Slovenija, ki ima večkratno vaško produktiv-nost od večjega dela Jugoslavije, bo sama lažje in hitreje dvignila svojo produktivnosl na evropsko raven. Če ostanemo v federativni Jugoslaviji, bo to le podaljšalo naše gospodar-sko in s tem tudi narodno umiranje.
Pomen plebiscita
Vsaka država je veliko podjetje - kombinat, ki trguje, se poslovno povezuje z drugimi državami - podjetji ali pa se od njih ločuje. Odvisno od vrste dejavnikov, ki narekujejo le spremembe. Vsak lasl-nik podjetja ali driave lahko sam odloča, s kom bo Irgoval, se povezoval ali poslovne vezi pretrgal. Če nisi lastnik svojega podjetja - državc, o tem ne moreš odločmi. V njej lahko samo delaš za več ali manj plačila.
Kaj bomo storili z našim plebiscilom? — Odločili bomo, ali bomo prevzeli naše podjetje — državo v last-no upravo alipa bomo še naprej samo manjpomemb-ni solastniki.
Za Ijudi. ki se bojijo odgovornosti celo zase, kaj šele za druge, je samostojnost, tudi osebna, mučna, duhovno naporna zadeva.
Nasprotno lemu pa je za Ijudi, ki so rojeni kol osebnosti, sposobne skrbeli same zase in še za druge. brez občutka slrahu in mučnosli, samostojen boj za obstanek - zapoved. Sprejeti izzh' življenja jim je v veselje. Da pa te laslnosli lahko razvijejo in jih uporabijo, pa morajo imeti politično in gospodarsko svobodo.
Ljudje ene in druge vrste so enakomerno raztrese-nipo celem svetu, vendar na različnih civilizacijskih ravneh, višje civilizirano okolje zahteva daljšo pri-pravo za samostojen nastop na torišču eksistenčnega boja. Obramo pa primitivno okolje dopušia mož-nost tudi manj pripruvljenemu, vendar ludi z manj uspeha. V obeh primerih pa je značilno, da se v svojem okolju vedno uveljavi lisli, ki ni samo iznajdljivejši, ampak tudi vzirajnejši. Pri tem ne gre zanemarjati pomena telesnega zdravja.
Iste zakonitosti kot zaposameznike veljajo tudi za narode. In sploh za družbene skupnosri znotraj meja posameznih držav ter driav med seboj.
Socializem v svoji ralsocialistični varianti je hiral in preminul ravno zato, ker ni nudil možnosti raz-maha iznajdljivim, vztrajnim posameznikom in manjšim delom družbe, pri katerih sta bili prednji laslnosti bolj prisotni kolpri ostalih. Zaradi nerazu-mevanja življenjskih zakonilosti si je socializem oblikoval dogmo — vero, ki je ovirala naravni tok iivljenja.
Socializirani kapitalizem v svoji parlamenlarno demokratični, politično svobodnjaški varianti pa je iznajdljivo vztrajnost, lo je podjetništvo, ne santo dopiiščai ampak jo celo spodbujal. Omogočal je naravni tok iivljenja! Socialislična misel se je v leh druibah uveljavila v svoji socialdemokratski obliki, ki zadoslno ščiti manj iznajdljivega posameznika in dele družbe, da le-la lahko živi dosežkom civilizira-nosli svojega okolja primerno. Onemogoča pa zvi-tejše, da bi divjaško izkoriščali manj zvite. karje bilo značilno za rano, začetno fazo kapilalizma. Ta je preživel.
Slovenija s svojim iivljem se je v 70. letih obsloja Jugoslavije pokazala in se ves čas uveljavljala kot iznajdljivejši in vztrajnejši del jugoslovanske družbe, seveda v smislu podjetništva. Skladno z balkansko, hajduško in pozneje realsocialistično miselnostjo sla tako predvojna »Srboslavija« kol povojna realsoci-alistična Jugoslavija vlekli iz Slovenije nesorazmer-no velik delež narodnega dohodka. Skupno s peša-njem cele socialistične druibe pa je propadala tudi Slovenija. Vsa njena večja gospodarska vilalnost je ni mogla rešiti pred civilizacijskim propadanjem. Danes smo v poloiaju, da ni denarja za vzdrževanje in novogradnjo komunalnih naprav, deželnih cest, zdravstva, prosvele, da kulture in gospodarskih in-vestkij niti ne omenjam. Ni več premoženja za do-stojne plače Ijudi.
Ko se je leta 1918 Slovenija odtrgala od Avstrije, naši dedje niso dosti razmišljali o gospodarskem vprašanju. Kljub temu, da so uslanovili novo, svojo
državo, pa je večina gospodarskih vezi Z Avstrijo ostala. Le manjši delposlovnih povezav se je preu-smeril na jugoslovanski jug. Enako je te vezi obdr-iala Avstrija. Vse trgovine, obrtne delavnice in to-varne so delale naprej. Niti en dan niso stale.
Ko je leta 1941. razpadla Jugoslavija, so bile poslovne vezi Slovenije z jugoslovanskimi deielami pretrgane. Toda prav hilro so se naši podjetniki preusmerili na Nemčijo in Itatijo. Proizvodnja in prodaja sta tekli naprej. Motnje so nastale zafaui vojnega dogajanja in zaprrih meja v širšem gospo-darskem prosloru.
Ko sla propadli llalija in Nemčija, ko se je čez noč pojavila nova Jugoslavija s svojo komunistično vla-do in tesno zaprtimi mejami, so podjelniki še kolikor loliko normalno poslovali vse do prisilne nacionali-zacije 1947. lela. Sele tedaj je zočelo na hitro zmanj-kovati še tistega blaga, ki se ga je dotedaj še dalo v manjših količinah dobiti. Gospodarsivo soprevze-li ideologi in grobo nagnali podjetnike.
Nobena od vojnih in državnih sprememb ni go-spodarstva in podjetništva lako pritisnila ob tla, kol ga je komunistična ideologija. Pozneje tekom let in desellelij so skušali ideološko gospodarjenje pribli-Žati podjelniškemu, tržnemu. Nikoli ni povsem uspelo.
Vztrajati še naprej v dosedanji povezavi z nemir-nim jugoslovanskim jugom, ki mu je gospodarjenje šele tretja briga, prva pa ceneno politiziranje, bi za Slovenijo pomenilo nadaljnje gospodarsko usihanje.
Otresimo se tesne povezanosti z jugoslovansko skupnostjo, z njeno realsocialistično in hajduško mi-selnostjo. Kaže, da bo realsocialistična dogma sedaj tudi na jugu odstranjena, ostala pa bo še dolgo hajduška miselnost. Industrijska miselnost Ijudi v Sloveniji se ni pojavila šele z nastankom industrije v 19. stolelju, svoje korenine je imela ie v urejenem fevdalnem gospodarstvu.
Osamosvojimo se gospodarsko! - zato pa potre-bujemo politično svobodo, da bomo sami določali pravne osnove za svoje gospodarjenje, naši produk-tivnosti in poslovnosti primerne. Driavo bo uprav-Ijal demokratično izvoljen parlament. vlada pa bo posle vodila. Parlament bo torej odločal s kom in kako bo driava poslovala na driavni ravni.
Naš plebiscit ni le gospodarska odločitev zaradi golega gospodarstva, je predvsem odločilev Slovencev za ohranjanje slovenstva, zdravo gospodarstvo pa je zato pogoj.
Pojdimo torej na dan plebiscita na volišča in odloč-no glasujmo ZA samostojno Slovenijo!
STANE TRČEK