prisotni pa so bili še jugoslovanski poslanik v Bukarešti g. Colak Antič in češkoslovaški poslanik Jizerski ter osobje obeh poslaništev. Poziv katoličanov k miru in spravi Pariz, 9. jan. kk. Velike katoliške stranke Evrope so izdale sku.pen oklic za mir. Strah zaradi zo-pelnega nastopanja divjega nacionalizma v raznih državah, politično vznemirjenje, gospodarska kriza in nered v Evropi so vzrok, da je treba ponovno naglašati veljo za mir. Odklanjati je treba vsako gonjo enega naroda proti drugemu. Javno mnenje i je 11a vsak način treba voditi na pot gospodarskega i in političnega sodelovanja v duhu iniru in po me-i todah Društva narodov. Na koncu se pristavlja, da I bodo velike katoliške stranke storile vse korake, da ; bodo delovale proti nacionalistični reakciji. Pod okli-; cem sta podpisana za Francijo Champetier de Ribes, I za Nemčijo pa Josip Stockey od nemškega centruma. Novi trgov, zakon ho kmalu gotov Trgovinske zbornice naprošene, da povejo svoje mnenje Belgrad, 9. jan. A A. Dela za izvršitev novega trgovskega zakona, ki eo zastala zaradi neprestanih «sprememb v sestavi komisije (gosp. Milorad Stražnicki je bil imenovan za poslanika v Buenos Aires, g. Nestorovič za bana, g. Velizar Mitrovič je podal ostavko na članstvo v komisiji, Ante Verona pa je umrl), se zdaj spet intenzivno nadaljujejo. Na sejah komisije, ki so se vršile v ministrstvu za pravosodje od 16. oktobra do 9. novembra in od 28. novembra do 6. dccembra, je prišel v pretres prvi del načrta novega zakona, ki obseza partije o trgovcih, trgovskem registru, trgovskih tvrdkali, trgovskih knjigah, trgovskih prokurah, trgovskih agentih in trgovski posredovalcih ter je bilo do- ločeno besedilo teh partij tega dela načrta novega zakona. Te dni je ministrstvo za pravosodje ta del načrta novega trgovskega zakona razmnožilo in ga poslalo vsem sodiščem ter trgovskim zbornicam in korporacijam. V ministrstvu pridejo v pretres kmalu tudi ostale partije načrta novega trgovskega zakona, in sicer partije o trgovskih družbah, delniških družbah ter obligacijski del trgovskega zakona. Izmed teh partij bo partija o trgovskih družbah prišla na debato na seji komisije, ki bo 15. t. m. Partijo o privatnem pomorskem pravu proučuje in izdeluje stalna komisija, ki je en načrt že izdelala, tako da ga bodo mogli pregledati zainteresirani krogi. Važno za naše trgovce Povpraševanje za našim železom in pločevino v Grčiji Bolgarija želi naše sode in galice Belgrad, 9. jan. A A. Neka solunska tvrdka je sporočila Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, da se zanima za blago jugoslovanskega izvora, zlasti za železo in jiločcvino, zdravstvene predmete, orodje in drugo. Pobliže se interesenti laliko informirajo pri inforniaeljsko-komercijalneni odseku Zavela pod šl. 167/31. Belgrad, 9. jan. AA. Grško vojno ministrstvo v Atenah je obvestilo Zavrni za pospeševanje zunanje trgovine, da bo 26. t. m. v Atenah licitacija za 179 mezgov za grško topništvo. Pogoje dobe interesenti pri informacijsko- komercijalnem oddelku Zaveda i>cd št. 113/31. Belgrad. 9. jan, A A. Neka lx>lgarska tvrdka Je sporočila Zavodu za pr speševanje zunanje trgovine, da inm interesa za nekatere naše predmete, kakor n. pr. za kameno sodo in modro galico. Soda mora biti kavstična in sicer čistoče 70 do 72 v sodih po 50 kg netto, modra galica pa čistoče 98 do 99 kakor angleška, v sodih po 54 kg. Ponudbe naj se pošljejo na dunavsko postajo Orehovo. Priložili je treba tudi vzorec po 2 kg vsakega blaga. Podrobnejše podatke dobe interesenti pri in-formncijsko-komcTcijalnrni odseku Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine pod št. 52/31. Dunajska vremenska napoved. Lepo vreme bo trajalo dalje. V splošnem bo tudi podnevi inr/lo. Zagrebška vremenska napoved. Precej jasno, spremenljivo mrzlo. Sicer pa stalno Prošnje ač*tefjsiva za premestitve Ljubljana, 9. jan. AA. Načelnik prosvetnega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani razglaša: Prošnje učiteljstva osnovnih šol za premestitve. Mnogi učitelji(ice) se obračajo s prošnjami ne-I>o3redno na ministrstvo prosvete; zaradi tega je v zmislu § 93. uradniškega zakona odredilo ministrstvo prosvete s svojim odlokom O. N. br. 87.521 z dne 25. novembra 1930, da se učiteljstvu najstrožje zabranjuje, da se s prošnjami obrača nejiosreduo na ministrstvo prosvete bodisi osebno, bodisi preko svojcev in prijateljev, a to zlasti s prošnjami za premestitve med šolskim letom. V zvezi s tem pa je ministrstvo prosvete naknadno odobrilo učiteljem(icam) predlaganje prošenj za premestitev preko sreskih šolskih nadzornikov tudi med šolskim letom samo v primeru poroke in drugih primerih, če mož in žena nista v istem službenem kraju Šolski nadzornik naj j take prošnje dostavlja veri 110 s svojim obrazlože-I niin predlogom. Zakon o delniških družbah Belgrad, 9. jan. m. Na merodajnem mestu Je izdelan zakon o delniških družbah. Poslal se bo gospodarskim organizacijam, da izrečejo svoje mišljenje. Nato se bo zakon v najkrajšem času izdal in proglasil. Z njim bi prenehnle veljati vse na-redbe in vsi pravilniki, ki so se do sedaj tikali te snovi. Požar na Goriškem Trst, 9. jan. ž. Fašistični tisk poroča iz Gorice, da je preteklo noč pri Sv. Florijanu izbruhnil požar v šoli, ki je nastal tako. da je počila peč in se je del pohištva vnel. Škoda znaša 20.000 lir. Uničeni sta dve šolski sobi. Žrtev brezposelnosti Maribor, 9. jan. Danes okoli 19 ure je osobje mestnega kopališča v Kopališki ulici zaslišalo iz neke kabine pretresljiv krik. Takoj se je zbralo v bližini omenjene kabine veliko ljudi, ki so bili slučajno navzoči v kopališču in ki so že odhajali domov. Ker se ni nihče oglasil iz kabine, je osobje vdrlo v kabino. Tedaj se je nudil navzočim pretresljiv prizor. V kabini je ležala zleknjena preko kadi ter vsa v krvi 30 letna Mary Lepenik. Voda je bila v kadi popolnoma krvava radi krvi, ki je še vedno brizgala in curljala iz prerezanih žil na levici in desnici. Osobje je ranjenki takoj nudilo prvo pomoč ter pozvalo rešilni oddelek, ki jo jc nezavestno prepeljal v bolnico. Kakor se je pozneje izvedelo, je Mary Lepenik hotela v smrt, kot žrtev težkih razmer, ki so na delovnem trgu. Delj časa je iskala zaposlitve. Po daljšem brezuspešnem iskanju, pn se je danes odločila, da gre v smrt. Njeno stanje je sicer zelo resno, vendar je upati, da bo okrevala in da ni bo podlegla radi prevelike izgube krvi. Presenečenja na nemšho-polrshi trrc'i Vratieliiva, 9. jan. kk. Ko je danes nemški državni kancler dr. Brilning obiskal Opjiein, so dolgo časa nad mestom krožila tri poljska vojaška letala, katera je zasledovala nemška zračna policija. I)v< poljski letali sta se polem spustili na lia v nepo-srelnji bližini meela, dečim je tretje letalo zginilo v neznani smeri. Pilota sta izjavila, da so poljska letala zaradi slabe,та vremena zgubila smer. Poljske letalce so oblasti zaenkrat aretirale in letala zaplenila 99 Pmvtca za Madjarsko a Primera med Venizelosom in groiom Bethlenom — Izzivatna propagandna hnpga „Pesti Hirlapa" — Madjarska obluhijena dežela narodnih manjšin Budimpešta. 9. jan. d. (Izv. dopis.) Madjarsko časopisje je z izvanreduo pozornostjo zasledovalo Venizelosa po njegovih evropskih izletih. Madjari Čutijo neko sorodnost med zvitim grškim diplomatom ter groiom Bethlenom. Oba zelo ljubita miste-rijozna potovanja, večkrat sta se že tudi srečala Sirom zemeljske oble. Ork Venizelos bi rad v Sre-dozemju pričaral nazaj sijaj starogrške vladavine, Madjar Bethlen pa sanja o slavni kroni sv. Štefana, ki se naj zopet blesti po vsem Podonavju. Okrog obeh se je polagoma spletla tajinstvena legenda, v katero verujejo tudi resni politiki. Venizelos se vrača domov. Za njim se dviga oblak prahu, katerega bodo požirale še tedne razne evropske diplomatske kanclije. Na pot se odpravlja grof Bethlen. Pred njim se odpira že dosti izhojena pot preko Dunaja, Berlina v Rim. Tam se stekajo ambicije enega in pohlepnost druzega. Tam so zdravila za oba. Razlika je samo ta, da Ork ni iskren in nikdar popolnoma ne verjame, medtem ko Madiar slepo veruje svojim lastnim intrigam. Kljub vsemu, kar se more reči za Madjare ali proti njim, ostane gotovo eno, namreč, da ima njihova zunanja politika eno strogo začrtano linijo. Povita pa je v toliko neiskrenosti, v toliko okinčane laži, da je zapeliala že marsikaterega zapadnoev-ropskega državnika. Danes Bethlenu niti ne zamerijo več, če ponareja tuji denar, če na konferencah brezobzirno govori o >neodrešenih bratih, ki ječijo pod tujim jarmom in >o močni Madjarski, ki bo zavojevala zopet svojo lastnino«. Tej politiki služi ua Madjarskem vse. Začenja se v šoli, podpira jo vsa uprava, njej služi celoten tisk, ki v vseh jezikih dan za dnevom trobi v svet jadikovanje »oskrunjene Aladjarske po zasužnjeni madjarski krvi«. V službi te politike je tudi vse sodobno znanstvo na katercinsikoli polju. Najbolj pa je zadnje čase prišla do izraza ta organizirana madjarska nezadovoljnost v nečuveni knjigi, ki je izšla ob 50 letnici političnega dnevnika »Pesti Hirlap«. Knjiga nosi naslov »Pravica za Madjarsko ter ima kot podnaslov '»Grozote triatlonskega miru«. Opremljena je najrazkošneje iu tiskarska ter knji-goveška umetnost sta tekmovali, da ji dasta do sedaj na Madjarskem še nedosežen sijaj tiskovne opreme. Namenjena je zunanjemu svetu, ker je tiskana v več jezikih. Njen avtor se imenuje dr. Olto Legrady, njen založnik je Pesti Hirlap«, financiral jo je pa grof Bethlen iz državne blagajne. Dr. Legrady hodi v svoji knjigi mirno po začrtani poti. Brez ozira na zgodovinsko objektivnost in resnico dokazuje, da imajo Madjari pravico do ozemlja, katerega so v mirovni pogodbi izgubili. Ko je ugotovil, koliko je morala njegova država žrtvovati na ozemlju, na ljudeh, na naravnih in kulturnih bogastvih, preide na študij madjarske odgovornosti za svetovno vojno. Kdo neki si je izmislil legendo, da je Madjarska hotela vojno? Ona je bila najbolj miroljubna država v Evropi. Ona je do zadnjega branila mir in je sprejela vojsko le; ker so ji jo usilili. Zato ona tudi ne more in ne sme biti printorana plačevati za grehe drugih. Ko je absol- viral Madjarsko vsake odgovornosti za vojno, posveti pisec knjige svojo pozornost madjarski predvojni politiki do narodnih manjšin. Madjarska je viteška dežela. Spoštovala je pravice narodnih manjšin. Medtem ko so bile drugod preganjane, si je ona prizadevala pomagati narodnim manjšinam, da si izoblikujejo svojo kulturno samobitnost. Kako slabo je Madjarska bila poplačana za to široko-grudnost do svojih nemadjarskih podložnikov. V kaki luči stojijo pred sodnim stolom sveta tiste države, ki imajo v svojih mejah, vsled grozcpolnega trianonskega miru, madjarske manjšine! Fantazije gredo v tej smeri naprej. Oni, ki so poznali razmere v predvojni Madjarski, se bodo morali nasmehniti toliki oholosti in neiskrenosti. Toda na žalost, madjarski narod sam bo verjel tej knjigi, in kar je še hujše, tudi inozemsko javno mnenje bo v nevarnosti, da podleže tezam, ki se mu ' podajajo v tako luksuzno opremljeni knjigi. Zdelo se mi je važno, da opozorim na delavnost madjarske propagande, ki se ne briga za nobeno kritiko, ki z nobenim ne polemizira, ki gre svojo pot, postavlja svoje trditve, naslanja nanje dedukcije ter trdovratno utrjuje v Evropi mnenje, da je Madjarska res velik revež, kateremu je treba verjeti in — pomagati. Venizelos in Musso'ini bosfa z velikim zanimanjem listala po tej knjigi. Mar bi io pazljivo brali tudi drugi, da bi se iz nje naučili, kako se ust : rja javno mnenje tudi za stvar, ki se zdi brezupna. -os. Dr. Eng iš grozi z dem si jo Praga, 9. jan. ž. Dopisnik »Telegraph Unio-na« poroča, da je finančni minister dr. Engliš podal ostavko. Demisija ni bila sprejeta. Špansko leta'stvo razpuščeno Madrid, 9. jan. kk. S kraljevim dekretom je bilo razpuščeno špansko vojaško letalstvo. Letalski častniki so bili zaenkrat premeščeni nazaj v one vrste orožja, iz katerih so izhajali, in morajo tam vršiti svojo prejšnjo službo. Letalska uniforma je odpravljena. Po mestu so se izdajali letaki, podpisani po neketn »revolucijskem odboru«, v katerih se navaja, da so bili dogodki, ki so se vršili pred enim mesecem, samo uvod v veliko bitko za ustanovitev republike potom narodnega pokreta, katerega se bodo udeležile vse socialistične skupine, vse protimonar--histične stranke in tudi vojaštvo vseh vrst. Oklic "poživlja vse, naj bodo pripravljeni, da kmalu sledijo klicu na revolucijo. Na koncu se pristavlja: Revolucija maršira! Živela revolucija! Mnogi smatrajo, da bo še ta mesec prišlo do novega poskusa prevrata, in sicer s pomočjo delavskih mas. Drugi pa trdijo, da bo Berenguerjev kabinet v kratkem zamenjan z monarhističnim koncentracijskim kabinetom, ki bo razpisal parlamentarne volitve. Dvomljivo pa je, ali bodo volitve res že 1. marca. Madridski študentje, katerih je bilo zaprtih v madridske ječe nad sto, so skoro vsi izpuščeni. To je zna-tienje, da vlada teh oklicev ne smatra za resne. Zaključek indske konference London, 9. jan. AA. Pododbor za zvezni ustroj je končal svoje delo in tako dovršil ogromno nalogo, kar je odločilnega pomenu za srečen zaključek indske konference. Napredek posvetovanj konference im trajno veliko razumevanje, ki ga je pokazala angleška vlada za zahteve imdiskih delegatov, je napravili tudi na najbolj skeiptične kritike v Indsji dober utis. Sprejem teze o odgovornosti s strani lorda Readinga ter soglasje liberalnih govoru.kov z njegovim stališčem pomenja odločilen napredek indske konference. Lord Lothian je snoč-i popolnoma pravilno nag la sik dà se neodgovornost pobija edinole z odgovornostjo. Sankejcvo poročilo, da vlada pozdravlja Readingov govor ter njegova izjava, da so Re-adingove smernice pripravna rešitev indskega problema, je mnogo pripomoglo k ugodnemu poteku konference. Konservativna dçlegata Peelin sir Samuel Iloare sta se kljub vsem pomislekom izjavila za indsko ustavo, čeprav sta zahtevala nekatera jamstva. Popolnoma razjasnilo položaj bo pa šele poročilo ministrskega predsednika Macdonalda, ki ga bo izdelal na osnovi poročil pododborov v enem tednu do 10 dneh. V tem poročilu bodo jasno očrtani predlogi, ki bodo stavljeni o vprašanju indijske ustave angleškemu parlamentu. Poslovni odbor konference bo razpravljal o preostalih vprašanjih. Spor med hindujci in muslimani glede razdelitve volilnih okrajev še vedno ni rešen. Snoči je dr. Moonje izjavil, da so hindujci sporazumni, naj reši to vprašanje neodvisno razsodišče. V razsodišču naj bi bila profesor Gilbert Murray in Gandhi. Posvetovanja konference se bodo nadaljevala prihodnji teden. Angleški krogi žele, naj se vsa sporna vprašanja rešijo čimprej ter na-glašajo, tla morajo hindujci in muslimani razumeti, da morajo živeti v miru, kar bo koristilo vsem. Poga anja za svetovno sladkorno pogodbo Berlin, 0- jan. AA. Mednarodna pogajanja za svetovno sladkorno konvencijo so nadaljevali v Berlinu. Dosedanja pogajanja v Hruslju so se bila nedavno lega razbila. Neevropski Izvozniki so predlagali, naj bi Nemčija leta 1930-31. izvozila 500.000 ton, lela 1031-32. 350 000 ton. naslednja tri leta pa po 300.000 Ion. Nemški producenti so izjavili, da bodo sklepali o lem na sestanku v ponedeljek, Romum$€M M rada posojila Vlada je razdvojena v dva tabora: eni zelito francosko posodilo, drug: od DN če bi se želelo posojilo takoj, ga je treba najeti samo po Društvu narodov. V političnih krogih se naglasa, da ne bo prišlo do spremembe vlade, ako bi se Mironescu do 15. januarja posrečilo najeti po-, sojilo. Tega dne bo namreč končalo zasedanje romunskega parlamenta in do tega dne tnora pasti končna odločitev. Kot kandidati za bodočega šefa se imenujejo Titulescu, Argetoianu in gen. Prezan. Bukarešt, 9. jan. ž. Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da bo Titulescu konec tega meseca prišel v Bukarešt. Z njim se vrača Mironescu. Oba se mudita na francoski rivieri, kjer imata konference z bivšim predsednikom vlade Maniuom. Titulescu se ne bo več vrnil na čelo romunskega j^oslaništva v London, marveč bi postal predsednik bodoče koncentracijske vlade. Bukarešt, 9. jan. ž. V političnih krogih se živahno razpravlja o zunanjem posojilu. V tem oziru obstojata dve struji Nekateri člane vlade zahtevajo, da bi Romunija čimprej najela posojilo na francoskem denarnem trgu. Z druge strani pa Titulescu, Argetoianu in Junian smatrajo francosko posojilo za opasno radi njegovih težkih pogojev. Pristaši francoskega posojila naglašajo, da je posojilo državna potreba, da bi se mogle izvršiti najnujnejše investicije in uravnotežiti proračun. Druga struja trdi, da se sanacija gospodarskega življenja v Romuniji more izvršiti samo na podlagi konkretnega programa. Posojilo se more najeti šele tedaj, ko se normalizirajo razmere v državi. V tem slučaju bi Romunija dobila posojilo brez vsakih težav. Toda, Dramatičen let italijanske vojne zračne eskadre Rim, 9. jan. Let italijanske zračne eskadre dvanajstih letal pod poveljstvom ministra Bal-ba je bil iz Afrike v Brazilijo jako dramatičen in je, kakor se je že sporočilo, stal življenje 5 avijatorieni. Bafbo sc je hotel iz Bolatne v portugiški Gvineji dvigniti že 1. januarja, ko so aparati bili že po|x>lnoina za polet pripravljeni. Dast so bili aparati izpraznjeni vsega, kar za let in za pri-stajo ni ab: >lutno potrebno, je znašala skupna teža inštrumentov, kuriva in oseb kakor tudi sidra za slučaj prisilne pristnje za vsak hidroplan 4000 kg, kar pomeni tretjino več, kar so dozdaj nosili liidroplani te velikosti s 1000 konjskimi siilami. Taka teža seveda povzroča lahko nezgode tako ob vzletu kakor od pristajanju. Vreme pa je bilo skrajno slabo. Nebo je bilo popolnoma pokrito z oblaki, svetloba minimalna, morje nemarno; tudii je močno deževalo. Zato je Bal bo moral čakati do 5. januarja, da ne bi bil oropan ugodnosti, ki jo ;e nudila luna. Tega dne so se aparati drug za drugim dvignili; prvi Balbov in sicer ob 1.29 ponoči po Grenwichu. Luninega svita pa kljub temu drzni avijatik: niso uživali, ker se je bilo nebo v tem času še bolj pokrilo z oblaki. Dvigniti se s toliko težo v tako temni noči in v tako neugodnem vremenu je vsekakor pomenilo Izreden eksoerinicnt in je stavljalo na letalce najvišje zahteve. Oblačnost je bila cel polet tolika, da se morska gladina ni prav nič razločevala. Luna je bila večjidel popolnoma zakrita. Letalci so se morali zanašati samo na visokomer. kii j'm je kazal, kako visoko se nahajajo nad morsko gladino Oceana, da se nc zalotijo v vo lo. Kar se trče smeri, pravi Balbo. da bi b4i: piloti držali pravo smer tudi v slučaju, če bi bili oblaki »■es čas nepretrgoma ovirali orijcntacijo |к> luni in zvezdah. Let jc trajal, kakor že vemo 18 ur (razdalja 3000 km). Od teh 18 ur so aparati leteli prvih b ur ob popolnoma pokritem nebu. Pri otoku Orange, 90 km daleč od Bolame je bil Ocean razburkan, aparati obdani na vseli straneh od goste stene oblakov, ki je segala skoro do vodne gludine» ki je večkrat vidu popolnoma izginila. Kljub temu jc formacija letal v obliki klina ostala komp ktna. Distança med njimi pa je bila skrajšana, da bi ostala zveza po svetiljkali vidna. Rano zjutraj jc Balbo j>o radiotelcgrafu izvedel, dn sta 2 aparata v Bo. lami zaostale. Kmalu nato se je po isti poti izvedelo, da sta ti dve letati ponesrečili. Letalo kapitana Recugno se je kmalu po vzletu vr. Bolome za- Za ЈоЊе-от Bertheloi Pariz, 9. jan. kk. Kmalu po smrti maršala Joffrea je težko obolel tudi general Burthelot. Tudi njemu i-o morali ravno tako kakor Joffreu odrezati levo nogo nad kolenom. Bertheloi je bil med vojno voditelj francoske vojaške misije v Londonu, po sklepu miru pa vojaški guverner v Metzu in Straes-bourgu. Francosko posojilo Ро1Ш Varšava, 9. jan. AA. Med zastopniki poljsko vlade in opolnomočenimi odposlanci francoske skupine Schneider-Creuzot so se pričela pogajanja o železniškem posojilu Poljski v znesku t mllijirde frankov. Pogajanja vodi poljski minister za promet. Mobilizacija lega posojila je vezana s pogojeni, da 'Jobi francoska skupina v najem železnico iz Gornje šlezije do Gdinskega. Ta proga je namenjena predvsem izvozu premoga iz Poljske. Po občem prepričanju je bil že v predpogajanjih dosežen načelni sporazum o vseh bistvenih točkah tega posojila. Velikansko posojilo Kitajski Washington, 9. jan. AA. Senatni pododbor bc predlagal ameriškemu predsedniku, naj se udeleži pogajanj o kitajskem posojilu. Kakor doznavajo, jo neka mednarodna finančna skupina pripravljena proti nekim koncesijam dovolili 200 milijonov funtov šterlingov (56 miljard dinarjev) posojila, ki b; služilo za gospodarsko obnovo Kitajske in za razvoj njene industrije. Gospodarski krogi predlagajo Kitajski, naj omeji svojo armado, ki šleie na milijone iu naj porabi denar za produktivne namene. Gospodarski krogi si obetajo od posojila velike koristi ter menijo, da bi gospodarska obnova Kitajske veliko pripomogla k rešiivi sedanje svetovne gospodarske krize. Konec s*avk v Neme tri Berlin, 9. jan. AA. Po divji stavki v Porurju so prenehale tudi delne stavke v Gornji Šleziji, kjet so jih organizirali komunisti. Obči položaj se je iz-bol.šal, ker namerava vlada izdali zasilno odredbo o tem, da veljaj izrek razsodišča v Porurju za delavstvo kakor za premogovnike Pogajanja bodo nadaljevali v sobato. Delavstvo pristaja na 4% znižanje mezd, premogovniki pa zahtevajo 8%. Las'niki premogovnikov so s tem v zvezi razglasili, da jih bo podprla vlada. To vest demuniira minister za delo Stegerwald. Zarïnîa poročila letelo v vodo, izgubi vsi svojo hitrost, kar ni nič čudnega, če pomislimo, da je bila teža vsakega letata nad nornmlo. morska gladina pa sploh ne vidna. Vsled sunka se je aparat vnel, vendar sc je ladji pomožne spremljevalne eskadre italijanske vojne mornarice, ki je takoj prihitela na lice mesta, posrečilo, da reši pesadko, od katere je bil narednik Fois izginil v valovih. Drugo letalo kapitana Boera je istotako takoj po vzletu v zraku ponesrečilo, objeto od plamenov. Balbo pripisuje to nezgodo kratkemu stiku pri električnem toku, kateri služii na hklroplanili v takem slučaju za razsvetljavo orijentacijskih svetilk in p lotske kabine in za oskrbo radi'otelcgrafičnega aparata. Aparat je v plamenih izginil v valovih z vso posadko: kapitanom Boerom, poročnikom Burbiconti, motornim vodjem NensoTO in radiotelegrafi-stont. višjim narednikom ImbnstarDem. Proti jutru je vreme postalo nekoliko mirnejše. Temperatura motorjev je znašala ves čas okoli 80 stopinj. Podnevi pa so naslonili silni nalivi dežja, ki so bruhali iz vseh oblakov in do koncu niso ponehali. Kor sc morje zaraditega ni čisto nič videlo, so se letalci morali ravnati samo po visokomeru. držeč višino vedno na enaki stopinji. Po devetih urah leta je Balbo izvedel, da sta morala kajrltun Bnistrocchi iin Dona del U pristati, prvi naravnost na morsko gladino, drugi istotako, upajoč, da lxi dosegel otok Fernando da Noronha. Ra.istroeehi je radtlotelegra-firal Balbu natančno po-z'cijo, na kateri je moral pristati, Balbo pa jo je takoj sporočil spremni ladij'-ki eskadri, od katere je ladja »Pessugna* takoj na lice mesta prihitela in aparat pripela nase. Nezgodo tako prvega kakor drugega letala, ki otoka ni doseglo, ampak se je moralo dati rešiti od spremne ladje, jo povzročilo lo. ker se je polomil rnd' jator in sta zato motorja ostala brez vole. Zadnje fri ure leta se je zelo ojačll veter in oviral let. Kljub temu je eskadre po 15 urah letu dosegla otok Noronha, katerega jc preletela, po 18 urah pa je zagledala profil ameriške celine. Ob I9.T0 po Greenwichu so aparati pristali v Port Natal. Posadka se je ves čas obnašala junaško, premagala vse velike težave mirno in_ hladno in podala sijajen dokaz vztrajnosti, prisotnosti duha in tehirčne sposobnosti. Štab komandanta eskadre Bnlba je sestoja! iz generala Va Me, majorja l.ongo in tenen-to-colonellnc M; d da l ena, katerega glavni komanda t posebno hvali. Ro:sini dan /V/. V. kraljice Bukarešta, 9. jan. AA. Danes popoldne je jugoslovanski poslanik v Bukarešti čolak Antič priredil v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kral ice Marije svečan sprejem. Prisostvovali so mu člani romunske vlade, diplomatskega zbora, jugoslovanske kolonije v Bukarešti in drugi odličnjaki. ' * i1 '.no vero Napadalci na naše poslaništvo prijeti Berlin, 9. jan. AA. Wolfbiro poroča, da je berlinska policija prijela napadalce na jugoslovan-j sko poslaništvo. Kakor je znano, so 15. decembra ; neznanci napadli jugoslovansko poslaništvo in raz-bili šipe na njem. Gre za dva člana komunistične mladinske organizacije Policija ju je izročila mladinskemu sodišču. Anplešk» rudarji stavkajo dalie Carditf, 0. jan. AA. Pogajanja v premogovni industriji so se razbila. Rudarji so odbili predlog, naj bi neodvisni predsednik novega spravnega odbora odlečal o vprašanju redukcije mezd. Delo bo počivalo še nekaj dni, dokler da se ne doseže v Londonu sporazum. Briiningov obisk izzval pretepe Berlin, 9. jan. kk. Na potovanju državnega kanclerja dr. Brtininga v Gornjo Šlezijo je prišlo v raznih krajih do demonstracij komunistov in narodnih socialistov proti kanclerju. V Oppelnu so sprejeli zastopnike nemške vlade na kolodvoru г demonstracijami. V Beuthenu je tisočglava množica ]>opolnoma zasedla kolodvorsko ulico, po kateri so se imeli peljati ministri, ter je policija le s težavo ; napravila prostor za avtomobile. Iz množice so ' metali v avtomobile kamenje in pobili šipe avtomobilov. Slični prizori so bili tudi v Gieiwitzu. Tudi j v Losenbergu so bile demonstracije narodnih socialistov in komunistov. Ugotovilo se jo, da so na-] rodni socialisti zbrali v vrste demonstrantov predvsem poljsko delavce veleposestnikov, ki so deželnemu svetu predložili spomenico o svojem slabem j>oložaju in zahtevali pomoč. Bančni kraki v Zed. državah 782 bank Saliralo teta 1930 — 15 mWard dinarjev izgubljenih Ijondon, 9. jan. os. »Financial News- poročajo ] iz Zedinjenih držav, da je leto 1980. bilo najbolj katastrofalno v zgodovini ameriškega bankarstva. Preko države se je neprestano valil val, ki je poplavljal denarne zavode in požiral velikanske vsoto hranilnih vložkov. V zadnjih desetih lelih je fali-! ralo vsega skupaj 6382 bank z 2 milijardi 21 milijoni dolarji vloženega denarja (113 milijard Din). ; Od tega pade na preteklo leto 782 bank z 207 mlli-' joui dolarji denarja (okrog 15 milijard Din). Sicer se je ugotovilo, da so skruldrane banke pripadalo le kategoriji manjših zavodov, ki so delovali večinoma po mestih z manj kot pa 10.000 prebivalci. Nadalje se naglaša, da te banke v veliki večini niso bile včlanjene v federalni banki, ki jih vsled tega v težavah tudi ni mogla podpirati. Newyork, 9. januarja. AA. Vodilni ameriški bančnik VVarburg je izjavil, da so krive sed'nje svetovne gospodarske krize previsoke carine ter trgovinski in industrijski karleli. Zan'm'vti tožba Lond '11, 9- jan. kk. Včeraj se je moral občin, ski svetnik Cooks iz Mancheslra zagovarjati pred policijo, ker je liga za spoštovanje nedelje vložila tožbo, na podlagi nekega zakona iz 1. 1657., ker v nedeljo ni obiskal cerkve. Ta liga je sicer tožbo vložila pred sodišče, državni pravdnik pa se :a bianil vložili obtožnico, zaradi česar je potem liga vložila tožbo pri policiji. Obtoženec Cooks je priznal, da ni bil pri masi, pristavil pa je, da nikogar ne briga, kaj dela v nedeljo. Policijski predstojnik je izjavil, da je prepričan vsled priznanja, da ,ie obtoženec kršil navedeni zakon o posvečanju nedelje, da mu pa more dati samo ukor, ker nima nobenega pooblastila za drugačno kazen. Tožba je iineln namen dokazati, da je omenjeni zakon zastarel, in z ujo prisiliti parlament, da bi ta stari zakon razveljavil. Božič v Palestini Jeruzalem, 9. jan. AA. Med praznovanlem pravoslavnega božiča so se sprli koplični in .sirski duhovniki. Ker so bili spopadi krvavi, je posredovalo redarstvo in vzpostavilo red. Apostolski dele-gat je vložil protest pri oblastvu, češ, da so redarji vdrli v svete prostore. Kuga v AIž'ru Paril, 9. jan. kk. V nekaterih občinah v Al-žiru je izbruhnila kugu. Do sedaj so ugotovili 43 slučajev te bolezni. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se bolezen ne bi širila.