kočevske
Poštnina plačana pri pošti št. 61330 Kočevje
GLASILO OK SZDL KOČEVJE
Letnik III. št. 8 Petek, 26. 9. 1986
Kočevska včeraj in danes
Prvega oktobra mineva 43 let od pričetka zasedanja. Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Na Zboru se je zbralo 572 odposlancev, ki so bili s tajnimi volitvami izvoljeni na javnih zborovanjih. Zasedanje je trajalo tri dni oz. noči v sedanjem Seškovem domu v Kočevju.
To so bili zgodovinski dnevi v našem boju. V okupirani Evropi so se zbrali izvoljeni ljudski
Iz vsebine
Zakaj druga izmena	2
MDB Kočevski zbor	2
Premišljene naložbe	3
Kljub težavam napredek v gostinstvu	3
Kmetijski dnevi v občini Dolina pri Trstu	3
Kočevski muzej	4
Kadri	4
Družbeni standard
delavcev v GG Kočevje 5
Pogovor...	5
Obisk dr.
Marije Makarovič	6
Za boljšo turistično Ponudbo	6
Jesenski utrip v knjižnici	6
Športne vesti	7
zastopniki Slovenije, da pregledajo delo svojega vodstva in sprejmejo sklepe za bodočnost. Na tem zasedanju so izvolili 42 delegatov za drugo zasedanje AVNOJ v Jajcu. Sprejet je bil tudi sklep o priključitvi Primorske, ki ga je kasneje AVNOJ v celoti potrdil.
Izvoljen je bil Slovenski narodnoosvobodilni	svet
(SNOS) in 10-članski IOOF. Vzdušje, ki je vladalo v dvorani, je bilo polno zanosa, sproščenosti in odločnosti za zmago v tej težki in krvavi bitki.
Zaradi nevarnosti bombardiranja je Zbor zasedal samo ponoči. Čez dan pa so se odposlanci zadrževali v okoliških vaseh. Dvorano v Šeškovem domu so poslikali z gesli parti-
zanski umetniki Nikolaj Pirnat, Ive Šubic in drugi. Od vse slikarije se je ohranil samo Cankarjev stavek nad odrom: »NAROD Sl BO PISAL SODBO SAM.«
Občani Kočevja smo si ta pomembni čas izbrali za svoj občinski praznik.
Nobena dežela in nobeno mesto na Slovenskem bržčas ni bilo tako razdejano in opusto-šeno v zadnji vojni kot je bilo Kočevje oz. Kočevsko. Neki povojni kronist je ugotovil, da je bilo na Kočevskem kar 85 vasi in naselij požganih ter da je bilo mesto dvaindvajsetkrat bombardirano ali obstreljevano.
Narodno osvobodilni boj in pomembni zgodovinski dogodki imajo ravno na Kočevskem
bogato kronologijo. Prazen prostor ob izselitvi Kočevskih Nemcev in na drugi strani narodna zavest slovenskih prebivalcev je bila podlaga za razvoj ljudske oblasti oz. vojaških uspehov.
Na prehodu iz leta 1941 v 1942 se je iz Kočevske izselilo okrog 12.000 Kočevskih Nemcev, zmanjšalo pa se je tudi število slovenskega prebivalstva. Po vojni se je pričelo na izpraznjeno Kočevsko naseljevati prebivalstvo praktično iz vse Jugoslavije. Danes živi v občini okrog 18.600 prebivalcev, ki pripadajo 18 narodom oz. narodnostim. Število prebivalcev narašča, vendar se postopoma umirja in ni doseglo predvojnega števila 20.308 občanov.
Nadaljevanje na 2. strani
Zasedanje zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju od 1. do 3. oktobra 1943 (Risba, B. Jakac 1943)
Program prireditev ob prazniku občine Kočevje
PETEK, 26. 9. 1986
Ob 18. uri LIKOVNI SALON Kočevje: Otvoritev razstave akad. slikarke Vere Trstenjak-Jovičič ter pesnik Tomaž Bole.
PONEDELJEK, 29. 9. 1986
—	Ob 19.30 uri ŠEŠKOV DOM Kočevje: Gledališka predstava Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane z delom I. Cankarja »Kralj na Betajnovi«.
SREDA, 1. 10. 1986
—	Ob 10. uri Otvoritev enote Turistične agencije Kompas v BLAGOVNICI NAMA Kočevje.
—	Ob 16. uri TRADICIONALNI ROKOMETNI TURNIR ženskih ekip pri Domu telesne kulture v Kočevju.
—	Ob 19.30 uri ŠEŠKOV DOM Kočevje: Violinski koncert Balžarlorsky Volodje, spremlja ga pianist Hinko Haas.
ČETRTEK, 2. 10. 1986
—	Ob 10. uri Otvoritev računalniške učilnice v Osnovni šoli Zbora odposlancev Kočevje.
PETEK, 3. 10. 1986
—	Ob 9.30 uri svečana seja občinske skupščine in izvrr silnih organov družbenopolitičnih organizacij občine Kočevje.
—	Ob 11. uri otvoritev proizvodne hale v OPREMI Kočevje na Rudniku.
—	Ob 16. uri Start tradicionalnega teka Kočevskega zbora Po ulicah Kočevja.
SOBOTA, 4. 10. 1986
—	Ob 10. uri v prostorih SŠTUD Kočevje otvoritev razstave gob, ki jo organizira Gobarska družina Kočevje.
—	Ob 11. uri Odkritje spominskega obeležja padlim borcem jurišnega bataljona 18. divizije na pokopališču v Polomu.
—	Ob 11. uri Odkritje spominskega obeležja borcem inžinirske brigade 7. korpusa na Brodu na Kolpi.
—	Ob 15. uri srečanje športnikov pobratenih občin Kočevje - Rab (rokomet, odbojka, kegljanje, balinanje).
PONEDELJEK, 6. 10. 1986
—	Ob 19.30 uri prireja DZS Knjigama Kočevje literarni večer. Nastopil bo pesnik TONE PAVČEK v prostorih Knjigarne Kočevje.
OK SZDL Kočevje
Zakaj druga izmena?
Kočevje — center ter predel do Šalke vasi
Kočevska včeraj in danes
Nadaljevanje s 1. strani
Povojna industrializacija je povzročila razseljevanje prebivalstva iz podeželja in koncentracijo v mestu in bližnjih KS. V letu 1948 ugotavljamo, da je bilo v mestu in teh KS 6.619 prebivalcev, sedaj pa več kot 14.500.
Vsled takšne naselitvene politike smo morah zgraditi ogromno novih stanovanj, nove šole, vrtce, zdravstveni dom in še kaj. Zastal je razvoj podeželja in v zadnjih desetih letih so bili vloženi veliki napori, da bi se prebivalstvo ustalilo oz. da bi se
Tekmovanje v veščinah SLO in DS
Predsedstvo občinske konference ZRVS je na nedavni seji namenilo največ pozornosti pripravam na tekmovanje o »Veščinah SLO in DS«, ki bo v nedeljo 28. septembra dopoldne pri poslopju gasilskega društva Rudnik-Itas v bližini rudniškega jezera. Sklenili so, da bodo na to tekmovanje povabili poleg ekip ZRVS tudi ekipe enot teritorialne obrambe in JLA. Obravnavah so tudi vprašanje uresničevanja programa usposabljanja svojih članov v prihodnjem obdobju. O tem vprašanju bodo podrobneje spregovorili na eni izmed sej, ki bo v kratkem. Pri idejnopolitičnem delu pa bodo rezervne vojaške starešine proučevale gradivo iz minulega kongresa ZKJ in ZKS ter ostalo gradivo iz tega področja.
Dogovorih so se tudi o organizaciji proslave Dneva JLA, na kateri naj bi sodelovali učenci osnovne šole in ostali. Potrdili so polletni obračun. Ob tem so ugotovili, da je letos dotok denarja višji. Ne glede na to pa so ugotovili, da še vedno primanjkuje denarja za uresničevanje obsežnega izobraževalnega programa.
nekateri krajevni centri hitreje razvijali.
Edini naravni bogastvi, ki jih je imela povojna Kočevska, sta bila les in premog. Pred vojno je bila prisotna še tekstilna industrija in tiskarna. To pa je bilo praktično vse in še to je bilo med vojno uničeno oz. poškodovano.
Zaloge premoga so se pričele zmanjševati, vsled česar se je rudnik združil z DO ITAS. Ta je postopno delavce prekvalificiral za kovinsko predelovalno industrijo. Danes je na območju dnevnega kopa rudnika jezero, ki daje Kočevju novo podobo in možnosti za razvoj turizma. Ureditveni načrt okolice je v zaključni fazi.
Povojni razvoj Kočevja je bil pester in uspešen, posebej z ozirom na to, da je bilo potrebno porušeno mesto in nekatere vasi (11) obnoviti.
Tabela, ki. prikazuje rast in višino narodnega dohodka na prebivalca ter na drugi strani zaporedje po občinah govori, da smo v okviru SR Slovenije izmed 60 občin na primernem mestu.
	SRS 1985	1986	Kočevje 1985	1986	
Delež iz doh. za skup. in spl. porabo	21,9	25,8	23,5	29,6
Delež drugih obvez, iz doh.	18,3	17,9	23,4	18,5
Delež za čiste OD	31,9	32,6	35,8	39,9
Delež za skupno porabo v OZD	4,4	3,9	3,6	3,9
Delež denarja za akumulacijo	23,5	19,8	19,7	13,8
Pozoren bralec, upoštevajoč narodni dohodek po prebivalcu in v okviru občin, bo verjetno ugotovil, da smo v konjuktur-nem obdobju uspevali. Danes, ko se zadeve na domačem in tujem tržišču zaostrujejo, imamo velike težave.
Kočevje je druga največja občina v naši republiki, z velikimi razdaljami in redko naseljenostjo.
Vsekakor takšno stanje zahteva občutno več sredstev za spremljajočo dejatnost. Nujno se bomo morali pred sprejetjem planskih dokumentov za leto 1987 o tem temeljito pogovoriti.
Treba je priznati, da smo ravno v Kočevju do opravlje-
nega dela zelo kritični. Prav je, da v celoti upoštevamo povojni razvoj. Delo, ki smo ga opravili, nam je lahko v ponos, hkrati pa dokaz, da smo v stanju tudi te težave premagati. Vlagati bomo morah več umskega dela, nekatere nedonosne proizvodne programe zamenjati, modernizirati tehnologijo dela in načrtno poskrbeti za ustrezne strokovne kadre.
Ob koncu tega prispevka pa izrekam vsem občanom občine Kočevje iskrene in tovariške čestitke za občinski praznik v letu 1986.
Predsednik SO Kočevje: Letonja Stanje
V novem šolskem letu smo pričeli v Osnovni šoli Zbora odposlancev Kočevje s poukom v dveh izmenah, in sicer tako, da učenci obiskujejo pouk en teden dopoldne, drugi teden pa popoldne. Tak način organizacije pouka povzroča spremenjeno organizacijo dela na šoli, pomembno pa vpliva tudi na organizacijo družinskega življenja in na aktivnosti v širšem družbenem okolju.
Vzroki za takšno organizacijo pouka so:
1.	V letošnjem letu obiskuje centralno šolo v Kočevju skupaj 1.623 učencev (780 na razredni stopnji v 27 oddelkih in 843 učencev na predmetni stopnji v 29 oddelkih). Razpolagamo z 48 učilnicami, v katerih ne moremo organizirati pouka za vseh 56 oddelkov v eni izmeni.
2.	Zavod za socialno medicino in higieno iz Ljubljane opravlja redne preglede šolskih prostorov. Ugotovil je, da »obstoja cela vrsta zdravstvenih in higienskih problemov bivanja« v šolskih stavbah v Kočevju in zahteva »spreminjanje higien-sko-sanitarnih pogojev bivanja.« Zavod za šolstvo SRS OE Ljubljana pa je v svojem poročilu o celostnem pregledu življenja in dela na šoli v letu 1985 ugotovil, da je »V zgoj noizobraževalno delo v stavbi bivše gimnazije zaradi tehničnosanitarnega stanja stavbe neprimerno. V primeru, da stavba ne bo adaptirana, ne priporočamo v njej organizacijo pouka, ker opremljenost ne zagotavlja izvajanje programa življenja in dela šole in ker je opremljenost neprimerna.«
3.	V istem poročilu zavoda za šolstvo je tudi ugotovitev in priporočilo: »Organizacija pouka na predmetni stopnji samo v eni stavbi in v eni izmeni povzroča zaradi razvojne stopnje učencev in zahtevnosti pouka ter kabinetnega pouka, zaradi večje koncentracije učencev — večje vzgojne probleme in težko obvladovanje vzgoje s strani učiteljskega zbora. Predlagamo, če se pogoji v šolskih stavbah ne bodo izboljšali, da šola preide na dvoizmenski pouk oziroma da v razvojnih planih predvidi delitev na dve šoli.«
4.	Ko je Izvršni svet SO Kočevje razpravljal o organizaciji pouka v šol. 1. 1986/87 v osnovni šoli v Kočevju, je sprejel stališče, da »je potrebno prioritetno obravnavati kvaliteto pouka v osnovni šoli in v primeru strokovne odločitve o dvoizmenskem pouku zagotoviti enakopravni položaj učencev, staršev in učiteljev.«
Učitelji smo na te probleme opozarjali že več let. V šolskem letu 1979/80 smo prevzeli v
Leto	Uvrstitev občine Kočevje	Narodni dohodek na preb. v din	Indeks rasti
1981	23	154.873	-
1982	21	197.026	127,3
1983	24	275.440	139,8
1984	18	478.452	173,7
Problemi in vzroki za slabši položaj gospodarstva so za prvo polletje v bistvu enaki kot v letu 1985. Temeljni kazalci gospodarjenja kažejo za prvo polletje tega leta ponovno poslabšanje. Soočamo se z gospodarskimi težavami, do katerih moramo biti samokritični in objektivni. Mi lahko govorimo o neustreznih proizvodnih programih, o interventnih zakonih, zapiranju tržišča ipd. Vendar se moramo primerjati v panogi, regiji in SR Sloveniji.
Nekateri podatki po stanju 30. 6. 1986 v primerjavi z enakim obdobjem lani (v procen-Dragoš Viktor tih):
MDB Kočevski zbor zopet uspešna
V letošnji sezoni mladinskega prostovoljnega dela je bila kočevska mladinska delovna brigada KOČEVSKI ZBOR udeleženka mladinske delovne akcije ORAHO-VICA ’86. Priprave za sestavo brigade so potekale od meseca aprila do junija. Brigado je sestavljalo 33 brigadirjev OO ZSMS v šoli, krajevni skupnosti in OZD. Za svoje uspešno delo na trasi in prostočasnih aktivnostih je brigada prejela trak akcije. Tako so kočevski brigadirji dokazali, da sodijo v zadnjih letih med najuspešnejše v Sloveniji (od leta 1980 do 1986 je prejela brigada 5 trakov akcij). Glede na vse dosedanje rezultate je predsedstvo OK ZSMS predlagalo MDB Kočevski zbor, da prejme v letu 1986 javno priznanje skupščine občine Kočevje.
M. G.
upravljanje stavbo bivše gimnazije kot »začasno rešitev«. Tako je bil v tem letu organiziran pouk v eni izmeni. Do letošnjega šolskega leta pa je število učencev naraslo za 20 % ali skoraj za 300. Letos ugotavljamo, da so tudi »začasni prostori« v stavbi stare gimnazije in prostori v ostalih dveh stavbah premajhni, da bi lahko organizirali pouk v eni izmeni, poleg tega pa še higiensko tehnično neprimerni. V občini pa nismo uspeli zagotoviti sredstev za povečanje števila učilnic in adaptacijo oporečnih.
Število šoloobveznih otrok v občini Kočevje raste. Na osnovi podatkov o rojstvih planiramo, da bo v letu 1990 poraslo število otrok v centralni šoli na okoli 1800 in da bodo razdeljeni v 58 oddelkov, od tega kar 33 na stopnji s predmetno organizacijo pouka.
Vse navedene ugotovitve smo na pedagoškem zboru in svetu šole podrobno analizirali. Razprave in zahteve po izboljšanju pogojev dela v šoli so bile tudi na roditeljskih sestankih in v svetu staršev. V trenutnih pogojih je organiziranje pouka v drugi izmeni in turnusih edina rešitev, saj zagotavlja enakopravno obravnavanje vseh učencev. Takšna organizacija pouka, ki jo imajo v velikem številu osnovnih šol v Sloveniji, pa bo trajala toliko časa, dokler ne bomo s skupnimi močmi zagotovili ustrezne prostore, higiensko-tehnične pogoje ter primerno opremo za delo v eni izmeni.
Peter Šobar ravnatelj OŠ Zbora odposlancev Kočevje
Milanu Simčiču plaketo ZRVS mesta Ljubljana
Predsedstvo mestne konference ZRVS Ljubljana je na minuli seji podelilo plaketo ZRVS mesta Ljubljane tov. Milanu Simičiču, tehničnemu sekretarju Občinske gasilske zveze in Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari občine Kočevje za požrtvovalno in nadvse uspešno delo pri organizaciji regijskega tekmovanja »Mladi v SLO in DS«, ki je bilo v maju. Tov. Simičič je vložil v to delo mnogo napora. Tekmovanje je dobro uspelo. Vsi udeleženci in nastopajoče ekipe iz območja ljubljanske regije so organizacijo tekmovanja pohvalile. Plaketa bo Milanu Simičiču izročena ob občinskem prazniku občine Kočevje.
Viktor Dragoš
Kljub težavam napredek v gostinstvu
Oprema Kočevje
Premišljene naložbe
DO Oprema združuje tri temeljne organizacije:	Težka
konfekcija Sintep, Lesna predelava in Usluga. Delovna organizacija se je razvila iz nekdanjih obrtnih delavnic Mizarstvo, Tapetništvo, Pleskarstvo in Steklarstvo, ki so začele delovati v Kočevju že pred 37 leti, nekatere pa celo pred 39 leti. Navedene obrtne delavnice so se leta 1961 združile v enotno združeno organizacijo Obrtno podjetje OPREMA Kočevje.
Začetni program podjetja je bil izdelava oblazinjenega pohištva, sedlarskih izdelkov ter mizarske, steklarske, tapetniške in pleskarske storitve.
Sredi sedemdesetih let je delovna organizacija pristopila k načrtnejšemu programiranju in specializaciji proizvodnje. Leta 1974 se je delovna organizacija preimenovala v Proizvodno podjetje OPREMA Kočevje in reorganizirala v sedanje tri temeljne organizacije in delovno skupnost skupnih služb. Sedanji proizvodni program po posameznih temeljnih organizacijah obsega:
TOZD Sintep izdeluje PVC platna in plastisole za izdelavo tesnil in drugih izdelkov, ponjave iz PVC platna za avtomobile, traktorje, železniške vagone, čolne in ladje ter platna za zaščito pitne vode in tunelske izolacije, ponjave za vinogradništvo in še vrsto drugih izdelkov.
TOZD Lesna predelava izdeluje laboratorijsko pohištvo (opremo) za opremo laboratorijev (šolskih, bolnišničnih, proizvodnih, znanstvenih) in lesne izdelke po naročilu, razrez lesa. TOZD Usluga opravlja predvsem pleskarske, steklarske, gostinske in druge storitve.
Po opravljeni reorganizaciji je v skladu z opredeljenim programom razvoja delovna organizacija pristopila k intenzivnejši izgradnji proizvodnih objektov in tehnološkim posodobitvam. Z uresničevanjem programa razvoja, ki poteka v več fazah, se vzporedno povečuje obseg proizvodnje, ki je že večkrat presegel nivo proizvodnje v sedemdesetih letih.
Zelo ugodni poslovni rezultati v zadnjih letih poslovanja delovne organizacije so dodatno vzpodbudili in omogočili hitrejše uresničevanje programa razvoja.
Med večje naložbe v tem pbdobju spadajo: izgradnja proizvodne hale za izdelavo laboratorijske opreme s skladiščnimi prostori - TOZD Lesna predelava leta 1983, proizvodno skladiščna hala TOZD Težka konfekcija Sintep ter gostinski objekt TOZD Usluga, v okviru športno-rekreacijskega območja JEZERO v letu 1985. Z dogra-
ditvijo novih proizvodnih in skladiščnih prostorov za izdelavo laboratorijske opreme v TOZD Lesna predelava na Rudniku v skupni površini 8965 m2 in nabavo tehnološke opreme v letošnjem letu je uresničena še ena naloga iz razvojnega programa delovne organizacije. Nov objekt bo poleg preselitve proizvodnje iz dotrajanih proizvodnih prostorov na Tomšičevi cesti omogočil tudi razširitev proizvodnje.
Sočasno z dograditvijo novih proizvodnih prostorov TOZD
Lesna predelava pa so se v TOZD Težka konfekcija Sintep že začele priprave za montažo nove tehnološke opreme za proizvodnjo finejših in lakiranih plastificiranih tkanin z ustrezno čistilno napravo. Z izgradnjo novih proizvodnih objektov in nabavo tehnološke opreme se povečujejo fizične zmogljivosti proizvodnje, ustvarjajo pogoji za racionalizacijo proizvodnih procesov, dvig kvalitete ter realizacijo perspektivnih proizvodnih programov z izvozno usmeritvijo.
Kljub večletni stagnaciji
občinskega gospodarstva na področju investiranja je delovna organizacija v zadnjih letih zelo intenzivno vlagala v modernizacijo in posodobitev proizvodnje.
Zaradi zelo intenzivne investicijske izgradnje, ki sloni na pretežni uporabi lastnih sredstev, se delovna organizacija srečuje z večjimi obremenitvami v tekočem poslovanju.
Eden izmed temeljnih problemov delovne organizacije, s katerim se soočajo tudi mnoge druge delovne organizacije v občini, je pomanjkanje kadrov.
Ob zelo intenzivni štipendijski politiki, ki pa bo dala rezultate šele v kasnejšem obdobju, bo potrebno najti ustrezne rešitve ob upoštevanju razmer v občini. Iz dosedanjih izkušenj pa je znano, da pridobivanje novih potrebnih kadrov izven občinskih meja ni pogojeno samo z možnostjo posameznih delovnih organizacij, temveč in predvsem z možnostjo in pogoji, ki smo jih sposobni nuditi vsi skupaj v občini, zlasti na področju nagrajevanja in stanovanj.
Alojz Eržen
Občinski praznik je nekako tudi rojstni dan naše delovne organizacije Gostinsko podjetje Hotel Pugled. Ta delovna organizacija je bila ustanovljena pred štiriintridesetimi leti z namenom, da prevzame razvoj gostinstva v občini, ki je bilo do tedaj razdrobljeno na zasebne gostilne in obrate socialističnega zakupa.
V pričakovanju 10. obletnice zasedanja Zbora odposlancev, slovenskega naroda so v letu 1952 pričeli graditi prenočitveni objekt, ki pa je bil zaradi naglice zgrajen površno in z velikimi pomanjkljivostmi. Ta objekt (hotel) smo leta 1975 adaptirali, dogradili in modernizirali v sedanjo podobo in funkcionalnost, ki jo ima Hotel Pugled. Po svojem bistvu je hotelski objekt osnova delovne organizacije, ki ima poleg tega obrata še dvanajst delovnih enot. (deloma v lastnih zgradbah, deloma pa kot najemnik lokalov). Z zaupanim premoženjem uspešno upravlja in gospodari okoli sto delavcev.
Po letu 1980 smo adaptirali in dogradili brunarico v Dolgi vasi, preuredili lovsko sobo v hotelu PUGLED, adaptirali gostišče PRI KMETU, uredili fasado in notranjost restavracije PRI KOLODVORU, obnovili zunanjo podobo gostilne PRI LOVCU in uredili vrt pri kavarni ZVEZDA Kočevje.
Trenutno potekajo gradbena dela ureditve gostinskega obrata v Kidričevi ulici, v katerem želimo popestriti specializirano gostinsko ponudbo (ribe, žar, pizzo). Poskusno bomo uvajali tudi kuhinjo z otoka Raba (pobratenje občin). Ta izgradnja predstavlja izgradnjo nadomestnega obrata gostilne PRI ROGU Kočevje, katero smo odstopili Občinski konferenci ZSMS Kočevje za potrebe Mladinskega doma.
Vse preureditve, adaptacije in razširitve smo opravili z lastnimi sredstvi. To pa pomeni, da smo se zavestno odrekali delu osebnega dohodka v korist razširjene reprodukcije. Hkrati se lahko pohvalimo, da smo v letu 1985 gospodarili tako dobro, da smo uvrščeni med 330 najuspešnejših gospodarskih organizacij v SR Sloveniji.
Kljub takim rezultatom se zavedamo, da občani naše
občine in ostali gostje niso v celoti zadovoljni z nami. Predvsem gre za očitanje pomanjkanja družabnosti v naših lokalih. Vprašati pa se je potrebno, koliko je vsak Kočevec pripravljen sodelovati oziroma kaj ukreniti, da bi naša družabnost zaživela.
V kolektivu veliko razpravljamo in skušamo te pomanjkljivosti odpraviti. Vedeti pa moramo, da je delo gostinskih delavcev težavno in da so najbolj obremenjeni v času, ko drugi počivajo ali praznujejo. Ta specifičnost je vzrok, da se zelo malo mladih ljudi odloča za gostinske poklice. Res pa je, da večina tistih, ki se odločijo za delo v gostinstvu, ta poklic sčasoma vzljubijo,saj ima tudi mnogo lepih strani.
Gostinski delavci smo najbolj
zadovoljni takrat, ko ugotovimo, da s svojim delom prispevamo k dobremu vzdušju naših gostov, ki cenijo naše delo in nam to priznavajo s korektnim in kulturnim odnosom. Vljudnosti, uglajenosti in pravilnemu odnosu do gostov dajemo celo prednost pred obvladovanjem strokovnosti v naši stroki. Trudimo se, da bi dosegli zastavljeni cilj - VSE ZA DOBRO STORITEV.
Delovni kolektiv Gostinskega podjetja Hotel Pugled Kočevje želi veselo praznovanje občinskega praznika vsem gostom in občanom in jih vabi na zabavo s plesom, ki jo za praznik občine Kočevje pripravljamo v našem hotelu PUGLED Kočevje.
G. P.
Urejeni športni objekti privabljajo v Kočevje vse več športnikov za njihov trening
Svojevrstna turistična ponudba
Letošnje leto so bili kočevski športni objekti obiskani bolje kot prejšnja leta. Kot kaže, je glas o dobrih objektih in sicer o ugodnih pogojih za športne priprave v našem kraju šel že po vsej Jugoslaviji.
V maju so bili tu na pripravah
Kmetijski dnevi v občini Dolina pri Trstu
Od 12. do 15. septembra 1986 so v naši pobrateni občini Dolina pri Trstu potekali že 6. tradicionalni kmetijski dnevi.
Ponovno se je izkazala izredna zavzetost samega pripravljalnega in organizacijskega odbora, da navzlic hudim težavam uspešno organizirajo izvedbo kmetijskih dnevov.
Namen te kulturnopolitične in gospodarske manifestacije je, da bi kmetijstvo na Tržaškem pritegnilo pozornost javnih oblasti za novo opredelitev reševanja in razvoja kmetijstva, predvsem pa za zaščito in izboljšanje kmetijskih površin, izgradnjo, za kmetijstvo potrebnih infrastruktur, vključitev celotnega ozemlja tržaške pokrajine v gorato področje ter zagotavljanje ustrezne strokovne službe in zadostnih finančnih sredstev za sodoben razvoj posameznih usmerjenih kmetij in zadrug.
V sklopu kmetijskih dnevov je prireditelj v nedeljo 14. septembra organiziral tudi srečanje med prireditelji in predstavniki pobratenih in prijateljskih občin. V tem srečanju so sodelovali predstavniki vseh šestih tržaških občin, predstavniki občin iz SR Slovenije (Kočevje, Sežana, Ilirska Bistrica in Logatec), predstavnik iz občine Buje v Istri, ter predstavniki iz Avstrije (Celovec in Ferndorf) in Italije.
Na sami razpravi »za okroglo mizo« so se vsi strinjali, da se v vseh občinah in državah srečujejo z dokaj enakimi ali podobnimi problemi in sicer:
-	izboljšati pogoje za razvoj kmetijstva
—	zaustaviti zmanjševanje kmetijskih površin na račun ur-
banizacije, prometa in industrije,
-	preprečiti nadaljnje obubožan j e zemljišč zaradi neuravnotežene uporabe umetnih gnojil, herbicidov in pesticidov, ki že močno ogrožajo same vodne vire,
—	ustvariti boljše pogoje za vključevanje usposobljene mladine v kmetijsko proizvodnjo.
Udeleženci »okrogle mize« so ugodno ocenili takšna in podobna srečanja, ki lahko pripomorejo za neposredni prenos izkušenj in tehnologije, predvsem pa pripomorejo k medsebojnemu sodelovanju in razumevanju.
L.Š.
■
ptbratenihbobie bi'° * D°lini pr' 1>Stu srečanJe med prireditelji Kmetijskih dnevov in predstavniki
atleti — mladinci iz Beograjske Crvene zvezde, celo sezono se na treninge vozijo atleti iz Novega mesta, v avgustu so bili pri nas nogometaši - člani iz Kraljeviče, atleti iz Medvod in v največjem številu športniki iz Doline pri Trstu.
Nekaj takega smo želeli. Objekte, ki jih imamo v Kočevju, dajemo v uporabo predvsem v obdobju, ko domači športniki počivajo. Vsak dinar, prislužen na tak način, je dohodek, ki ga sicer ne bi bilo. Korist pa imajo tudi druge organizacije v Kočevju, Dom Dušana Remiha, kjer so letos prebivali vsi omenjeni športniki, trgovine, gostinci in morda še kdo.
Letošnji obiski kažejo, da bi športni objekti v bodoče lahko privabili še več drugih ekip v Kočevje. Vsi, ki so objekte preizkusili, so se o njih izrazili zelo pohvalno.
Zavedamo pa se, da je potrebno storiti še marsikaj za boljšo ponudbo. Ne sicer kaj posebno velikega, vendar kljub vsemu precej, da bi bila slika boljša. V prvi vrsti moramo dokončati gradnjo tenis igrišč, ki je zadnji objekt, katerega je možno še zgraditi v športnem kompleksu Gaj, potem pa obnoviti oziroma popraviti nekatere starejše objekte, nabaviti nekaj sodobnejše opreme, ustrezno olepšati celoten Gaj in seveda vzdrževati celoten kompleks. Ker le ponudba športnih objektov ne zadostuje za uspešen prodor v kar bogat turistični trg, bo potrebno skleniti ustrezen dogovor z organizacijami, ki nudijo penzionske usluge. S skupnim nastopom in seveda ustrezno propagando bi verjetno dosegli še kaj več na tem področju. Tudi to sodi v turistično ponudbo.
Kočevje - predel Kri Unionu m del Mahovmske ceste ter LIK v ozadju
Kočevski muzej
Tipičen in pretežen sestavni del muzejske mreže v Sloveniji je splošni muzej. Zanj je značilno, da za eno ali več občin opravlja, v skladu z registracijo, dejavnost varstva premične arheološke, etnološke, kulturnozgodovinske in umetnostno zgodovinske dediščine ter še posebej tiste, ki govori o naprednih gibanjih in NOB. Za ta strokovna področja — ali skoraj za
vsa — zbira in razstavlja muzealije; zanja ima tudi strokovne delavce — kustose.
Takih muzejev je v Sloveniji sedemnajst. Eden izmed njih je tudi kočevski Pokrajinski muzej. Ta naziv je dobil leta 1961, ob ustanovitvi, 1960. leta, pa se je imenoval Splošni lokalni muzej Kočevje. V to kategorijo ga uvršča tudi najnovejša analiza o naravni in kulturni dediščini in
njenem varovanju, saj naziv »pokrajinski« ne ustreza zastopanost strokovnih kadrov v muzeju. Muzej zaposluje letos dva strokovna delavca, nekaj let pa je zaposloval samo enega.
Kočevski muzej poseduje gradivo z več muzejskih področij, ki je prikazano v obliki stalnih razstav. Te si je v prvi polovici letošnjega leta ogledalo 1491 obiskovalcev, od tega je bilo
Inovacijska dejavnost v DO Melamin nje pojenjuje
Že vrsto let delavci DO Melamin prednjačijo pri predlaganju najrazličnejših inovacijskih predlogov. Večina teh predlogov je na komisiji za inovacije tudi preverjeno in tudi primerno nagrajena.
Do sedaj je bilo podanih in sprejetih največ tehničnih izboljšav v procesu proizvodnje ter na področju suk-stitucij in uvoza z domačimi.
Razveseljivo je, da so med predlagatelji tudi delavci v neposredni proizvodnji, kakor tudi posamezni strokovni delavci.
V tem letu je komisija za inovacije prejela 12 novih predlogov, ki se v glavnem nanašajo na tehnične izboljšave ter nekaj koristnih predlogov. Predlogi se nanašajo na varstvo okolja, na racionalizacijo dela in na izboljšanje kvalitete izdelkov.
L. Š.
Melamin Kočevje
Del proizvodnega procesa v Melaminu Kočevje
82 % šolske mladine, kar predstavlja slabo polovico obiska v letu 1985. Pomanjkanje prostora, še posebej razstavnega, ki je poleg kadrov temeljni pogoj za muzejsko dejavnost, ne dovoljuje, da bi postavili na ogled še preostale zbirke, ki zaenkat delajo gnečo v premajhnih depojskih prostorih. To so arheološka, etnološka in lovska zbirka. Zato je nujno, da se v najbližji prihodnosti zagotovijo sredstva za prenovitev obstoječih in pridobitev novih razstavnih prostorov.
Osrednja naloga vsakega muzeja je varovanje in proučevanje gradiva. Boljša in popolnejša dejavnost ter izpolnjevanje poslanstva muzejev je v veliki meri odvisna od interne muzejske knjižnice in dokumentacije muzejskega gradiva. S tem pa se kočevski muzej ne more pohvaliti, saj ima od skupaj 8650 muzealij evidentiranih in dokumentiranih 30 % muzealij, razstavljenih pa le 3 %, kar znaša 270 muzejskih predmetov. Tako čaka strokovna delavca še veliko neopravljenega dela, ki bi moralo biti opravljeno že pred leti.
Za nadaljnji razvoj kočevskega muzeja je sistematična rast muzejskega fonda nujna. Po neizbežnem zakonu časa pa je več vrst muzejskega gradiva izpostavljenega uničenju in odpisu. Zato pomeni obogatitev materialnega fonda nezamenljivo obliko krepitve temeljne baze muzejskega dela. K temu pozivamo vse občane Kočevja, še posebej osnovnošolsko in srednješolsko mladino, saj nam bo dobrodošla vsaka informacija o starem predmetu, fotografiji ali dokumentu.
IVAN KORDIŠ
Ob 100-letnici GD Prezid
Prebivalci sosednje Občine Čabar že vrsto let v septembru praznujejo svoj občinski praznik. Letošnje praznovanje tega praznika so povezali s praznovanjem 100-letnice obstoja in delovanja Gasilskega društva Prezid. Skupna proslava je bila v nedeljo 14. septembra. Slavja so se udeležili predstavniki GD Rudnik-Kočevje, Osilnica in Podpreska ter Občinske gasilske zveze Kočevje. Ti so skupaj z gasilci iz občine Ribnice predstavljali skupno enoto v paradi, ki je potekala skozi ta kraj. Gasilci iz sosednjih občin so bili na tem slavju nadvse svečano sprejeti.
Viktor Dragoš
V obdobju, ko se moramo hitreje prilagajati razvoju v svetu in hkrati reševati svoj ekonomski položaj, še toliko bolj, kot tolikokrat doslej ugotavljamo, da nam primanjkuje ustrezno usposobljenih kadrov, da smo v preteklosti vodili neustrezno kadrovsko politiko. Prav zaradi tega tem problemom v naši občini predvsem zadnjih nekaj let namenjamo več pozornosti.
Zbornik o Kočevski v NOB
Maja 1985 je bil pri OK SZDL Kočevje imenovan koordinacijski odbor za pripravo zbornika, katerega predsednik je kustos muzeja. Zajemal bo čas od konca prve svetovne vojne do osvoboditve, izšel pa naj bi v treh delih.
Za zbornik je že sestavljen predlog vsebinske zasnove, s katerim so bili seznanjeni tudi posamezni avtorji; to so v glavnem znani zgodovinarji, ki so o tej tematiki že pisali, saj želimo, da bi delo imelo znanstveno vrednost. Seveda pa to ne izključuje možnosti za sodelovanje tudi drugih sodelavcev. Nasprotno k sodelovanju je treba pridobiti čim več predvojnih funkcionarjev, aktivistov in udeležencev NOB. Nekateri avtorji so že privolili v sodelovanje in tudi prevzeli določene teme. Z njimi naj bi do konca leta sklenili pogodbe in določili roke za oddajo tekstov. Prav tako bo kmalu sestavljena bibliografija člankov, razprav in knjig, ki se nanašajo na vsebino zbornika. Ta nam bo v pomoč pri pripravi in obdelavi tem, ki so premalo obdelane ali pa sploh neobdelane. V nekaterih primerih pa se bo moč nasloniti le na arhivske dokumente. Pri izvedbi tega načrta je še veliko dela. Zato prosimo vse zainteresirane za pomoč pri pisanju zgodovine o Kočevski v NOB.
Kordiš Ivan
Še vedno pa obstajajo razlike v kvaliteti kadrovanja (velikost, razvitost ustreznih strokovnih služb). V večjih OZD si v pretežnem delu sami zagotovijo priliv "kadrov in zaposlovanje na najodgovornejših nalogah, medtem ko je pri manjših OZD še vedno prisotna miselnost in praksa, da se za ustrezen nadomestni kader ne poskrbi pravočasno in naj bi za pridobivanje ustreznega kadra bila odgovorna družbenopolitična skupnost. Kljub ugotovitvi, da nam je vsem skupno vodilo, da je za nadaljnji družbeni razvoj potrebno predvsem mnogo več znanja, tega še vedno ne realiziramo v praksi. Kadrovski razvoj v vsaki OZD bi moral biti usmerjen k pridobivanju višje stopnje znanja, k vodenju takšne kadrovske politike, pri kateri bodo imeli prednost sposobnost, strokovnost in delovni rezultati. Nobeno razmišljanje o razvoju ne more mimo kadrov.
Ni mogoče govoriti o ustrezni in učinkoviti kadrovski politiki, če ta ne temelji na doslednem upoštevanju strokovnih, političnih in samoupravno sprejetih kriterijih in načelih. Sama učinkovita kadrovska politika lahko zagotovi učinkovitejše razreševanje sedanje gosodarske krize ter kvalitetnejši razvoj.
Za boljše in ustreznejše rezultate na področju vodenja kadrovske politike je zato j/ vseh OZD potrebno zagotoviti večjo načrtnost in sistematičnost pripravljanja kadrov, zato morajo dolgoročni in srednjeročni plani razvoja vsake OZD vsebovati tudi plan potreb po vodstvenih, vodilnih in poslovodnih kadrih.
Zavedamo se, da je evidentiranje potencialnih kadrov za ta odgovorna dela strokovno in politično najzahtevnejša naloga, zato moramo temu ustrezno v OZD usposobiti kadrovske službe, poslovodne strukture in tudi DPO. Žal pa je za vse to najprej potrebna sprememba mišljenja predvsem tistih ljudi, ki se s tem poklicno ukvarjajo.
Prvi dan pouka so tudi oni poskrbeli za varnost šolarjev
Za varnost mladih
Tudi v letošnjem letu je bila poduzeta široka akcija z vsemi predpripravami pred pričetkom šolskega leta za čim varnejši prihod mladine v šolo.
V skupni akciji Občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so sodelovali
delavci milice Kočevje, člani ZŠAM in AMD Kočevje ter pionirji prometniki. Aktivno pa so se v akcijo vključili tudi starši. Vse šole so imele izdelane programe varnega prihoda otrok v šolo, s katerim so bili starši pravočasno seznanjeni.	y.
Kadri — kadri
novice
Ustvarili pogoje za računalniško vodenje tehnoloških procesov
Gozdarski dom Glažuta
Družbeni standard delavcev v GG Kočevje
Na produktivnost gozdne proizvodnje, predvsem pa na njeno stabilnost, odločilno vpliva neposredni delavec — njegovo fizično in psihično počutje. Delovna sposobnost delavcev, kakor tudi njihova motiviranost za delo, je močno odvisna od nivoja družbenega standarda.
Zato je Gozdno gospodarstvo Kočevje v celotnem povojnem obdobju načrtno skrbelo za nenehno dviganje delovnih in življenjskih razmer delavcev v gozdni proizvodnji. Stalno skrb za izboljševanje družbenega standarda teh delavcev so zahtevale tudi specifične razmere, ki so nastale po 2. svetovni vojni na našem območju.
Zaradi izselitve kočevskih Nemcev v začetku 2. svetovne vojne s tega področja, kakor tudi zaradi velike migracije ljudi iz podeželja v industrijska mesta v povojnem obdobju, je bilo naše območje, predvsem podeželje, zelo redko naseljeno in siromašno za vir delovne sile v gozdarstvu. Za normalni potek gozdne proizvodnje je bilo potrebno pridobiti delavce iz drugih območij Slovenije oz. iz drugih republik Jugoslavije (največ iz Bosne in Hrvatske).
Tako imamo v gozdni proizvodnji domače in gostujoče delavce.
Domači delavci izvirajo iz našega območja in v njemu tudi stalno živijo.
Gostujoči delavci prihajajo izven našega območja in imajo značaj začasnih delavcev, ker delajo pri nas le za določeno obdobje (lahko tudi 10, 20 ali celo več let), vendar se občasno vračajo k svojim družinam domov, ob upokojitvi pa se praviloma vrnejo v domače kraje.
Do začetka gospodarske krize, okrog leta 1970, je bilo na našem območju nad 200 gostujočih delavcev (na sečnji in spravilu lesa), t. j. več kot polovica vseh fizičnih delavcev.
Zaradi tradicije, naj gozdni delavec stanuje v gozdu, kakor
tudi še slabe odprtosti naših gozdov s prometnicami, so se za na-stanbo gostujočih gozdnih delavcev do leta 1970 gradile lesene stavbe — gozdne koče, ki so bile raztresene po celotnem območju naših gozdov. Zgrajeno je bilo okrog 40 takih objektov. V teh kočah so prebivale večje ali manjše skupine delavcev (5 do 10, izjemoma tudi več). Ta rešitev pa ni omogočala normalnih pogojev življenja gostujočim delavcem, ker ni bilo mogoče zadovoljivo rešiti prehrane, higiene ter rekreativne in kulturne funkcije. Zaradi tega je med temi delavci nastajalo nezadovoljstvo. Vse to je vplivalo tudi na veliko fluktuacijo in naraščanje bolniškega staleža pri gostujočih delavcih. Zato je bilo potrebno stanje sanirati.
V 70 letih se je odprtost naših gozdov s cestami močno izboljšala, tako da so bila skoraj vsa delovišča dosegljiva s prevoznimi sredstvi. Delež mehanizi-ranosti gozdne proizvodnje je dosegel že 65 %, kar je zahtevalo tudi boljše izobraževanje in koncentracijo delavcev. Za doseganje večje učinkovitosti in rentabilnosti proizvodnje se je uporabljala organizacija koncentriranih delovišč.
Da bi zadovoljili zahtevam boljše organizacije dela, isto-
Tako smo v letu 1969 postavili prvi delavski center v Glažuti s 50 ležišči in v letu 1978 center v Kočevju s 156 ležišči.
Navedeni samski domovi za gozdne delavce so zgrajeni na osnovi sodobnih zahtev družbenega standarda, saj človeku — delavcu nudijo tisti nivo življenja, ki ga naša družba danes lahko nudi, t. j. urejene prostore za spanje in počitek (3 do 4 postelje v eni spalnici), vzdrževanje higiene s toplo in hladno vodo, dovolj toaletnih prostorov, samopostrežni sistem družbene prehrane s poudarkom na pestri in kalorični vrednosti hrane, posebne prostore z mediji informiranja (TV, radio, časopisi) in možnostjo razvedrila (šah in druge vrste iger) ter rekreativno dejavnostjo (športni objekti bodo še zgrajeni).
Prehrana delovnega dne obsega tri tople obroke:
-	zajtrk pred začetkom dela (6. do 7. ure zjutraj),
-	topla malica na delovišču (ob 10. uri),
-	močnejši popoldanski obrok (kombinacija kosila in večerje — ob 17. uri).
V ekonomskem pogledu predstavljajo delavski centri za delovno organizacijo razmeroma veliko breme, saj delavci nosijo le materialne stroške hrane, medtem ko vse ostale stroške
časno pa izboljšali relativno
slabe življenjske pogoje delay- krije delovna organizacija, cev, smo se odločili za gradnjo Čeprav je večina delavcev delavskih centrov. Z njimi smo želeli doseči predvsem:
—	boljšo kvaliteto prehrane
—	oskrbo delavcev s toplo malico med delom
—	boljšo informiranost delav-
—	večji nadzor nad delovno disciplino
—	večjo koncentracijo delavcev
—	možnost boljšega izobraževanja delavcev
—	boljše zdravstveno stanje in s tem manj bolniškega staleža
—	večjo fizično in psihično stabilnost delavcev.
Pobude in predlogi gozdarjev se niso upoštevali v celoti
V pripravah na načrtovano gradnjo Termoelektrarne Plo-min II., ki naj bi stala že ob zgrajeni Termoelektrarni Plo-min I., so imeli gozdarski strokovnjaki SOZD GK - Gozdno gospodarstvo Kočevje več Pobud in zahtev. Zavzemali so se, da se v primeru, če se bo gradnja dovolila, upošteva na-ravnovarstvene ukrepe. Že vnaprej so ocenjevali, da bi tolikšne količine žveplovega dioksida, dušikovega oksida in drugih škodljivih snovi povzročale onesnaževanja gozdov tudi na območju, na katerem upravlja in gospodari omenjena delovna organizacija.
Zahteve in pobude gozdarskih strokovnjakov niso bile v celoti upoštevane, saj je hrvaški sabor izdal sklep, na podlagi katerega je možno termoelektrarno Plom II graditi le z ustreznimi čistil-
nimi napravami. Vprašanje je, če se bodo čistilne naprave gradile. Če se ne bodo, bo ta termoelektrarna eden izmed največjih onesnaževalcev okolja.
Ocenjujejo, da bo v tem primeru emisijske koncetracije približno 18-krat presegale najto-lerantnejše norme in emisijske koncetracije v svetu in norme, ki se priporočajo za zaščito jadranskega in priobalnega področja. Objekt naj bi uporabljal premog iz rudnika Raša, ki vsebuje visok odstotek gorljivega žvepla. Ne glede na to, kako se bo ta gradnja izvajala, lahko trdimo, da so strokovne službe gozdarstva pravočasno opozorile na predvideno povečano ogroženost in onesnaževanje gozdov in ostalih površin v tem predelu Slovenije.
Viktor Dragoš
t. j. ca 200 ležišč, danes (v letu 1986) pa se je to število zreduciralo že na dobro tretjino, t. j. na ca 70 delavcev.
Tako smo bili prisiljeni načrtovati preusmeritev funkcije dosedanjih delavskih centrov. V Gozdarskem domu Kočevje smo polovico kapacitet doma v letošnjem letu preusmerili v poslovne prostore naše delovne organizacije, kjer ima sedaj tudi uradni sedež. Ustrezno rešitev pa moramo najti tudi za Gozdarski dom Glažuta.
Anton Gregorič
Z novim obratom, ki je bil slovesno predan svojemu namenu 29. aprila letos, niso v Melaminu povečali le kapacitete, temveč so si ustvarili tudi osnovne tehnične in tehnološke pogoje za uvajanje računalniško vodenje tehnološkega procesa izdelovanja sintetičnih smol. Sodobna oprema, ki so jo izdelali in montirali delavci »Prve Istre« Barič, ter montaža zahtevne elektronske avtomatike omogoča pripravo programov za računalniško vodenje posameznih zelo zahtevnih in zapletenih tehnoloških postopkov. Tov. Marjan Kozinc, dipl. ing. in vodja za investicije v DO Melamin, je ocenil, da je bila investicija v novi obrat TOZD Komeloli vsestransko uspešna. Navzlic številnih tehnoloških novosti, ki so bile pri gradnji in montaži upoštevane, je bil obrat zgrajen v rekordnem času in za dogovorjeno ceno, t.j. brez podražitev. Sama izgradnja pa ni bistveno motila rednega delovnega procesa, čeprav so delavci opravljali svojo dejavnost v zelo težkih delovnih pogojih. Velik prispevek k uspešnemu zaključku del in pri izvajanju proizvodnje je prispevala odlična koordinacija in organizacija dela med izvajalci gradbenih in montažnih del in investicijskim, v katerem so sodelovali poleg strokovnjakov DO Melamin še strokovnjaki SOZD Kemija in vodstvo TOZD Komeloli.
Tov. Stropnik Janez, vodja TOZD Komeloli meni, da je nadaljnji razvoj te temeljne organizacije odvisen predvsem od kvalitete izdelkov in zagotavljanja dogovorjenih rokov dobav. Že sedaj ugotavljajo, da so domači in tuji kupci njihovih izdelkov zelo zadovoljni, saj v tem letu niso na račun kvalitete in rokov dobili nobenih pritožb.
Ker je proizvodnja sintetičnih smol zelo zahtevna, so se v TOZD Komeloli odločili, da bodo v tem TOZD sprejemali v delovna razmerja le delavce z ustrezno strokovno izobrazbo.
Dosedanje uspehe na področju kvalitete izdelkov so dosegli na račun takšne organizacije dela, da se za vsak delovni postopek ve, kdo je zanj odgovoren. Koordinacijo dela med pripravo proizvodnje in samo proizvodnjo zelo uspešno opravlja ing. Janežič Zdravko. Vpeljali so tudi posebni delovni in tehnološki red, prav tako skrbno opravljajo skupaj z delavci TOZD Storitve preventivno vzdrževanje na vseh strojih in opreme.
Dosedanji uspehi so delavcem in vodstvom DO Melamin dobra vzpodbuda za nadaljnje prizadevanje pri modernizaciji in prestrukturiranju proizvodnje tudi v drugih delih tovarne.
L. Š.
Pogovor ob tiktakanju
eprav je vecma aeiavcev z zadovoljstvom sprejela in se prilagodila razmeroma velikemu skoku v nivoju družbenega standarda, naj kot posebnost omenimo, da ni bilo malo tudi takih, ki so navedeno hitro spremembo življenjskih razmer doživljali kot neke vrste psihično travmo. Prejšnje svobodno in zelo sproščeno življenje po primitivnih gozdnih kočah jim je namreč pomenilo več kot visok družbeni standard, ki zahteva disciplino ter nadzor nad obnašanjem vsakega posameznika in skupine kot celote. Zato niso manjkale kritične pripombe nekaterih delavcev, češ da so ti domovi kasarne, ne pa domovi za delavce. Vendar moramo reči, da so se s časom delavci prilagodili tej spremembi in danes tudi tisti z najnižjimi življenjskimi potrebami z zadovoljstvom sprejemajo sodobno ureditev življenjskega standarda gozdnega delavca.
Delavski centri pa ne omogočajo samo višjega življenjskega nivoja delavcev, temveč posredno vplivajo tudi na racionalnost gozdne proizvodnje.
Dosedanji razvoj in perspektivno načrtovanje zaposlovanja gozdnih delavcev in kadrovske politike našega območja kažejo, da je obdobje večjih delavskih centrov minilo. Naraščanje brezposelnosti ljudi, posebno mladine, ima svoj odraz tudi v gozdarstvu. Ker se je ponudba delovne sile iz domačega okolja močno povečala, je razumljivo, da ima ta populacija prednost pred gostujočimi delavci. Zato število gostujočih delavcev pada. To najbolje kaže podatek, da smo imeli v letu 1978 zasedeno v delavskih centrih vso kapaciteto,
Skoraj ne mine dan, da ne bi bile posredovane informacije o problemih, ki so povezani z malim gospodarstvom — obrtjo. To področje gospodarske dejavnosti pa ni samo neusahljiv vir davkov proračunskih sredstev, temveč je sestavni del in pomembno vezno tkivo celotnega gospodarstva v državi.
Pri tovrstni dejavnosti je odločujoči faktor pridnost, sposobnost, prodornost idej in prilagodljivost hitrim spremembam potreb celotnega trga.
Solidarnost v smislu pokrivanja izgub na tem področju dejavnosti ni priznan in je nepoznan ekonomski oz. družbeni regulator socialne varnosti.
Tokrat vam predstavljamo obrtnika - urarja Milana Pajniča. Učno dobo je zaključil 1965. leta in se je zaposlil. V Kočevju je leta 1965 odprl samostojno obrtno delavnico na trgu Zbora odposlancev - v starem predelu mesta.
V prijetnem razgovoru in ob tiktakanju ur, ki merijo čas, živo in hrupno, z mehanizmi, ki so shranjeni v estetsko oblikovanih ohišjih vseh mogočih oblik in starosti, so se besede in misli dotikale problemov obstoja in obrtne dejavnosti. Čutiti pa je bilo prisotnost sence novega časa, nemega mežikanja odštevanja sekund, digital ur, stisnjenih v pločevinasta ohišja.
Na zastavljena vprašanja je izluščen del tistih odgovorov, ki bodo koristen napotek občanom.
Kako to, da ste se kot urar odločili za dopolnilni program dejavnosti — graverstvo?
Na odločitev je vplivalo več dejavnikov in okoliščin. Sprejeta je bila po oceni in premisleku. Graverstvo je dejavnost, ki je prav tako precizna kot urarstvo.
Odločujoče pa je bilo dejstvo, da tovrstne dejavnosti v Kočev-sko-Ribniški dolini ni. Vsakodnevne potrebe občanov in podjetij so bile prisotne. Imel sem posluh, prepričan sem, da v obojestransko in skupno korist.
In ostali motivi?
Zavedal sem se, da bo ob vse večjem prodoru cenenih digitalnih ur kruh iz dneva v dan tanjši. Popravila takih ur se pra-
viloma strankam ne splača in jim jih tudi ne priporočam. Cesto se zgodi, da je zamenjava baterije dražja kot je bila nabava cenene in nekvalitetne ure.
K razmišljanju in odločitvi pa me je prisililo tudi dejstvo, da se je sin odločil za poklic urarja. Naj to odločitev ovrednotim s staro modrostjo: »Dober gospodar ima v ognju vedno dva železa.«
Kaj vse obsega vaše delo?
Poudariti moram, da je moje osnovno delo nudenje vseh urarskih uslug — od garancijskih popravil dalje.
Iz obsežne dejavnosti gra-verstva pa nudim usluge graviranja besedil in datumov na ure, obeske, ploščice itd.
Občani naročajo graviranje imen, datumov in slično v dragoceno kovino, Društva in organizacije pa naročajo graviranje plaket, priznanj in pokalov. Vse
več pa je naročnikov plastičnih ploščic - napisov naslovov, priimkov in imen itd.
Nasvet strankam in občanom?
Predvsem naj pri nakupu ure odloča kvaliteta. Poceni kupljena ura je drago plačana, zlasti pa to velja za digitalne ure.
Istočasno pa moramo vedeti, da je klasična ura glede pogojev delovanja in vzdrževanja najcenejša.
Ure klasične proizvodnje se vedno splača spraviti. Čas bodo lahko merile skozi nešteto generacij, brez baterij, grupno zvočno. Ostale bodo privlačne kot so ure iz preteklih stoletij.
XXX
Čas se ne ustavi, neumorno hiti neznanim dogodkom naproti. Ure pa nam odštevajo čas danega trenutka.
Vladimir Gašparac
Urar Milan Pajnič
Iz KS »Ivan Omerza« Livold
V Črnem potoku pri Livoldu so pričeli obnavljati kopalni bazen, ki so ga zgradili že leta 1957. Bazen ima vodo ponikalnico Črnega potoka. Bazen najbolj pogrešajo domači gasilci.
xxx
V Livoldu si že dalj časa prizadevajo, da bi uredili peš poti ob cesti, ki poteka skozi to naselje.
Vsa prizadevanja pa so brez uspeha, ker imajo težave z urejanjem lastninskih razmerij. Tako v preteklosti kot tudi zadnje čase se je vse premalo skrbelo za to, da bi ostala tista zemljišča, ki bi jih bilo potrebno uporabiti za ureditev pločnikov, družbena lastnina. Ne glede na težave, ki se v tej zvezi pojavljajo, pa bo potrebno nekaj ukreniti za rešitev tega problema v tem kraju.
- Jesenski utrip v knjižnici
Gasilstvo je ena izmed mnogih aktivnosti pionirjev
np-iili
Aktivnosti pionirske organizacije
Pionirska organizacija je sestavni del šolskega programa. Zato bodo v vseh osnovnih šolah imenovali mentorje pionirske organizacije, katerih naloga je usklajevanje delovanja pionirskega dela s programom šole. Rezultat dela pionirske organizacije je v prvi vrsti odvisen od mentorjev na šoli ter od vrste vzgojno-prosvetnih delavcev in zunanjih sodelavcev pa seveda od zveze socialistične mladine.
Mesec september je čas, ko bodo pionirji na šolah izvedli
pionirske konference, izvolili vodstva pionirskega odreda in razrednih skupnosti, podali obračun dela v preteklem obdobju in sprejeli programe dela za to šolsko leto, pri čemer ne smejo pozabiti na aktivnosti v času šolskih počitnic.
V okviru pionirske organizacije in šole bodo pionirji razvijali svoje aktivnosti v šolskih športnih in kulturnih društvih, delovali v okviru svoje svobodne odločitve in dejavnosti v krožkih za filateliste, ljubitelje folklore
in zborovskega petja, za delo v krožkih tehnične kulture ter vrt-narsko-kmetijsko in hranilniško dejavnost, rdečega križa in podmladka do čebelarjenja in drugih tehničnih dejavnostih v okviru izraženih interesov.
Marsikatero svojo dejavnost bodo zaokrožili v vsakoletnih Jugoslovanskih pionirskih igrah (JPI), ki bodo 1987. leta potekala pod geslom RASTEMO POD TITOVO ZASTAVO -ZA SREČNO POT V 21. STOLETJE.	STANE JAJTIČ
Dr. Marija Makarovič se je odzvala našemu povabilu, da strokovno pomaga pri oblikovanju narodne noše za folklorno skupino »KOSTEL«, ki trenutno šteje 10 plesnih parov. Pomagala nam bo rekonstruirati oblačilo, s katerim želimo predstavljati pokrajinsko tradicijo in simbolično obeležiti smisel našega plesnega udejstvovanja. Dokler na odru predstavljamo le ples, ima naše delo zgolj zabaven značaj. Ko si bomo pridobili narodno nošo in začeli vključevati med plesno dejavnost izvirno ljudsko izročilo, navade in običaje ter druge etnološke značilnosti, bo naše delo dobilo kul-turno-zgodovinski in širši družbeni pomen.
Makarovičeva pozorno beleži najvažnejše karakterne poteze teh krajev tako zgodovinske, psihološke, socialne in kulturološke. Njen trud je usmerjen v natančno iskanje izvirnih podatkov, zato je njeno delo trd oreh in ko bo končano, bo le-to velik ponos kasnejših rodov.
Ko nas je obiskala prvič, je s terenskim delom zbirala podatke po ustnem izročilu. V pogovoru so sodelovali: Majetič Ivana in Južnič Marija iz Fare, Jakšič Marija in Ana iz Jakšičev, Briški Ana iz Vasi, Glad Anton iz Banja loke in Piršič Frančiška iz Novih Sel. Prijetno je bilo kramljati z ljudmi, ki so preprosti in veliko vedo o našem nekdanjem življenju. To so žive legende, vez med zgodovino in prihodnostjo.
Po drugem obisku je Makarovičeva pripeljala s seboj slikarko Evo, ki je na osnovi pogovora z ljudmi ter materiala, ki so ga medtem pripravili nekateri med zgoraj omenjenimi krajani, oblikovala skice, na osnovi katerih bo do naslednjega srečanja pripravila osnutke narodnih noš.
Po prvih raziskavah je Makarovičeva že oblikovala štiri variante narodne noše, pri čemer je upoštevala časovni in funkcionalni vidik:
L Noše starejšega izvora (iz 19. st.)
2.	Novejša noša (20. st.)
3.	Delovna noša (ki so jo
oblačili preprosti ljudje ob vsakdanjih opravilih)
4.	Pražnja noša (ki so jo oblačili ob posebnih prilikah, praznikih, običajih, periodičnih dogodkih, kot je npr. poroka itd.)
V komunikaciji s člani folklorne skupine in drugimi privrženci, ki se trudijo za rojstvo te noše, se bomo verjetno odločili za pražnjo nošo. Ta pa ne bo
uniformirana, pač pa bo izražala različne vidike, karakteristike, posebnosti, ki so avtentična podoba kraja. To praktično pomeni, da bosta le po dva para oblečena v enako nošo.
Prepričana sem, da bomo ob podpori Kulturne in Raziskovalne skupnosti občine Kočevje nošo kmalu pridobili.
Irena Trobentar
Za boljšo turistično ponudbo
Letno turistično sezono smo zaključili. V teh dneh se vračajo iz obmorskih krajev še zadnji turisti, katerih pot na vzhodno dolenjsko, gorenjsko in štajersko vodi tudi skozi naše kraje. Kočevje in okolica jim je zadnje postajališče na poti domov. Naši kraji postajajo zanimivi tudi zanje; želijo ga predstaviti predvsem svojim mlajšim spremljevalcem in potomcem.
In kaj pravijo turisti, ki prihajajo v Kočevje? V večini primerov, ko obiščejo naš Turistični biro pri avtobusni postaji, povedo, da jim je kraj všeč, da opažajo velik napredek in da je kraj urejen. Svoj dnevni postanek pa bi radi izrabili za ogled zanimivosti Kočevske, kot so: Dom Jožeta Šeška, kjer je nastanjen pokrajinski muzej (žal je po 14. uri zaprt), priporočamo ogled našega novega jezera, razvalin gradu Fridrihštajna, ledene jame, planinske koče PD Kočevje, razvalin Kostelskega gradu itd. Imamo mnogo lepot, med njimi kraške jame, a žal te niso dostopne, ker so neurejene. Turisti sprašujejo po zasebnih gostiščih, kjer bi mogli naročiti prigrizek, a jih je za tovrstne storitve premalo (prekvalificirale so se v bifeje) in v turistični letni sezoni so še ti zaradi dopustov zaprti. Prenočitvenih zmogljivosti je premalo; premoremo le okoli 70 postelj v dvo in tropo-steljnih sobah in le polovica od teh je komfortnih, t. j. s kopalnico in sanitarijami. Turisti sprašujejo tudi po nočnih lokalih, saj po 22. uri v Kočevju nimajo več kaj početi.
Da bi se turisti zadrževali v
Kočevju, bi v prvi vrsti torej potrebovali več prenočišč, za njihovo zabavo in dobro počutje pa bi morali imeti tudi več prireditev. Seveda pa moramo urediti še veliko drugih stvari, od ustreznejše ponudbe v trgovini in gostinstvu, do večje možnosti spoznavanja lepot Kočevske ter njenih kulturnih in zgodovinskih zanimivosti. Le na ta način bomo dosegli boljšo turistično ponudbo vsem tistim, ki se bodo ustavljali v prihodnje na poti skozi Kočevsko ali pa bodo spoznavanje njenih lepot in značilnosti izbrali kot končni cilj svoje poti.
STANE JAJTIČ
Zgodaj jeseni začne sončna svetloba pojenjati; cvetenje in rast komaj opazno usihata, razkošno poletje mineva. Tedaj oživi vrvenje v šolah in vrtcih. Ljudje se vračajo s počitnic v svoje delovne kolektive, z novimi vtisi stopajo spet v utečeno življenje.
V tem času knjižnica oživi. Posebno živahno je na mladinskem oddelku, ko pridejo spet šolarji, ki potrebujejo knjige za domače branje. Teh je vedno premalo za vse. Vračajo se tudi tisti bralci, ki jih je poleti odtegovalo od branja drugo delo. Pomlad in poletje človeka nenehno vabita v svoje razkošje, pa tudi zemlja kliče k delu po vrtovih in poljih. Jeseni in pozimi se spet umikamo vase in v prostore, kjer nam je toplo in kjer se počutimo varni pred ohlajajočo se naravo. Takrat človek najlažje odloži delo in seže po knjigi, da bi se razvedril, se česa naučil ali kaj spoznal. Mnogo je tudi bralcev, ki jim poletni meseci niso drugačni od jesenskih, saj so s knjigami tako povezani, da jih morajo imeti vedno doma.
Ob torkih in četrtkih se bo med 9. in 10. uro naša čitalnica spet napolnila z otroki, ki obiskujejo malo šolo. Listali bodo po pisanih slikanicah, potem pa bodo poslušali pravljico. To bodo tudi narisali, če ne v knjižnici, pa pozneje v vrtcu. Enkrat mesečno, verjetno vsak prvi torek ob 16. uri, bodo tudi drugi otroci lahko poslušali pravljice v knjigarni DZS. Za šolarje bomo v knjižnico povabili kakega priljubljenega mladinskega pisatelja, ali pa se bomo s šolarji vsaj domenili za pogovor o knjigah, ki so pravkar izšle, in o tistih starih, ki se nikdar ne postarajo.
Jesen in zima je tisti čas, ko lahko povabimo tudi kakega pesnika, ki nam prebira svoje pesmi, ali pisatelja, ki nam prebira svoje najnovejše delo ali
Naše kulturnike vabijo tudi drugam
Mažuretke in plesni skupini (le-te delujejo v okviru Delavske godbe Kočevje) so 25. avgusta nastopile v Dolenjskih Toplicah, kjer sta v obliki intervjuja sodelovala tudi prof. dr. Ulaga ter radijski in televizijski športni napovedovalec.
Pripovedovala sta predvsem o nujnosti športnega in rekreativnega delovanja v vsej življenjski dobi in hotela dokazati, da tudi umsko delovanje utrjuje in usposablja telo za zdravje in visoko starost.
Tako kot ob prvem nastopu 10. avgusta, so mažuretke in obe plesni skupini tudi ob tej priliki žele priznanje in uspeh. Kulturni animator zdravilišča Dolenjske Toplice je izrazil željo za ponovno srečanje z njimi tudi v prihodnje.
Stane Jajtič
pripoveduje o radostih in stiskah pisateljevanja. Nekateri ljudje namreč opazujejo svet in njegovo usodo drugače, s svojo občutljivo in razmišljujočo naravo. Profesor Miloš Humek nam je že velikokrat priskočil na pomoč s svojimi zanimivimi potopisnimi predavanji in bogatimi glasbenimi večeri. Tudi učenci osnovne šole Zbora odposlancev se vsako leto predstavijo z lastnim literarnim večerom. Na začetku tega leta je Rudi Mohar pripovedoval otrokom o svojem delu »Srebrni zvon«, kjer je zapisal pripovedke iz Loškega potoka. Profesor dr. Janez Šinkovec je predaval o »Kritični analizi političnega sistema«, esejist Bojan Štih pa je govoril o literaturi in kulturi.
Vsako takšno srečanje je doživetje, ker v živem stiku dojamemo in razumemo ustvarjalca drugače in se nam ob tem morda razodene drobec lastnega življenja in hotenja ali si potrdimo misli, ki jih že dolgo nosimo v sebi. Zato vas vabimo na naše prireditve. V septembru pripravljamo srečanje z etnologinjo Marijo Makarovič, ki nam bo predstavila svojo obsežno narodopisno delo (508 str.) o življenju in kulturi Predgrada in Pred-grajcev, kakor so bili nekoč in kot so danes. V knjižnici lahko dobite tudi druga njena dela.
Dober poznavalec problemov vzhodno evropskega socializma Janez Stanič je bralcem znan po svojih knjigah »Onkraj Kremlja (1968), Čehoslovaška nevarnost (1969), Bolgarija in Makedonija (1972), Znana in neznana Sovjetska zveza (1978) in Razpotja komunizma (1980). Vsa ta dela si lahko sposodite v naši knjižnici. Njihov avtor bo verjetno 10. oktobra letos razgrnil pred nami probleme dežel »realnega socializma, kot jih je popisal v svoji zadnji knjigi »Bele pege socializma«. V novembru bomo ponovno preživeli večer s profesorjem dr. Janezom Šinkovcem, ki nam bo gotovo na zanimiv način predstavil družbena vprašanja.
Takšni večeri ne stanejo veliko, a kljub temu ni lahko zbrati sredstva zanje. Pomembnost kulturnega življenja pa je tolikšni), da so prireditve v knjižnici nujne, saj lahko človek le z znanjem in spoznanjem razvija vrednost svojega bitja. Tisti, ki cenijo takšno delo, naj nam ne skrivajo svojih želja in predlogov o tem, kakšni naj bodo ti večeri. Njihovih pobud bomo zelo veseli.
Tako bosta jesenski in zimski čas, ki sta bolj naklonjena razmišljanju in notranjemu svetu, minevala v kočevski knjižnici.
Franja Virant
Sami si delamo slabo reklamo za turizem in kulturni odnos do okolja
Turistični prospekt Dolenjske
Prospekt Kočevja in okolice, ki ga je izdalo in finansiralo Turistično društvo Kočevje že leta 1971 v nakladi 50.000 izvodov, je pošel in tako nimamo več svojega prospekta, ki je nujno potreben za turistično predstavitev našega kraja. Zato se je potrebno čimprej dogovoriti o pripravi novega prospekta ter o njegovem finansiranju.
Dolenjska turistična zveza Novo mesto bo skupaj s Turi-
Delavska godba Kočevje, ki bo naslednje leto stavila že 60 let obstoja
stično zvezo Slovenije in drugimi za območje Dolenjske, Bele krajine in Posavja izdala posebno oblikovan turistični prospekt. Z dokajšnjim denarnim prispevkom bosta akcijo podprli tudi Turistična poslovna skupnošt Ljubljana in Gospodarska zbornica Šlovenije ter pri njej ustanovljena skupnost za turistično propagando. Poleg slovenskega simbola, lipovega lista, bo uveljavljen tudi simbol Dolenjske — jabolko. Izdelan naj bi bil v formatu A4 ter dodatno še v srbohrvaščini in tujih jezikih (nemškem, angleškem, italijanskem). V tem prospektu bo predstavljeno tudi Kočevsko. Naše turistično društvo za enkrat še ni dobilo vzorčnega predloga niti besedila in torej ne moremo ugotoviti, kako bo predstavljeno naše področje. Bojimo se, da bo v skupni tematiki Dolenjske kot običajno naše področje premalo izpostavljeno. Prospekt naj bi izdelali v nakladi ca 80.000 izvodov. Za naše področje bo denarni prispevek znašal okoli 1,500.000 din; v pretežni večini ga bo prispevala Turistična poslovna skupnost Ljubljana.
Turisti povprašujejo tudi po primernih edicijah — knjižicah o Kočevski. Take knjižice želijo predvsem vodiči izletnikov, ki želijo spoznati naš kraj in njegovo zgodovino.
STANE JAJTIČ
/ / /> 5 z/
Predsednik SO Kočevje Stane Letonja ob otvoritvi prvega kolesarskega maratona »Kapelski kresovi«
Po končanem maratonu
Letna konferenca kegljaškega kluba
Rokometni klub ITAS-Kočevje je bil ustanovljen 5. septembra 1971.
Moške ekipe trenirajo in tekmujejo vseh petnajst let, dekleta pa enajst.
Taborništvo
Taborniška organizacija ODRED SVOBODNIH GOZDOV iz Kočevja vpisuje nove člane. K sodelovanju vabi vse, od učencev tretjega razreda naprej, dijakov srednjih šol do starejših občanov. Še posebej vabi v svoje vrste tiste občane, ki imajo veselje do dela z mladimi.
Program dela je pester in zanimiv, obsega pa aktivnosti, kot so: pohodi, izleti, bivanje v taborniški koči, taborjenje ter učenje taborniških veščin in znanj.
Taborniki bomo veseli, če se nam boste pridružili. Več nas bo, bolj bo prijetno!
Informacije: Trope Tomaž, Grajska pot 6, telefon 852 397, ali na razglasni deski Odreda svobodnih gozdov v hodniku stare gimnazije, kjer ima odred svojo učilnico.
Mesojedec, Dušan Zamida, Franc Jurjevič in Jože Bar-tolme). Rokometni klub Itas — Kočevje je petnajsto obletnico praznoval »delovno«. Ob tej priliki je bil rokometni turnir, na katerem so nastopile ekipe Olimpije, Novega mesta in Kočevja.
Zmagovalec turnirja je bil rokometni klub Itas-Kočevje.
Ivan Ž.
Mladi športniki iz Doline v Kočevju
Že po tradiciji se mladi športniki iz pobratene doline vsako leto ob koncu letnih počitnic udeležijo športnih priprav v Kočevju. Letošnje leto so prišli kar v treh skupinah. V prvi so bili nogometaši-mladinci, v drugi, ki je bila tudi najštevilnejša, so bili mlajši in starejši pionirji-košarkarji ter mlajše in starejše pionirke-odbojkarice, v tretji pa mlajši in starejši pio-nirji-nogometaši. Vseh udeležencev teh priprav je bilo okoli sto. V Kočevju so bili teden dni.
Dolinski športniki radi prihajajo na priprave v Kočevje, saj se tu počutijo že kot doma. Tisti, ki so bili pri nas že večkrat, imajo veliko znancev in prijateljev, zato tudi tistim, ki pridejo prvikrat, ni težko navezati stikov. Mnogi med njimi si redno dopisujejo in telefonirajo, vsaka snidenja med njimi pa so prav prisrčna. Sicer pa imajo gostje za delo dobre pogoje. Zveza telesnokulturnih organizacij jim vse športne objekte, ki jih potrebujejo za vadbo, nudi brezplačno. V kolikor so možnosti in seveda želje gostov, pa se odigrajo tudi prijateljske tekme med mladimi športniki obeh občin.
Dolinci so ves čas priprav v Kočevju bivali v Domu Dušana Remiha. Penzionske usluge v internatu krijejo udeleženci sami oziroma njihovi starši.
Letos poteka petnajsto leto pobratenja obeh občin. Športniki redno vzdržujemo stike vsa ta leta, celo nekaj več, saj so bila srečanja že pred uradnim pobratenjem.
A.C.
. <11
je s tenis igrišči?
Zenska mladinska rokometna ekipa
15 let rokometnega kluba
Člani tekmujejo že četrto leto v II. republiški ligi, mladinci tekmujejo v republiški mladinski ligi center, članice pa nastopajo uspešno že osem let v I. republiški ligi (pred tem so eno leto nastopale v medrepubliški ligi kot prvak Slovenije). Naziv republiških prvakov so dosegle tudi pionirke. Za uspešno delo v preteklih letih so zaslužni predsedniki kluba (Franc Šilc, Bogo Vidmar, Jana Uran in sedanji predsednik Srečko Kovačič) in trenerji (Ivan Žerjav, Rado
Strelske novice
10. maja 1986 je bilo na strelišču strelske družine Mirko Bračič ITAS regijsko tekmovanje regije Grosuplje, Kočevje, Ribnica s serijsko zračno puško za popolnitev II. republiške lige.
Tekmovanja so se lahko udeležile le ekipe, ki so zmagale v občinski ligi z zračno puško. Občinsko strelsko zvezo Kočevje je zastopala ekipa SD Mirko Bračič, ki se je uvrstila v drugo republiško ligo - zahod.
Tako imamo strelci letos eno ekipo v I. slovenski ligi-zahod in eno ekipo v II. slovenski ligi — zahod.
7. septembra 1986 je bilo na strelišču na Dolenjski cesti v Ljubljani republiško prvenstvo z malokalibrskim orožjem. Strelci SD Kočevje so se udeležili prvenstva z MK pištolo Drulov in ekipno osvojili odlično 4. mesto.
V ekipi so nastopali: Benčina Franc, Žorko Cveto in Peterlin Jože.
Ernest Deržek
Tekmovanje gasilcev
Občinska gasilska zveza je razpisala občinsko tekmovanje gasilskih enot, ki bo v nedeljo 28. septembra ob 8. uri pred brunarico v Dolgi vasi. Organizator tekmovanja pričakuje, da se bodo tega tekmovanja udeležile desetine članov, članic, mladink, mladincev in pionirjev. Na tem tekmovanju bodo tekmujoči gasilci prikazali posamezne gasilske veščine, ki jih morajo vedeti pri gašenju požarov.
Pred tekmovanjem, pa se je članska gasilska desetina GD Kočevje udeležila tekmovanja gasilskih društev Škofja loka, Žabnica, Preska, Zbilje in Sora, ki je bilo na kopališču Sora pri Medvodah (tekmovanje štirih gasilskih društev, na katerem imata pravico sodelovati še dve sosednji gasilski društvi iz območja organizatorja). Letos je bil organizator tega tekmovanja GD Sora iz občine Ljubljana - Šiška.
Vd
Kegljači so imeli letni obračun svojega dela 17. aprila v kegljišču Gaj. Iz poročil predsednika kluba, predsednika tekmovalne komisije, blagajnika ter nadzornega odbora so člani kegljaškega kluba v svoji razpravi ocenili, da je bilo delo v letu 1985 zelo uspešno, in to kljub znanim težavam. Plan dela je bil kljub finančnim težavam, ki so danes prisotne v vseh klubih naše občine, izpolnjen 100 %. Ena večjih in uspešnejših akcij je bila udarniška akcija pri prekrivanju strehe na kegljišču. Ob finančni pomoči Zveze telesnokulturnih organizacij Kočevje so člani kluba uspešno opravili svoje delo. Klub je svoj program izvedel v celoti verjetno samo na račun velike delavnosti in skromnosti. Same prevoze kegljači opravljajo z najnižjo kilometrino od vseh klubov, vsa tekmovanja pa vodijo in sodijo člani.
Samo na tak način smo lahko leto 1985 uspešno končali tako po tekmovalni kakor tudi po finančni strani. Vsekakor bo leto 1986 z dokončno rešitvijo statusa kegljišča lažje in vsi upamo tudi tekmovalno mnogo bolj uspešno. Lahko se bomo resnično posvetili samo klubu in z rednim in kvalitetnim delom kmalu zopet dosegli najvišji nivo v Sloveniji. Glavna naloga bo seveda strokovno delo v klubu, kajti v zadnjih letih smo na tem področju malo popustili, predvsem zaradi drugih obveznosti in del okoli kegljišča. Sedaj upamo, da bo kegljišče z novim najemnikom dobro delovalo, klubu pa bodo ostale samo
naloge iz njegovega programa. Odpadle bodo skrbi in večni strah za jutri. Člani so bili enotni, da novemu najemniku vedno in povsod pomagajo po svojih močeh, saj je to vsem v korist. Iz poročil je tudi razvidno, da je klub uspešno pomagal pri delovanju drugih klubov in društev. To bo tudi v bodoče ena od njegovih nalog. Letošnje leto stoji pred klubom vrsta tekmovanj, ki jih moramo organizirati tako, da bomo zadovoljni mi in drugi. Na ta tekmovanja se moramo resno in pravočasno pripraviti, kajti tekmovali bodo udeleženci iz cele Slovenije. Zato ne smemo napraviti nobene napake. Pred nami so tudi Delavske športne igre, na katerih vsako leto sodeluje okoli 300 delovnih ljudi iz naše občine.
Iz razprave je bilo čutiti veliko pripravljenost vseh članov, da plan za leto 1986 izpolnijo v celoti, kakor tudi vse druge naloge, ki stojijo pred klubom. Razveseljivo je tudi, da se je letne konference udeležilo 90 % članstva, kar ponovno dokazuje veliko pripadnost klubu, ki je praktično naš drugi dom. Letno konferenco smo zaključili aktivno na stezi, kjer smo odigrali borbene igre in se še bolj tovariško zbližali. Ob koncu mojega poročila o letni konferenci. sporočam željo članstva vsem klubom in društvom: veliko tekmovalnih in delovnih uspehov, vsem DO iz Kočevja pa veliko zahvalo za pomoč v preteklem obdobju.
Jože Kozina
Po vprašanjih sodeč je za tenis izredno zanimanje v Kočevju. Skoraj ni dneva, da ne bi kdo vprašal, kako napreduje gradnja igrišč, kdaj bodo dokončana, koliko jih bo in tako naprej. Več let je potekalo saniranje zemljišča, kjer je bilo kar obsežno in globoko močvirje. Ko se je navožen material končno posedel, je ZTKO Kočevje v letu 1985 vložila sredstva v pripravo osnovnega ustroja za tri tenis igrišča - toliko jih gre največ na pripravljeni prostor. Navožen je bil grobi kamen, pesek in leš. Vse skupaj je bilo zravnano in uvaljano. Po enoletnem premoru pa se dela nadaljujejo. Vodna skupnost Ljubljanica -Sava je v juniju pričela z deli na
ureditvi desnega brega Rinže, del brega, kjer stojijo tenis igrišča. S tem bodo dani pogoji za izvedbo ostalih del za dokončno ureditev tenis igrišč. To pa so: postavitev ograje, ki je tudi najdražji del investicije, napeljava vodovoda in nasutje vrhnje plasti (tenisita). Po letošnjih cenah naj bi celotna investicija stala okoli 6.000.000 dinarjev.
Če bo šlo vse po sreči, lahko pričakujemo otvoritev naslednje leto. Investicija je odvisna od sprejetja posebnega samoupravnega sporazuma, po katerem naj bi se zbrala sredstva za investicije v družbenih dejavnostih. Drugih sredstev za ta namen telesna kultura nima.
Cveto Arko
Urejanje brega Rinže ob tenis igriščih
Kolesarski maraton
Prvi kolesarski maraton »Kapelski kresovi« je bil uspešno izveden 31. avgusta. Organizator turistično-rekrea-tivne prireditve je bil kolesarski klub »Kočevski Rog« iz Kočevja ob vsestranskem sodelovanju strokovnih delavcev SFK Delnice, SUP Čabar, ZTKO Cerknica in TKS Kočevje.
Generalni pokrovitelj prireditve je bila NAMA KOČEVJE. V Sloveniji je to prvi maraton, ki je plod sodelovanja dveh republik.
Maratonska proga je potekala skozi pet občin SR Slovenije in Hrvaške/Delnice, Čabar, Cerknica, Ribnica, Kočevje.
Kolesarje je pot vodila skozi naslednje kraje:	iz Kočevja
skozi Delnice, Črni Lug,
Gerovo, Prezid, Stari trg pri Ložu, Novo vas, Sodražico, Ribnico in nazaj v Kočevje.
Celotna proga je dolga 154 km in poteka po manj prometnih cestah, ki se vijejo v okolju mogočnih gozdov in v čistem gorskem zraku. Udeležence prireditve in občane je v otvoritvenem govoru pozdravil predsednik občine Kočevje Stane Letonja. Krajši pozdravni nagovor pa je imela tudi predsednica občine Delnice tov. Nada Glad, ki je udeležencem zaželela srečno pot in prijetno vožnjo. Delegacija občine Kočevje in Delnice so po izvršenem startu položile venec na spominsko obeležje padlim borcem v Banja Loki.
Maratona se je udeležilo 78
ljubiteljev kolesarjenja, od tega dve dekleti. Starostni razpon pa je segal od 14. do 56. leta starosti.
Udeleženci maratona (iz vseh krajev Slovenije) so bili z organizacijo in izvedbo izredno zadovoljni, prav tako pa tudi z gostoljubnostjo Kočevja in pozornostjo, ki jo je pokazal pokrovitelj prireditve Nama Kočevje.
Maraton je veljal za lovoriko »KAVELJC IN KORENINA«. Organizator prireditve kot tudi sodelujoče občine želijo, da bi kolesarski maraton »Kapelski kresovi« postal tradicionalen in da bi simboliziral tudi v bodoče med vojno skovane vezi bratskega sodelovanja občin Kočevje in Delnice.
Pred pričetkom dolge poti — vedri in nasmejani
zanimivosti v besedi in sliki • zanimivosti v besedi in sliki • zanimivosti v besedi in sliki •
zavoda Marijin dom, v katerem je bila organizirana bolnica (sedanja zgradba občine Kočevje). Nepoznano mlado dekle je bilo najbrž na straži.
Slika št. 2 -	13.9.1943.
Kočevje — Gospodarska komisija prevzela bivšo »Emono.« Sedež gospodarske komisije je bil v zgradbi na Trgu zbora odposlancev št. 70, kjer je danes Restavracija.
Gospodarska komisija je prevzela celotno premoženje italijanske družbe Emona, kot tudi ostale gospodarske dobrine in vojni plen.
Slika št. 3	-	12.9.1943.
Kočevje - po mitingu.
Pričujoča slika je bila posneta na prostoru današnje avtobusne postaje.
Miting je bila svojevrstna manifestacija, ki je imela vsa
obeležja prefinjene uravnoteženosti politične propagande, kulturnega programa in posredovanja v danem trenutku potrebnih informacij. Tej obliki delovanjaa naj bi ustrezali današnji zbori občanov, ki pa niso niti medla senca medvojnih mitingov.
V istem mesecu pa so bile potekale v največji tajnosti tudi vse priprave na enkratni dogodek v zgodovini slovenskega naroda, na Zbor odposlancev slovenskega naroda, ki je nato uspešno opravil delo od 1. - 3. oktobra 1943.
Vladimir Gašparac
Kočevje 1943
Takoj po objavi kapitulacije Italije 8. septembra 1943 so partizanske enote prevzele oblast v Kočevju. Istočasno se je formiralo veliko osvobojeno ozemlje, ki je segalo do obrobja Ljubljane.
Kočevje je postalo država v malem z vsemi potrebnimi inštitucijami, ki so zastavile svoje delo za zagotovitev vseh najbolj
za zdravstveno zaščito prebivalcev, za prehrano in zaščito narodnega premoženja, za propagando in tisk ter še za vrsto drugih potreb, ki dajejo obeležje organiziranega družbenega življenja.
Iz serije 20 slik, ki jih je uredništvo prejelo, objavljamo tri slike še vedno nepoznanega avtorja, ki je istočasno vse slike dokumentiral.
Slika št. 1 - 13.9.1943. Mlada partizanka.
Slika je bila posneta pred vhodom na dvorišče Dekliškega
nujnih potreb ' življenju prebivalstva Poskrbljeno je bilo
Kočevje — po mitingu
Kočevje — Gospodarska komisija prevzela bivšo »Emono«
| Spomeniki NOB na Kočevskem
Spominska plošča v Predgradu
Predgrad je največja vas (nekdaj trg) v Poljanski dolini. Stoji na gričku in njegovem zelo položnem pobočju in ravnini vzdolž ceste Brezovica — Stari trg ob Kolpi — Vinica. Od Kočevja je kraj oddaljen 28 km in stoji na 378 m nadmorske višine. V zgodnjem srednjem veku je bilo to pomembno naselje z utrdbami, obrambnimi stolpi in taborom, kamor so se zatekali prebivalci pred pogostimi turškimi vpadi. Osrednjo zgradbo je tvoril velik grad, ki so ga zgradili Ortenburžani in kasneje večkrat obnavljali in širili Celjani in Habsburžani kot fevdalni mogotci tedanjega časa.
Največji razcvet je kraj dosegel okoli leta 1850, ko je imel kar 749 prebivalcev in 106 hiš. Vaščani so si več stoletij pomagali iz gospodarskih in socialnih težav s krošnjarjenjem in priložnostnimi zaslužki (tabrh). Pred koncem 19. stoletja pa je sledilo množično izseljevanje v Ameriko in druge dežele. Zaradi tega je število prebivalstva stalno in naglo upadalo, tako da je Predgrad leta 1937 imel 361 prebivalcev, leta 1983 pa le še 133, ki živijo v 78 hišah in 56 gospodinjstvih.
Predgrad in okoliška naselja mejijo na sosednjo socialistično republiko Hrvatsko z reko Kolpo. Hrvatski vpliv je čutiti zlasti v govorici ter ljudski folklori in pesmi, ki imajo hrvatsko besedilo. Med temi dvemi ljudstvi se je skozi zgodovino in enako
usodo razvila ljudska solidarnost in sožitje, ki je niso mogli omajati nobeni vplivi tuje ali domače gospode, pa tudi ne okupator. Fašistična okupacija naše dežele je še bolj utrdila in razvila vezi med temi ljudstvi, kar je dobilo svojo polno potrditev v dogodkih, ki so se odvijali na tem področju med NOB.
Val ljudske vstaje, ki se je razvila že jeseni 1941 v središču Bele Krajine, je nekoliko kasneje zajel tudi njen obrobni del, t. j. Poljansko dolino. Kakor v drugih predelih Slovenije s sorodno ljudsko usodo, se je tudi v Poljansko dolino vnašal vpliv socialne in razredne samozavesti, ki se je pred prvo vojno, zlasti pa med obema vojnama, naglo širil tudi med kmečkim prebivalstvom. Ta okoliščina je bila odločilnega pomena, saj je akcijsko in mobilizacijsko delovala med Poljanci oz. Pred-grajci, ki so se že v zgodnji spomladi 1942 opredelili za Osvobodilno fronto. Organizirali so terenske odbore OF in narodno zaščito, mladi fantje pa so vstopili v oborožene partizanske enote. Najprej je Poljanska dolina bila pod operativnim področjem Belokranjskega partizanskega' bataljona, od maja 1942 pa pod Kočevskim odredom. Znan je skupen napad enot Kočevskega odreda in Belokranjskega bataljona ter hrvaških partizanov na utrjeno italijansko fašistično postojanko Stari trg ob Kolpi 1. junija 1942.
Uspešen izid te akcije je visoko dvignil moralo Poljancev, saj so množično vstopali v partizane in širili mrežo osvobodilne fronte in protifašistične žveze žena in mladine.
Področje Poljanske doline, zlasti Predgrada, je pomembno predvsem po tem, da so se tu nahajale nekatere zaledne enote Sedmega in Devetega Korpusa NOV in PO Slovenije, predvsem Zbirni center in relejna postaja za prevoz ranjencev po dolini Kolpe in Čabranke na zasilno partizansko letališče na Notranjskem. V Predgradu je bila 1944 baza Dopolnilnega bataljona VII. Korpusa s pekarno, mesnico in skladiščem živil, telefonsko centralo, čevljarsko delavnico, krojačnico ter intend-antsko skladišče Belokranjskega vojnega področja. Po osvoboditvi so borci 7. in 8. Korpusa ter krajani vzidali na obnovljenem Auespergerjevem gradu plošči v spomin na zbirni center in na padle gasilce.
Nujno je treba tudi poudariti primer vzglednega sodelovanja med prebivalstvom Poljanske doline in ljudstva onstran Kolpe. To sožitje, sklenjeno med naro-doosvobodilno borbo, nam odkriva čvrsto povezavo občanov slovenske in hrvatske narodnosti iz Drcžnice in Predgrada, ki se je zlilo v popolnoma enoten program prizadevanj teh ljudstev, ki jih je spremljala ista usoda v njihovem zgodovinskem razvoju. Izmenjava pridobljenih
korpusa.
borbenih izkušenj borcev partizanskih enot iz področja Drež-nice so v mnogočem pripomogla, da so borci Kočevskega odreda uspešno izvajali akcijo proti okupatorjem. Kajti ljudstvo Drežnice se je že 10. oktobra 1941. leta dvignilo v splošno vstajo ter osvobodilo svoje kraje izpod italijanskih okupatorjev in ustašev. Ta dogodek in herojstvo naroda Partizanske Drežnice je globoko odjeknil pri slovenskem ljudstvu in partizanskih odredih, saj so njihovi primeri junaštva postali sinonim za smelost, predanost in tovarištvo. Poglabljanje vezi med prebivalstvom enega in drugega področja pa se ni utrjevalo le na sferi vojaškega sodelovanja partizanskih enot, temveč se je razvilo v splošno povezanost in delitev enake usode. Kakor so naše slovenske partizanske enote in ranjenci dobili varno zavetje in topel sprejem med ljudstvom ogulinske občine, tako so tudi prebivalci, zlasti pa begunci iz Drežinice, dobili zatočišče pri prebivalstvu Poljanske doline, ko so bežali pred ustaškimi koljači. Ta vzajemnost in solidarnost je postala neločljiv del in vsebina medljudskih odnosov med prebivalstvom občin Kočevje in Ogulin, zlasti pa med ljudstvom Poljanske doline in Drežnice. Ti odnosi se tudi po osvoboditvi utrjujejo in oplemenitijo z novimi oblikami sodelovanja. Kulminacija teh odnosov je bila dosežena s pobratenjem obeh krajevnih skupnosti, t.j. Partizanska Drežnica in Poljanska dolina, ki je bilo sklenjeno in podpisano ob Dnevu vstaje slovenskega naroda 1985. leta v Predgradu in 10. oktobra v Partizanski Drež-nici.
Narodnoosvobodilna vojna in revolucija sta tudi v Poljanski dolini terjali svoj davek. Na obzidje obnovljenega srednjeveškega gradu je vzidana marmorna plošča z imeni padlih borcev, aktivistov in žrtev fašističnega nasilja. Sredstva so zbrali borci in ostali občani.
Odkrita je bila 1979 ob Dnevu vstaje. Dolg seznam vklesanih imen (43) bo trajno pričal bodočim generacijam vso veličino ljudstva Poljanske doline, ki je ostalo verno izročilom svojih svobodoljubnih prednikov.
Nace Karničnik
Gremo v kino
Spored filmskih predstav od 20. septembra do 20. oktobra
20. 21. BMX BANDITI angleški akcijski 22. 23. SREČEN PRAZNIK francoska pustolovska komedija
24.	OVNI IN MAMUTI slovenska socialna satira
25.	26. BLEDOLIČNI JEZDEC ameriški vestern
27. 28. ČLOVEK IZ SAN FERNANDA II. ameriški pustolovski
29. 30. HOKUS POKUS ameriški humoristični triler 1. 2. KORAK DO GILJOTINE ruska vojna drama
3.	CARMEN španska glasbena drama
4.	5. ŠKRLATNI DEŽ ameriški glasbeni
6. 7. PRIGODE Z DVOJNIKOM nemška komedija
8.	RAGTIME, ameriška psihološka drama
9.	10. USODNA SFINGA ameriška pustolovska detek-
tivka
11. 12. LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ameriška družbena drama
13. 14. BITI ALI NE BITI ameriška komedija
15.	OSVAJALEC DŽUNGLE italijanski akcijski
16.	17. CROSS COUNTRY ameriška kriminalka 18. 19. SAMOTAR MCQUDE ameriški akcijski
20.	BABY LOVE - ZELENA LJUBEZEN ameriška
komedija
PRIPOROČAMO VAM
Filmski publiki priporočamo zlasti ogled naslednjih filmov: Carmen, Škrlatni dež, Ragtime, Let nad kukavičjim gnezdom, Korak do Giljotine, Zelena ljubezen. Ovni in mamuti.
INFORMACIJA O FILMIH Carmen
Gre za novo verzijo »Carmen« v režiji najbolj priznanega španskega režiserja.
Škrlatni dež
To je film, ki nam prvič predstavi v živi obliki fenomen ameriške pop scene, pevca in glasbenika PRINCEA. Prince je ena najbolj dinamičnih oseb glasbenega življenja danes, ki gradi svoj lik na osnovi erotične privlačnosti. Je tudi vrhunski skladatelj, ki ima kaj povedati svetu glasbe in pisanja tekstov. Ragtime
Češki režiser MILOŠ FORMAN sicer ne snema veliko, so pa zato vsi njegovi filmi velike mojstrovine, ki poberejo nemalo filmskih priznanj. Njegova zadnja uspešnica AMADEUS navdušuje milijone gledalcev po svetu in je navdušila tudi kočevsko publiko. Njegov film LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM je dobitnik petih Oskarjev.
Forman je RAGTIME posnel s svojim češkim kolegom MIROSLAVOM ONDRIČKOM. Film je psihološka drama. Čas dogajanja je začetek stoletja, ko so se v Ameriki kritično čutila nasprotja, rasna nestrpnost, kriza kapitala in s tem tudi pričetek socialnih nasprotij. Forman ni delal družbene freske, ampak se je osredotočil na usodo posameznikov, hkrati pa poudarja krizo ameriške družine in družbe nasploh.
Let nad Kukavičjim gnezdom
Rdeča nit v vseh Formanovih filmih je njegov živ interes za človeka in njegovo ustvarjalno svobodo. Film skuša na drastičen način prikazati, kako družbeni sistemi lahko uničijo duha, telo in intelektualno bit upornih posameznikov. Glavni junak, ki se upre institucionalni opresiji v imenu človekove svobode in dostojanstva, je danes prav tako aktualen kot kdajkoli v zgodovini. Film je bil posnet v resnični bolnišnici v Oregonu, sodelovali so bolniki in osebje. Upravnik zavoda je izjavil, da je bilo delo pri filmu njihova najboljša terapija.
Irena Trobentar
Glasilo »Kočevske novice« občinske konference SZDL Kočevje ureja uredniški odbor v sestavi: Mirica Dimitrijevič - predsednica, Vlado Gašparac -odgovorni urednik, Rudi Miiller - glavni urednik in člani Cveto Arko, Viktor Dragoš, Slavka Janša, Danica Kaplan, Jože Lindič, Valentin Mavrin, Milan Mlakar, Ive Stanič, Tanja Svetličič in Danilo Škulj. Uredništvo- 61330 Kočevje, Ljubljanska 7 - telefon (061) 851-061. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo izhaja v nakladi 6100 izvodov. Grafična priprava in tisk TISKARNA Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informiranje št. 421-1/72.
I GLASILO OK SZDL KOČEVJE
kočevske «►
novice
Poštnina plačana pri pošli
št. 61330 Kočevje
Sreda,
10. 9. 1986
delegatska priloga 6
IZ VSEBINE SKLICA 4. SEJE ZBOROV
OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE, KI SO PREDVIDENE ZA
25. IN 26. 9. 1986
1.	Poročilo o izvajanju družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike
v občini Kočevje (ESA 22)	2
2.	Obravnava lovsko gospodarskega načrta za obdobje 1986—1990 (ESA 23)	4
3.	Problematika toplotnega ogrevanja mesta Kočevje (ESA 25)
-	I. Poročilo DO LIK
-	II. Poročilo DO KOMUNALA Kočevje	6
4.	Predlog odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Kočevje (ESA 19)	8
5.	Predlog o spremembah in dopolnitvah odloka o poslovnem času v občini Kočevje (ESA 20)	9
6.	Odgovori na delegatska vprašanja (ESA 21)	10
TirTiffwiiir "nniTrn —ir-rri;—ib—rnnmir rrrr "T" n irnumnni ir ntim—
Poročilo o izvajanju družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kočevje
Prvi družbeni dogovor smo v naši občini sprejeli že leta 1974, zadnji, ki je še v veljavi, pa je bil sprejet v vseh OZD gosp. in družbene dejavnosti leta 1982. Sprejet je bil z namenom, da bi enotno, z organizirano in usklajeno aktivnostjo v občini uresničevali dogovorjena načela kadrovske politike.
S podpisom DD so se posamezne organizacije obvezale, da bodo -
1.	odločale o strukturi in spreminjanju le-te, ki je potrebna za izvajanje nalog, določenih z razvojnimi plani OZD in skupnosti
2.	sprejemale letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske plane
3.	sprejemale programe vseh vrst potrebnega izobraževanja kadrov
4.	določale in razporejale sredstva za izobraževanje
5.	določale merila in pogoje za izbiro kadrov
6.	z oglasi in razpisi omogočale slehernemu delavcu, da sklene delovno razmerje za dela, za katera ima strokovno izobrazbo, oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti
7.	v samoupr. spl. aktih uredile postopke za oblikovanje, sprejemanje in izvrševanje kadrovskih odločitev ter določile pravice, obveznosti in odgovornosti IPO in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter strokovnih služb in samoupravnih organov
8.	preverjale izvajanje nalog s področja kadrovske politike ter učinkovitost posameznih kadrovskih odločitev (preko samoupravnih organov, delavske kontrole in DPO)
9.	skrbele za stalno evidentiranje in izbiro kadrov za družbene funkcije; da bo to sestavni del delovnih in samoupravljalskih obveznosti delavcev.
Kako družbeni dogovor uresničujemo?
I.	Strukturo kadrov in spreminjanje le-te določamo v RAZVIDU DEL in NALOG. Ta akt so samoupravno sprejele vse naše organizacije združenega dela. Družbeni dogovor predvideva skupne metodološke osnove, po katerih se samoupravni akt izdela. Odgovorni subjekti v republiki so določili skupne metodološke osnove po branžah - dejavnosti, tako da tu ni mogoče povsem poenotiti tega dela. Značilnost RAZVIDOV v večini OZD je: togost, neprilagajanje spremembam oziroma novim zahtevam delovnega procesa, prepočasno spreminjanje in dopolnjevanje ter pomanjkljiva opredeljenost instituta »z delom pridobljena delovna zmožnost.« V samoupravnem splošnem aktu bi morali konkretno določiti, za katera dela in naloge se lahko sprejme delavec s pridobljeno delovno zmožnostjo, postopek, način in kriterije za ugotavljanje le-te. DD zahteva, da si morajo delavci, ki niso dopolnili 45 let starosti v petih letih pridobiti potrebno strokovno-šolsko izobrazbo za dela, ki jih opravljajo. Te zahteve DD v naših organizacijah ne uresničujejo.
II.	NAČRTOVANJE KADROV IN IZOBRAŽEVANJE
Vse OZD izpolnijo vsako leto ne glede na določila DD statistične obrazce - MK (Enotni kazalci razvoja) in LP (Načrti potreb po kadrih). Pri tako izdelanih kadrovskih planih manjka vsebinski in količinski program dela, tehnologija dela in spremembe, planiran razvoj organizacije, organizacija in delitev dela.
Kadrovske plane bi vsebinsko lahko realneje izdelali, če bi sestavljale! bili vseskozi in tesneje povezani z delavci, ki planirajo razvoj in spremembe vsake organizacije. Pred izdelavo plana bi nujno morali analizirati stanje v preteklem obdobju in potem še s planom predvideti racionalnejše obnašanje na tem področju. DD predvideva izdelavo posnetka obstoječega stanja kadrov po organizacijskih enotah, opravilih in delovnih nalogah, profilih poklicev, starosti, delovni dobi in spolu, analizo fluktuacije, izkoriščanja razpoložljivega delovnega časa, analizo razvida del in nalog, družbenega standarda delavcev, premeščanja in prekvalifikacij. Seveda pa je potrebno upoštevati tudi resolucije, DD, samoupravne sporazume ter socialne in kulturne vplive okolja.
Glede na posneto stanje in zahteve v kadrovskih planih ni bilo nujno načrtovati tudi plan potreb po izobraževanju; na eni strani potrebna sredstva, na drugi pa število delavcev, ki se bodo izobraževali in usposabljali ter število in smeri kadrovskih štipendij. V plan sodi tudi opravljanje proizvodnega dela učencev in študentov usmerjenega izobraževanja ter izvajanje pripravništva.
DD predvideva stalno spremljanje in ugotavljanje potreb po izobraževanju ter usmerjanje delavcev v izobraževanje. Ugotavljamo, da naše OZD premalo skrbijo za načrtno usmerjanje delavcev v izobraževanje za določene poklice. Od vseh ima le DO Itas zaposlenega strokovnega delavca samo za področje izobraževanja. Da tudi določila o obveznem dokončanju osnovne šole vseh zaposlenih delavcev, starih do 40 let, ne izvajamo, nam pove podatek, da že drugo šolsko leto ne bo organiziranega oddelka za osnovnošolsko izobraževanje odraslih. Štipendijska politika se spreminja na bolje tudi v naši občini. V šolskem letu 1985/86 so bili brez kadrovskih štipendistov še Cestno podjetje, Hidrovod, Komunala, Kočevski tisk, Gramiz Integral - Stojna, Varnost, MORC, Dom Dušana Remiha, Lekarna, Samoupravna stanovanjska skupnost, Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti, Kulturni center.
Posebnost štipendijske politike pri nas je:
A)	izredno visoko število nepodeljenih kadrovskih štipendij (104 v šol. letu 1985/86). Nepodeljene ostajajo štipendije za poklice: kmetijec, tesar, zidar, avtomehanik, pleskar, monter ogrevalnih in vodovodnih naprav ter ključavničar. Kljub izrednim prizadevanjem poklicnih svetovalcev (predavanja in svetovanja staršem in ubencem) se učenci ne odločajo za deficitarne poklice).
B)	nerazpisane štipendije za neproizvodne poklice (politologija, novinarstvo, sociologija, smeri na fil. fakulteti, VUŠ, na višji šoli za socialne delavce, pedagoški akademiji, medicinski fakulteti ter družboslovje in naravoslovje). Ker se kjub temu učenci odločajo za te usmeritve, jih večina dobi štipendijo iz združenih sredstev, kar se pokaže kot slabost pri iskanju zaposlitve. Večina teh se v občini ne more zaposliti, zato odhaja iz Kočevja.
DD določa, da bomo v občini združevali potrebe po izobraževanju sicer bo zbiralec potreb izobraževanja, koordinator in organizator izdelave in spremljanje uresničevanja načrtov usmerjenega izobraževanja je IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST, ob sodelovanju skupnosti za zaposlovanje. To nalogo v celoti opravlja skupnost za zaposlovanje.
III.	URESNIČEVANJE TEMELJNIH PRAVIC IN OBVEZNOSTI IZ DELOVNIH RAZMERIJ
Dogovor določa, da se sklepa delovno razmerje le na način, ki ga določa zakon. Pri ugotavljanju usposobljenosti delavca, kjer ni pisnih dokazil, bi se morali posluževati pogovorov, testov, anket, ipd. Načine preverjanja usposobljenosti bi morali opredeliti v samoupravnih splošnih aktih. S podpisom DD so se organizacije obvezale, da bodo ustvarile pogoje za organizirano uvajanje delavcev k delovnim nalogam (pismeni programi, vnaprej določeni mentorji). Ta del dogovora pomanjkljivo izvajajo v vseh OZD.
Glede izvajanja pripravništva je v naši občini tako, da imajo pripravništvo formalno-pravno urejeno povsod, razen v manjših organizacijah, niso pa vsi uskladili svojih aktov s Pravilnikom o usposabljanju pripravnikov v gospodarstvu SR Sloveniji. Posebnost v naši občini je sprejemanje pripravnikov za določen čas, kar pomeni, da se pripravnik ne usposobi za opravljanje ustreznih del in nalog. Problem so mentorji, nagrajevanje le-teh, nepripravljenost biti mentor. Poglavje o prekvalifikacijah in razporeditvah delavcev, ko njihovo delo ni več potrebno zaradi tehnoloških sprememb ali ekonomskih viškov pri nas nima posebne teže, ker množično do teh pojavov še ne prihaja. Delovne invalide v skladu z določili dogovora vsaka organizacija razporeja znotraj glede na možnosti. Tudi skupnost za zaposlovanje pri tem sodeluje.
IV.	KADROVANJE ZA NAJODGOVORNEJŠE FUNKCIJE
Načrtno, stalno in pravočasno kadrovanje delavcev za te funkcije v nobeni delovni organizaciji ni prisotno. Pri izbiri ne morejo upoštevati v dogovoru določene kriterije, ker navadno ni veliko kandidatov.
Obveze, da za vodilna in vodstvena dela ne bomo zahtevali delovnih izkušenj, razen na vodilnih delih, v večini primerov ne uresničujejo. Tudi zahtevo po ažurnem vodenju kadrovske evidence dosledno uresničujejo le Hotel Pugled, SDK, LB, LIK, Zdravstveni dom in SGP Zidar. Tako tudi občinska kadrovska služba ne more vzpostaviti točnega pregleda strokovnega kadra, ne more evidentirati mladih, sposobnih kadrov, ki bi po dodatnem izpopolnjevanju lahko prevzemali poslovne naloge in pomembne družbene funkcije. Nerešeno ostaja vprašanje vračanja delavcev, ki so bili izvoljeni na javno družbeno funkcijo. Rešujemo vsak primer posebej.
i «
i
V dogovoru je zelo podrobno opisan razpisni postopek za imenovanje IPO in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Vse organizacije formalno pravno izpeljejo postopke, je pa premalo vsebinskih sprememb; razpisni pogoji so neusklajeni z DD, nimajo izdelanih nalog in smotrov, ki jih morajo poslovodni organi dosegati, niti kriterijev za ocenjevanje teh delavcev ob relekciji. V naši občini se tudi še ni zgodilo, da bi začeli ob neures-ničevanju zastavljenih smotrov samoupravni organi postopek za predčasno zamenjavo poslovodnega delavca. Se pa situacija tudi na tem področju spreminja. Tako so ob relekciji direktorja v Kočevskem tisku, Hotelu Pugled ocenili samoupravni organi in DPO delo poslovodnega organa in zavzeli konkretna stališča v zvezi z imenovanjem.
V.	ORGANIZACIJA KADROVSKIH SLUŽB V OZD IN OBČINI
Imeli naj bi take kadrovske službe, ki bi zagotavljale strokovne pogoje in podlage za učinkovito in usklajeno izvajanje kadrovske politike. Manjše organizacije naj bi se povezale tako, da bi tiste s strokovnim kadrom nudile pomoč manjšim, ki takega kadra nimajo. Skupščina občine naj bi organizirala tako kadrovsko službo, ki bi koordinirala, povezovala kadrovsko dejavnost in pripravila strokovne kadrovske rešitve za potrebe skupščine in njenih organov ter nudile strokovno pomoč kadrovskim službam v OZD.
Osnova za tako delo bi morala biti kadrovska evidenca, stalno ažiriranje le-te ter spremljanje in posredovanje podatkov o kadrih. Tako bi bil omogočen stalen pregled nad kadrom, spremljanje gibanja kadrov in uresničevanje sprejetih kadrovskih načrtov.
Stanje po posameznih OZD je tako, da imajo le v DO Itas in LIK ustrezno zasedeno kadrovsko službo, v ostalih večjih organizacijah so referenti za kadre zadolženi še za delo socialnega delavca, družbeni standard, pravna opravila, za samoupravljanje. Manjše delovne organizacije pa za to področje nimajo zaposlenih strokovnih delavcev in se tudi ne povezujejo z večjimi.
VI.	KADROVANJE NA PODROČJU MEDNARODNIH ODNOSOV
V naši občini skrbi za usklajevanje teh potreb KO za kadrovska vprašanja pri P OK SZDL.
VII.	NALOGE IN ORGANI, KI SPREMLJAJO IZVAJANJE DD
SO ima kot udeleženec posebne naloge:
—	uresničevanje določbe pri reševanju kadrovskih zadev iz svoje pristojnosti
—	spremlja izvajanje
—	proučuje kadrovska gibanja
—	spodbuja uresničevanje nalog z dogovarjanjem nosilcev kadrovske politike
—	skrbi za izpopolnjevanje celotnega koncepta dolgoročno samoupravno dogovorjene kadrovske politike
—	daje pobude za izdelavo raziskovalnih nalog s tega področja
—	v sodelovanju z nosilci pripravlja kadrovske potrebe in spremlja izvajanje srednjeročnih in dolgoročnih programov.
Za spremljanje izvajanja DD je s strani občinske skupščine imenovana komisija, ki ima v dogovoru določene konkretne naloge in pristojnosti. V novi sestavi se je komisija že sestala in odločila, da bo pripravila konkreten program dela po obravnavi tega poročila na IS in skupščini.
avgust 1986
KOMISIJA ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA DD O URESNIČEVANJU KADR. POLITIKE V OBČINI KOČEVJE
Obravnava lovsko gospodarskega načrta za obdobje 1986—1990
Srednjeročni lovskogospodarski načrti lovskih organizacij v kočevsko-ribniškem bazenu za obdobje 1986/1990 (povzetek)
Predlagatelj:VI. Kočevskobelokranjsko
lovskogojitveno območje Kočevje	ESA 23
Poročilo zajema celotno območje, razen ZLD Bela Krajina. V njem so obravnavani srednjeročni načrti OZD, ki se bavijo z lovstvom (lovišče »MEDVED«, lovišče posestva »Snežnik« Kočevska Reka, lovišče LZ Slovenije »Žitna gora« in vseh 15 lovskih družin, ki so združene v ZLD Kočevje). Ker se lovske meje ne ujemajo z upravnimi mejami, ni bilo mogoče poročila prilagoditi posameznim občinam.
1.	ANALIZA IZVAJANJA SREDNJEROČNEGA LOVSKO-GOSPODARSKEGA NAČRTA 1981/85
Rezultati gospodarjenja in dejavnosti lovstva na sploh v preteklem srednjeročnem obdobju kažejo neke značilnosti, ki jih lahko strnemo v tri točke:
1.	Plan odstrela temeljnih vrst divjadi, predvsem jelenjadi, kot za ostale uporabnike najpomembnejše divjadi, je zadovoljivo realiziran.
2.	Kljub temu, da ni bilo še nikoli toliko storjenega za izboljšanje življenjskih pogojev za divjad, cenimo, da je bilo tega še vedno premalo. V srednjeročnih načrtih so bile premalo konkretno opredeljene naloge na področju varstva in gojitve, predvsem v lovskih družinah, zaradi česar je težko dati primerjavo med planom in realizacijo. Zato je podana ocena na podlagi doseženih rezultatov.
3.	Še vedno ni dosežena zadovoljiva stopnja sodelovanja med uporabniki prostora. Razmere so se pričele urejati bolj intenzivno šele koncem srednjeročnega obodobja, predvsem kar zadeva odnose med lovstvom in gozdarstvom. Dokaj dobro se urejajo odnosi med zasebnim kmetijstvom in lovstvom, dočim je še vedno odprta vrsta vprašanj med lovstvom in družbenim kmetijstvom.
		
		
		
		
		
		
Odstrel
Jelenjad je temeljna vrsta divjadi, okoli katere se križajo interesi vseh poglavitnih uporabnikov prostora, predvsem zaradi škod, ki jih povzroča ta divjad na kmetijskih in gozdnih površinah. S srednjeročnim planom je bilo predvideno, da se številčnost zniža za 20 %. Usklajenost naj bi se zasledovala tako, da bi se ugotavljala stopnja objedenosti mladja v gozdu na kontrolnih ploskvah-mozaično porazdeljenih po vsem teritoriju. Ta dogovor se ni izvajal v celoti in se je kontrolirala stopnja objedenosti le na najbolj ogroženih predelih, kar ne daje prave slike dejanskega stanja.
Obveznost odstrela jelenjadi je realizirana. Ocenjujemo, da se je številčnost proti periferiji močno znižala, dočim v centralnem predelu še ni bistvenega znižanja. Količinska realizacija odstrela je razvidna iz tabele št. 1. Tudi splošna in starostna struktura odstrela, ki je pomembna za pravilno ravnovesje v naravi, ustreza planu in ni nikjer bistvenih odstopanj.
Za srnjad je bilo predvideno, da se številčnost poveča za ca 20 % na račun zmanjšanja jelenjadi. Odstrel pa naj bi rastel vsakoletno za 5 %. Naloga ni v celoti realizirana in znaša skupni odstrel 92 % plana. Razlogov za to je več. Naravne izgube in izgube zaradi prometa so dokaj močne, predvsem v loviščih, ki leže ob frekventnih cestah. Izgube znašajo ca 11 % prirastka, planirali pa smo le 5 % izgub. Poleg tega je bil ponekod prevelik odpor do odstrela srnjadi. Če upoštevamo povečane izgube nad planiranimi, zaključujemo, da je šla iz lovišč predvidena količina srnjadi. Realizacija plana je razvidna iz tabele 3. Starostna in spolna struktura se gibljeta v planiranih okvirih.
Plan odstrela divjih prašičev je realiziran 90 %. Že pri sprejemanju planov smo opozarjali lovske družine, da so njihovi plai previsoki. To se je realiziralo, saj so lovske družine dosegle le 71, % plana odstrela.
Zadnje čase se opaža močna ekspanzija divjih prašičev, kar s o občuti na škodah, ki jih povzročajo v kmetijstvu. Tudi odstrel je koncem srednjeročnega obdobja precej narastel. Ugotovitve so važne za nadaljnje planiranje.
Plan odstrela medvedov ni realiziran niti po številu niti po strukturi. Temu so botrovale zelo neugodne vremenske razmere ob času lova. Verjetno pa smo tudi plan postavili previsoko. Poudariti je treba, da vse premalo poznamo življenje in navade medveda. Zato se je pričelo z raziskovalno nalogo na tem področju, da se bo lahko v bodoče bolj gospodarno ukrepalo.
Preventivni ukrepi
Naloge na tem področju so bile usmerjene k dvema ciljema: zagotovitev iz izboljšanje življenjskih pogojev divjadi in izvajanje ukrepov za zmanjšanje škode, ki jo povzroča divjad. Slednji ukrepi so bili dvojni: zaščitni, to je postavljanje električnih ograj in podobno za odvračanje divjadi od kmetijskih površin, in preventivni, to je krmljenje divjadi na odročnih krajih.
V okviru te dejavnosti sodi tudi izgradnja lovskih naprav, ki omogočajo opazovanje in lov divjadi, kakor tudi izgradnjo, urejanje in vzdrževanje naprav za krmljenje divjadi in solnic.
Dopolnilnemu krmljenju je bilo posvečeno veliko pozornosti in sredstev za nakup strojev za obdelavo zemljišč, avtomatskih krmilnic, umetnega gnoja in dopolnilne krme. Fizična dela so izvajali v OZD poklicni delavci, v lovskih družinah pa člani s prostovoljnim delom.
Koncem leta 1985 je bilo v loviščih 318 krmišč, ki se redno zalagajo. K temu je treba dodati še večje število avtomatskih krmilnic in 28 mrhovišč za medvede. V loviščih je skupno okoli 1180 visokih prež, več sto solnic, izgrajeno pa je bilo 28 km lovskih steza. Vsi objekti se redno vzdržujejo. Lovske družine imajo 100 električnih pastirjev, gojitvena lovišča pa 70. Z njimi se ščitijo kmetijske površine. Tudi te naprave se redno vzdržujejo.
ŠKODE, KI JIH POVZROČA DIVJAD
Obravnavamo le škodo na kmetijskih površinah. Lovske družine in gojitvena lovišča so redno plačevali ocenjeno škodo. Valorizirane nominalne vrednosti kažejo tendenco zniževanja obsega škod v kmetijstvu. V skupnem deležu škode se delež, ki odpade na jelenjad, močno znižuje in je od 45 % skupne škode v letu 1981
padel na 30 % v letu 1984, kar je posledica politike odstrela in gojitve v tem obdobju.
S krajevnimi skupnostmi so sklenjeni samoupravni sporazumi o reguliranju medsebojnih pravic in obveznosti pri preprečevanju, ugotavljanju in plačilu škod na zasebnih kmetijskih površinah.
Za škodo, ki jo povzroča divjad v gozdovih, nimamo kazalcev. Omiliti jo je mogoče le s preventivnimi ukrepi, ki se načrtujejo skupno z gozdarji za prihodnje srednjeročno obdobje. V zvezi s tem je sklenjen ustrezni samoupravni sporazum in se na tej nalogi zadnje čase intenzivno dela.
2.	SREDNJEROČNI LOVSKOGOSPODARSKI NAČRTI ZA OBDOBJE 1986/1990
Temeljne usmeritve srednjeročnih načrtov so, da se nadaljuje z napori za ohranjanje in izboljšanje pogojev za obstanek in razvoj divjadi s tem, da se pri uveljavljanju teh ukrepov upoštevajo interesi drugih uporabnikov prostora, predvsem gozdarstva in kmetijstva.
Cilji gospodarjenja z divjadjo in lovišči so predvsem:
—	gojitev in varstvo avtohtne divjadi, predvsem tiste, ki je značilna za lovišča na tem območju.
—	povečanje biološko-tehničnih del in njihovo bolj sistematično izvajanje predvsem v lovskih družinah. Pri tem se vztraja na večnamenski izrabi prostora, posebno še gozda, ker je treba upoštevati divjad pri vseh gospodarskih ukrepih v gozdu.
—	Za izvajanje te naloge bodo lovske organizacije tudi združevale potrebna sredstva ob sodelovanju gozdarstva, kar je novost v medsebojnem povezovanju uporabnikov prostora.
—	vzdrževanje primerne številčnosti in strukture populacije posameznih vrst in pri tem zasledovati tudi čimvečji možni ekonomski učinek. S planom predvideno višino odstrela, predvsem jelenjadi, se bo reguliralo in prilagajalo razmeram, to je trendu objedenosti mladja v gozdovih, vremenskim razmeram (katastrofam) in podobno. Zaradi tega je treba plan odstrela smatrati za fleksibilnega in ne statističnega.
—	pri varstvu in gojitvi se bodo upoštevali izsledki znanstvenih raziskav pri razreševanju odnosa divjad - okolje, še posebej pa pri biotehničnih vlaganjih in ukrepih za preprečevanje škode.
ODSTREL
Jelenjad: Glede na stanje številnosti jelenjadi, ko je večja koncentracija v okolici Kočevja (centralni del bazena), proti periferiji pa upada, se bo tudi odstrel prilagajal takemu stanju. Močnejši posegi bodo v predelih, kjer je večja koncentracija (do 3,6 kosov na 100 ha lovišča). Povečanje bo tudi v ostalem delu lovišč, vendar bo intenziteta nekoliko manjša. Tako se bo v središčnih predelih odstrel povečal za ca 30 %, drugje pa za 10-15 % (v povprečju za 18 %). Struktura odstrela je določena za vse vrste divjadi z gojitvenimi smernicami.
Srnjad: Glede naraščanja številčnosti te divjadi se veča tudi odstrel. Povečevanje bo postopno in naj bi koncem srednjeročnega obdobja doseglo 25 % v odnosu na preteklo obdobje. Korekcije bodo le ob večjih naravnih katastrofah.
Divji prašiči: Pri odstrelu divjih prašičev je predvsem potrebno opozoriti na določilo gojitvenih smernic, da se do leta 1989 streljajo le prašiči do 60 kg in se z njimi želi doseči ustreznejšo številčnost in kvalitetnejšo strukturo. Na navedeno kategorijo odpade tudi največ škode, ki jo ta divjad povzroča na kmetijskih površinah. S srednjeročnim planom je postavljen le doljnji limit odstrela, ki ga lovske organizacije morajo doseči, gornja meja pa ni določena, kakor je že rečeno.
Medvedi: Odstrel medvedov je planiran v višini realizacije v prejšnjem srednjeročnem obdobju. Številčno je plan postavljen v razponu. Predvidevamo, da se bo letno uplenilo 20 do 25 medvedov, torej 100 do 125 v srednjeročnem obdobju. Odstrela ne planiramo po posameznih lovskih družinah, ampak se načrtuje in deli na nivoju območja.
Odstrel ostalih vrst divjadi in njihova gojitev so predmet obravnave posameznih planov lovskih organizacij, ker ta divjad ni gospodarsko pomembna.
UKREPI ZA IZBOLJŠANJE ŽIVLJENJSKIH POGOJEV DIVJADI
Primerna pozornost v srednjeročnih načrtih je posvečena ukrepom, ki naj zagotavljajo obstoj in izboljšanje življenjskih pogojev za divjad. V ta namen se v okviru prostorskih planov predvidevajo prednostne površine za divjad. To je nujno spričo vse večjega poseganja v prostor, predvsem v gozd s strani drugih uporabnikov prostora. Pod prednostnimi površinami razumemo tiste kmetijske in gozdne komplekse, katerih raba je prvenstveno stalno ali občasno namenjena za potrebe divjadi (stanišča, rukališča, brlogi, rastišča, zimovališča, itd.). Ukrepi na teh površinah so usmerjeni v ohranjanje oziroma krepitev funkcij, zaradi katerih so bile izločene. Izločevanje teh površin je opredeljeno v dolgoročnih gozdarskih planih. Tehnično ta akcija ravno sedaj teče. Začenja pa sc tudi urejanje zadeve na področju družbenega kmetijstva. Od privatnih lastnikov pa se jemljejo v najem določene kmetijske površine, namenjene predvsem za pridelovanje krme za divjad. Kmetijske zemljiške skupnosti in drugi pristojni upravni organi bodo morali v bodoče dajati lovstvu prednostno pravico pri pridobivanju ustreznih in prostih kmetijskih površin za potrebe divjadi S plani je predvideno, da bi se v tem srednjeročnem obdobju namenilo za divjad 18(X) ha grtnišč in 950 ha pašno-košnih površin. V gojitvenih loviščih je večina teh površin že izločena.
Povečuje se tudi obseg krmljenja, s tem da bi se divjadi nudilo 11 % več sena, 33 % več koruze, 40 % več pese in rezancev, itd. kot v preteklem srednjeročnem obdobju. Povečalo se bo tudi izvajanje agrotehničnih ukrepov, kot je gnojenje, oranje in podobno.
PREPREČEVANJE ŠKODE
Planirajo se ukrepi za preprečevanje škode, ki jo povzroča divjad, zlasti:
1.	zagotavljanje dodatne prehrane kot je že povedano,
2.	pravilno in dogovorno lociranje krmišč, predvsem na območjih, kjer je škoda največja,
3.	porazdelitev odstrela, tako da bodo posegi večji tam. kjer jc škoda večja,
4.	zavarovanje kmetijskih površin z ustreznimi zaščitnimi sredstvi.
Lovske organizacije bodo plačale škodo na podlagi omenjenega samoupravnega sporazuma in po opravljenih cenitvah. Ukrepi za preprečevanje škod pa so določeni s samoupravnim sporazumom med lovstvom in gozdarstvom, dočim je za družbeno kmetijstvo tak sporazum v pripravi.
Količinski podatki o planiranem odstrelu pa so razvidni iz priloženih tabel.
VI. LOVSKOGOJITVENO OBMOČJE
KOLIČINSKA REALIZACIJA ODSTRELA JELENJADI V OBDOBJU 1981/1985 Tabela 1
Lovska organizacija		1981	1982	1983	ocena 1984 1985 skupaj			%
Gojitvena	planirano	1093	1093	1093	1093	1093	5465	
lovišča	realizirano	1085	1083	1088	1098	1113	5467 100,0	
Lovske	planirano	460	460	460	460	460	2300	
družine	realizirano	416	421	446	472	466	2221	96,6
SKUPAJ	planirano	1553	1553	1553	1553	1553	7765	
	realizirano	1501	1504	1534	1570	1579	7688	99,0
KOLIČINSKA REALIZACIJA ODSTRELA SRNJADI V OBDOBJU 1981/1985 Tabela 3
Lovska organizacija		1981	1982	1983	ocena 1984 1985 skupaj			%
Gojitvena	planirano	433	439	446	503	513	2334	
lovišča	realizirano	397	382	428	472	478	2157	92,4
Lovske	planirano	800	835	877	920	967	4399	
družine	realizirano	692	770	809	874	880	4025	91,5
SKUPAJ	planirano	1233	1274	1323	1423	1480	6733	
	realizirano	1089	1152	1237	1346	1358	6182	91,8
Problematika toplotnega ogrevanja mesta Kočevje
POROČILO DELOVNE ORGANIZACIJE KOMUNALA KOČEVJE	ESA 25
V letu 1985 je pri Komunalnem podjetju KOMUNALA Kočevje formirana enota (ENOTA III) za oskrbo naselij s toplotno energijo. Speljava začetka kurilne sezone 1985/86 in operativno reševanje težav na terenu je steklo preko vodje enote, ki je bil sicer v začetku edini zaposleni v tej enoti. Enota je ob koncu kurilne sezone zaposlila še vzdrževalca ogrevalnih naprav. Zaradi omenjenega stanja in zaradi neorganizirane tehnične službe v preteklosti niso bile speljane aktivnosti na področju razvoja dejavnosti oskrbe naselij s toplotno energijo. Ocenjeno pa je bilo, da je potrebno za razvoj poskrbeti v lastni hiši (predvsem organizacijsko), saj je bilo že čutiti ponujene rešitve, ki so v nasprotju z dobrim gospodarjenjem. Prva kurilna sezona je bila za KOMUNALO dobra šola za vnaprej — tudi na področju razvoja.
Kljub navedenemu je potekala kurilna sezona 1985/86 skoraj brezhibno, kar je seveda zelo pomembno.
1.	Objekti v oskrbi s toplotno energijo s strani KOMUNALE Kočevje
a)	Kidričeva ulica 1-3, 2, 7, 6, 4, 9 Samopostrežna trgovina
b)	Ulica heroja Marinci j a 2-4, 6-8, 10 Dom starejših občanov
c)	Turjaška ulica 2, 4, 6 (lastna kotlovnica)
d)	Kajuhovo naselje 32, 34, 36 (lastna kotlovnica)
e)	Turjaško naselje 3,5,7,8,9,10,11,12,13,14,15,16 (lastna kotlovnica)
Ljubljanska 35 Občina Kočevje VVZ Čebelica Pošta Kočevje
2.	Pregled stanja izraženo v MW:
a)	1,290	MW
b)	1,300	MW
SKUPAJ:	2,590	MW	(iz	MELAMIN,	iz LIK)
c)	0,755	MW
d)	0,350	MW
e)	2,727	MW
SKUPAJ:	3,832	MW	(lastne	kotlovnice)
Skupaj gre torej ca 6,500 MW toplotne moči, s tem pa je ogrevano ca 39.000 m2 stanovanjske površine in navedeni poslovni prostori ter ustanove.
3.	Porabljena sredstva v kurilni sezoni 1985/86:
—	za paro	21,035.705	din
-	za kurilno olje 24,665.609	din
—	za ostalo	7,614.203	din
SKUPAJ	53,315.515	din
Iz navedenega sledi, da je bil strošek ogrevanja:
—	stanovanj	12.957,45 din/Mwh
-	vrtca	12.651,80 din/Mwh
-	poslovnih prostorov 15.030,65 din/Mwh
Primerjava cen ogrevanja stanovanj (m2) v nekaterih slovenskih občinah za leto 1986/87:
1.	Celje	187,62
2.	Črnomelj	190,00
3.	Litija	220,00
4.	Kočevje	185,00
5.	Ravne	113,47
4.	Cena ogrevanja za kurilno sezono 1986/87:
Za kurilno sezono 1986/87 je planirana cena ogrevanja po enoti, ki je za 15 % višja od cene v pretekli kurilni sezoni. Cena je oblikovana tako kot to zahteva Družbeni dogovor o oblikovanju cen komunalnih storitev v letu 1986. Na oblikovanje cene je vplival tudi podatek o planirani ceni pare za ogrevanje iz MELAMIN in LIK ter podatek o sedanji ceni kurilnega olja na domačem trgu. Z ozirom na prehod na celotno plačevanje oskrbe s toplotno energijo je operativno speljana akcija za zagotovitev ustreznih zalog goriva (kurilnega olja). V kratkem bo speljan še dogovor o dobavi pare za kurilno sezono 1986/87. Navedeno ne bi bistveno vplivalo na povečanje cene za ogrevanje.
5.	Povečanje obsega oskrbe s toplotno energijo v kurilni sezoni 1986/87:
Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje planira v kurilni sezoni 1986/87 povečan obseg oskrbe s toplotno energijo, in sicer z naslednjimi porabniki:
-	stolpič S—5 v naselju 4. maj,
-	Dom starejših občanov (v kurilni sezoni 1985/86 je bila oskrba minimalna - za potrebe gradnje),
-	preurejeni Dom Dušana Remiha (v z ačetku leta 1987),
-	stanovanjski blok niza A v naselju 4. maj (verjetno minimalna oskrba za potrebe graditelja),
-	objekt SOCIALNEGA ZAVAROVANJA (na omrežje napajano iz kotlovnice v Turjaškem naselju).
6.	Izvedba priključkov v naslednjem obdobju:
a)	Turjaška ulica
Kotlovnica ima kotel moči 0,755 MW. Kotel je v zelo slabem stanju in bo v letošnjem letu (avgust, september) usposobljen le v takšni meri, da bo deloval v kurilni sezoni 1986/87. Za kurilno sezono 1987/88 bo izveden priključek za vse tri stanovanjske bloke Turjaške ulice na sistemu ogrevanja v Turjaškem
naselju. S strani SSS občine Kočevje je naročen projekt izvedbe priključka, dano pa je še zagotovilo, da bo izveden tudi sam priključek do kurilne sezone 1987/88.
b)	Kidričeva ulica 8, 10, 12
Stanovanjski bloki z lastno kotlovnico moči 1,2 MW (moč je prevelika?) so situirani ob trasi toplovoda MELAMIN -STOLPNICE, zato bi bila priključitev na toplovod razmeroma enostavna - tudi stroškovno.
Kalorimetre je potrebno vgraditi tako za stanovanja kot tudi za trgovske lokale.
c)	Tesarska ulica
Vseh šest vhodov stanovanjskih objektov je ogrevanih iz lastne kotlovnice z instalirano močjo 0,960 MW. Oprema je v dobrem stanju in je sposobna delovanja še nekaj naslednjih kurilnih sezon. Kljub temu je smotrno razmišljati o priključitvi na omrežje MELAMIN - 4. MAJ, saj pri tem omrežju ne gre za polno obremenitev.
d)	Zdravstveni dom
Objekt ima lastno kotlovnico s kotli moči 1,149 MW. Oprema je slaba — stara in potrebna obnove. Planirano je bilo, da bo Zdravstveni dom Kočevje prikljkučen na omrežje MELAMIN. Grajena je tudi za tega (največjega) porabnika. S priključitvijo Zdravstvenega doma na omrežje bi bistveno zmanjšali izgube v cevovodu (razvodnem omrežju). Tu je potreba po aktivnejšem pristopu razreševanja problema.
e)	Šeškov dom
Pri stolpiču S-5 (v naselju 4. MAJ) je pripravljen priključek za Šeškov dom. Poleg dovodnega omrežja do objekta bi bila potrebna še ureditev podpostaje v objektu ter zgraditev kalorimetra.
7.	Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje upravlja s kotlovnico:
-	v Turjaški ulici
-	v Turjaškem naselju in s toplotno postajo:
-	v MELAMINU.
KOMUNALA Kočevje skrbi za nemoteno delovanje kotlovnic in sistemov razvoda, v času obratovanja (pa tudi izven) pa je na skrbi tudi odprava manjših napak. Za obsežnejša servisiranja so angažirani zunanji izvajalci, stroškovno pa takšna servisiranja bremenijo Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kočevje. Le-ta oblikuje sredstva amortizacije, ki pa je le simbolična.
8.	Problematika, vezana na prevzem kotlovnic pri razvodnih sistemih:
a)	kotlovnica TZOJ (samski blok)
Skupnost stanovalcev je v juniju 1986 zaprosila KOMUNALO, da za kurilno sezono 1986/87 prevzame kotlovnico v upravljanje. Pri skupnem pregledu stanja v tem objektu je strokovno ugotovljena vrsta napak, tako da je potrebno za normaliziranje stanja precej vlaganj. V tem objektu so posamezni stanovalci preuredili (povečali) ogrevalna telesa, spet drugi so se odklopili od sistema ogrevanja, težave so s trgovskimi lokali ipd. SSS občine Kočevje v letu 1986 nima planiranih sredstev in možnosti za ureditev vidnega stanja. Stanje bo po vsej verjetnosti normalizirano za kurilno sezono 1987/88.
b)	Turjaška ulica, Kajuhovo naselje
Ob priključitvi kotlovnice (in sistema) v Turjaški ulici na sistem,napeljan iz kotlovnice v Turjaškem naselju (v letu 1987), bo kotlovnica v Turjaškem naselju delovala s polno močjo.
Za zmanjšanje števila kurišč pa je razmišljanje o priključitvi tako Kajuhovega kol Turjaškega naselja na enotni sistem ogrevanja in LIK.
c)	Toplovodi MELAMIN — KIDRIČEVA ULICA in MELAMIN - 4. MAJ
Toplovod Melamin - Kidričeva ulica in Melamin - 4. Maj sta last SSS občine Kočevje. Enako je s podpostajami. V podposta-jah v Kidričevi ulici ne delajo kalorimetri in so predani v popravilo. V stolpnicah je v avgustu potrebno urediti ogrevanje v spodnjih prostorih — kletna stanovanja. Ureditev bo stroškovno prevzela SSS občine Kočevje. Na trasi toplovoda Melamin - 4. maj je potrebno izvršiti popravilo. V toplovodni kineti (pod Tomšičevo ulico) ni urejeno odvodnjavanje, na kar so ustrezni dejavniki že večkrat opozorjeni.
Na osnovi analiziranega stanja na področju oskrbe naselij s toplotno energijo v pretekli kurilni sezoni bo Komunalno podjetje Komunala Kočevje usmerilo delo na tem področju v:
a)	ureditev odloka
b)	ureditev plačil za porabljeno energijo
c)	prenos kotlovnic in omrežja
d)	ureditev odnosov med dobavitelji energije in Komunalno.
Ad a)
Evidentno je, da obstoječi odlok, ki ureja oskrbo s toplotno energijo, ne obravnava problematike, s katero se srečujejo tako izvajalci kot uprabniki. Odlok naj npr. obravnava tudi toplotno zaščito objekta, ki naj bi se priključil na javno omrežje (boljša zaščita - manj izgub — vpliv na ceno).
Ad b)
V	preteklem obdobju zasledimo problem naplačevanja, ki je v večini primerov rešljiv. Težave so z reševanjem neplačil s strani uporabnikov, ki niso v rednem delovnem razmerju (!). Nekaj težav je tudi pri prehodu plačevanja za porabljeno energijo skozi celo leto.
Ad c)
V	zvezi s prenosom je važno naslednje:
-	odpraviti pomanjkljivosti in napake na razvodnih omrežjih in
kotlovnicah
-	ugotoviti, kaj je s sredstvi amortizacije in kako bo z obračunom
po prenosu objektov na KOMUNALO.
Ad d)
Do sedaj niso regulirani odnosi v zvezi z dobavo in porabo toplotne energije in tudi s ceno le-te ne. Gre za odnos med LIK -MELAMIN - KOMUNALA. Komunala sedaj oblikuje ceno po enoti v okviru SiS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje, dobavitelji (LIK, MELAMIN) pa oblikujejo cene po drugih kriterijih in trenutno ne nastopajo s plansko ceno.
III. NADALJEVANJE TOPL1FIKACIJE MESTA KOČEVJE
Evidentno je, da je I. faza toplifikacije mesta Kočevje zaključena in da je potrebno pristopiti k nadaljevanju. Gre za II. in za III. fazo.
II.	FAZA
II.	faza toplifikacije naj bi zajela postavitev novega kotla v LIK, postavitev parovoda ob že postavljeno traso, ki bi povezoval LIK
-	TEKSTILANA - MELAMIN - LJUBLJANSKE MLEKARNE. Na sistem naj bi se prikljujčili Zdravstveni dom, še preostali objekti v Kidričevi ulici, TOZD TOV, TOZD Strojni obrati, Mesarija, Itas, Kovinar, Inkop, Trikon, Ljubljanska banka, Tesarska, Komunala, Turjaško naselje, Kajuhovo naselje, Hydro-vod.
III.	FAZA
V	tej fazi je predvidena postavitev novega kotla na premog in priključitev vseh še preostalih uporabnikov v mestu. To pa so: Samski blok, Vezanina, Tiskarna, vse trgovine MERCATOR, NAMA, Hotel Pugled, Kolodvorska restavracija, Vrtci, Šole, Knjižnica, Banka, SDK, Gasilni dom,...
Prav tako je razmišljano, da se ob koncu gradnje TOPLARNE združijo osnovna sredstva skupnega pomena.
Seveda je potrebno področje razvoja predhodno študijsko obdelati, da bi lahko v nadaljevanju pristopili k izdelavi izvedbene dokumentacije ter seveda k sami izvedbi.
Prav gotovo moramo tudi v tem primeru računati na probleme finančne narave, vendar je videti posamezne rešitve. Predvsem je potrebno v začetku ugotoviti, kako je s sredstvi, ki so se na omrežje priključili brez sovlaganja v razširjeno reprodukcijo. Z že omenjeno ureditvijo odloka bo možno tudi rešiti vprašanje sredstev, ki jih bodo graditelji združevali kot nadomestilo za gradnjo lastnih kotlovnic. Enako bo potrebno rešiti sovlaganje industrije. Računati moramo na ugoden odmev pri uporabnikih (možnost zbiranja sredstev — energetski dinar za gradnjo toplovodnega sistema). In ker je pričakovati dovolj kvalitetna sredstva, bo po vsej verjetnosti tudi nekaj sredstev banke za te namene.
Da bi nekako olajšali bremena (tudi fizična) razvoja toplifikacije mesta Kočevje, preverjamo koristnost ustanovitve t. i. konzorcija za izgradnjo toplovodnega omrežja v mestu Kočevje. Prav
tu bi zbrali interese projektantov, izvajalcev, uporabnikov in seveda nosilca naloge. Komunalno podjetje Komunala Kočevje je ocenilo, da je potrebno področje oskrbe naselij s toplotno energijo zastaviti razvojno in da je potrebno dovolj hitro pristopiti k izvedbi posameznih aktivnosti. Odgovoren pristop je potreben tudi zaradi varovanja okolja in seveda tudi zaradi varovanja uporabnikovega žepa.
Kočevje, avgust 1986
Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje
».SLOVENIJALES«
Lesna industrija, Kočevje
Datum: 21. 8. 1986
POROČILO O REALIZACIJI I. FAZE IZGRADNJE PA RO VOD A LIK - TEKSTIL AN A - MELAMIN
Že poznani razlogi energetske krize in dražitve toplotne energije so narekovali, da smo tudi v Kočevju pristopili k razmišljanju in izgradnji daljinskega sistema oskrbe mesta s toplotno energijo. SO Kočevje je imenovala iniciativni odbor in projektantska organizacija IBE — Ljubljana je izdelala študijo programa centralizacije oskrbe s toplotno energijo. Program izgradnje je izdelan na osnovi rezultatov, ki so jih dale analize obstoječega stanja energetskih naprav, analize toplotnega konzuma in analize razpoložljivih lesnih ostankov.
Ugotovitve so služile kot izhodišče za načrtovanje toplarniškega sistema v Kočevju. Osnovni nosilci priprave programa in financiranja so: LIK, MELAMIN, TEKSTILANA, AVTO-KOČEVJE, OPREMA, SSS Kočevje, Skupnost za KCD in LJUBLJANSKA BANKA, ki so tudi podpisniki samoupravnega sporazuma.
Izdelan je projekt, ki predvideva izgradnjo toplarniškega sistema do leta 2000 v treh fazah.
1.	faza je sestavljena iz dveh delov, in sicer izgradnje paro voda, ki povezuje LIK z mestom oziroma Tekstilano - Melamin na dolžini 2100 m in s premerom dovodne cevi 0 150 mmin obstoječo razpoložljivo kapaciteto toplotne energije pare tlaka 12 barov, ki jo ima LIK.
Drugi del pa predvideva izgradnjo sekalne postaje z depojem za pripravo in vskladiščenje potrebnih zalog sekancev in kosovnih lesnih ostankov, za potrebe obstoječih in že povečanih kapacitet proizvodnje pare, ki jo predvideva II. faza.
II.	faza predvideva postavitev novega kotla na kurjenje z lesnimi ostanki v obstoječi kotlarni LIK, ki ima že vgrajeno vso potrebno infrastrukturo, zmogljivosti 20 t pare/h tlakom 25 barov in novim cevovodom 0 175 mm. S kapaciteto I. in II. faze proizvedene pare bi pokrili ves tehnološki konzum potreb LIK - TEKSTILANA -OPREMA - MELAMIN in LJUBLJANSKE MLEKARNE. Na novo bi se na omrežje lahko priključili Dom DUŠANA REMIHA, ŠEŠKOV DOM, MESARIJA, ITAS, INKOP, KOVINAR, TRIKON in LJUBLJANSKA BANKA. Viški instaliranih kapacitet, kurjenih na olje, pa bi pokrivali eventualni manjko.
III.	faza pa predvideva izgradnjo nove kotlarne na lokaciji v bližini Melamina s kapaciteto 10 MW in kurjenje s premogom. Z dograditvijo te faze pa naj bi bile v glavnem zagotovljene vse potrebe (tako tehnološke kot ogrevalne) za mesto Kočevje. Za nosilca investicije izgradnje I. faze parovoda je bila zaupna naloga (DO — LIK TOZD VIO. Ta je to nalogo (kljub številnim težavam) skupaj z gradbenim odborom, ki so ga sestavljali člani podpisnic, končal v zadovoljivem roku.
Kompletno investicijo je izvajala DO ZIDAR Kočevje. Z gradbenimi deli prvega dela prve faze smo pričeli 18. 9. 1984. 9. 7. 1985 smo začeli s poizkusnim obratovanjem prvega porabnika Teksti-lane. Ostala dela do porabnika MELAMIN pa so bila končana do 21. 10. 1985.
Predračunska vrednost prvega dela je bila 93.800.000,00 din, drugi del, ki je trenutno v poizkusnem, obratovanju, pa 160.759.990 din ali skupaj celotna vrednost investicije 254.559.990 din.
V tem času obratovanja ni bilo večjih tehničnih težav na samem paro vodu, razen premajhnih količin razpoložljivih kapacitet pare v zimskem času. V letnem času pa je problem obraten še posebej ker so se proizvodne kapacitete v zadnjem času predvsem v Tek-stilani zmanjšale, s tem pa tudi poraba pare. V Melaminu pa pri obstoječih kapacitetah in potrebah v letnem času zadovoljujejo svoje energetske potrebe z lastno energijo (z visokotlačno paro).
Že v samih izhodiščih načrtovanja toplarniškega sistema so ugotovitve, da bo ta popoln šele takrat, ko se bodo v celoti izkoriščali tako lesni kot drugi razpoložljivi ostanki v energetske namene.
To pa bo doseženo s čimprejšnjo realizacijo izgradnje II. oziroma III. faze.
SLOVENIJALES LIK KOČEVJE TOZD - VIO direktor Franc Merhar
TEHNIČNI DIREKTOR Janez Zalar, ing.
Predlog odloka o spremembi odloka o
komunalnih taksah v občini Kočevje
Predlagatelj: Izvršni svet	ESA-19
PREDLOG
Na podlagi L in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) in 195. člena statuta občine Kočevje, je občinska skupščina Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne	sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Kočevje
1.	člen
V tarifi komunalnih taks odloka o komunalnih taksah v občini Kočevje (objavljen v SDL št. 7/72 in Uradnem listu SRS, št. 11/82, 1/84 in 16/86) se tarifa št. 1 spremeni, tako da se glasi:
»za uporabo glasbenih avtomatov v javnih lokalih se plača trimesečno	.	1.200 din«.
2.	člen
Tarifna številka 2 se spremeni, tako da se glasi:
»— za uporabo igralnih sredstev v javnih lokalih se plača
trimesečno	1.100 din
— za avtomatska kegljišča letno od steze	1.800 din«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 423-5/72-3/1 Datum:
PREDSEDNIK Skupščine občine Kočevje Stane Letonja, ing.
Obrazložitev:
Tarife komunalnih taks, katerih sprememba se predlaga, so nespremenjene od leta 1972 (vsakoletno se je usklajevala le turistična taksa) in so se obračunavale pri Upravi za družbene prihodke v silno nizkih zneskih (letno od 100 do 250 din).
S predlagano spremembo tarif se bi uveljavile tarife, ki so že v veljavi v nekaterih sosednjih občinah (n.pr. občina Ribnica).
Kočevje, avgusta 1986
Komite za družbeni razvoj in urejanje prostora
Predlog o spremembah in dopolnitvah odloka o poslovnem času v občini Kočevje
Predlagatelj: Izvršni svet	ESA-20
PREDLOG
Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/83 - prečiščeno besedilo),, 15. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SltS, št. 21/77), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in 42/85) in 195. člena statuta občine Kočevje, je občinska skupščina Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o poslovnem času v občini Kočevje
1.	člen
Odlok o poslovnem času v občini Kočevje (objavljen v Uradnem listu SRS, št. 37/83), se spremeni oz. dopolni, in sicer: besedilo 6. člena se spremeni, tako da se glasi:
»Prodajalne in gostinski obrati, ki prodajajo oziroma točijo alkoholne pijače, lahko poslujejo pred 7. uro z jutraj, med 5. in 7. uro pa ne smejo prodajati oziroma točiti alkoholnih pijač«.
2.	člen
V	drugem odstavku 11. člena se prvi stavek spremeni, tako da se glasi:
»Prodajalne z deljenim delovnim časom določijo začetek poslovnega časa dopoldne med 7. in 9. uro, popoldne pa med 14. in 17. uro«.
3.	člen
Sedemnajsti člen se dopolni z novima šesto in sedmo alineo, ki se glasita:
—	nočni bari in drugi nočni lokali med 20. in 4. uro zjutraj;
-	disko klubi, namenjeni mladini, začetek med 18. in 20. uro,
konec najpozneje ob 23. uri.
4.	člen
V	28. členu se prva alinea dopolni z besedilom: »razen pošte v Kočevju, ki konča poslovni čas ob 18. uri; enote ptt v ostalih kra-
jevnih skupnostih pa glede na potrebe posamezne krajevne skupnosti podaljšajo poslovni čas en dan v tednu od 15. do 18. ure«.
5.	člen
Kazenske določbe odloka se spremenijo, in sicer:
1.	v 29. členu se znesek »500 din« nadomesti z zneskom »5.000 din«;
2.	v prvem odstavku 30. člena »do 20.000 din« nadomesti z zneskom »do 300.000 din«; v drugem odstavku istega člena pa se znesek »do 3.000 din« nadomesti z zneskom »do 50.000 din«;
3.	v 31. členu se znesek »do 20.000 din« nadomesti z zneskom »do
50.000	din«;
4.	v prvem odstavku 32. člena se znesek »do 30.000 din« nadomesti z zneskom »do 300.000 din«, v drugem odstavku istega člena pa se znesek »do 3.000 din« nadomesti z zneskom »do 50.000 din«;
5.	v 33. členu se znesek »do 30.000 din« nadomesti v znesku »do
300.000	din«.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 14-2/83-1/2
Datum:
PREDSEDNIK Skupščine občine Kočevje Stane Letonja, ing.
Obrazložitev
Občinska skupščina Kočevje je na seji dne 18. oktobra 1983 sprejela odlok o poslovnem času v občini Kočevje, s katerim je okvirno določen začetek in konec poslovnega časa za organizacije združenega dela, ki opravljajo promet blaga na drobno, obrtne in gostinske storitve ter storitve v lekarni, banki, pošti, zavarovalnici, turistični poslovalnici ter obratovalnicah samostojnih obrtnikov, ki opravljajo obrtne, gostinske storitve in prodajo na drobno na območju občine Kočevje.
V preteklih letih veljavnosti odloka je oddelek za gospodarstvo prejel nekatere predloge za spremembe oz. dopolnitve odloka, Izvršni svet občinske skupščine pa je na seji dne 21. maja 1986 sprejel pobudo, da se prične postopek za spremembe oz. dopolnitve odloka o poslovnem času v občini Kočevje.
V predloženem osnutku odloka je upoštevana večina predlogov
za spremembo poslovnega časa in sicer:
1.	Na predlog Gostinskega podjetja Hotel PUGLED Kočevje je predlagana sprememba 6. člena, ki časovno omejuje točenje alkoholnih pijač in sicer je prepovedano točenje alkoholnih pijač pozimi pred sedmo uro zjutraj, poleti pa pred osmo uro zjutraj. S spremembo odloka se prepoved točenja alkoholnih pijač omejuje skozi vse leto pred sedmo uro zjutraj, kar je v skladu tudi z zakonom o prepovedi točenja alkoholnih pijač v zgodnjih jutranjih urah.
2.	S predlagano spremembo 11. člena se na predlog Tobačne tovarne TOZD Tobak začetek popoldanskega poslovnega časa prodajaln z deljenim delovnim časom premakne od 15. na 14. uro, ker se je v praksi ugotovilo, da je takoj po 14. uri frekvenca potrošnikov največja.
3.	S predlagano dopolnitvijo 17. člena se na novo okvirno določa poslovni čas nočnih lokalov in disko klubov. Podobnih gostinskih obratov v občini v preteklih letih ni bilo, predvideva pa se, da bo interes po te vrste gostinski dejavnosti. Predlagana določitev poslovnega časa je povzeta iz odloka o poslovnem času mesta Ljubljane, kjer imajo te vrste gostinski obrati že daljšo tradicijo.
Posamični predlogi za skrajšanje večernega poslovnega časa bifejev (n.pr. pobuda skupine vaščanov Šalke vasi) na najpozneje do 21. ure, v predlogu sprememb odloka niso upoštevani, ker bi bila takšna ureditev v nasprotju z običaji v gostinstvu. Razen tega je problem v zvezi s poslovanjem posamičnih gostinskih obratov možno reševati na podlagi obstoječih določil odloka o poslovnem času, ki v 18. členu pooblašča oddelek za notranje zadeve SO Kočevje, da iz opravičenih razlogov določi krajši poslovni čas gostinskih obratov.
4.	Na predlog Podjetja za PIT promet TOZD PTT Kočevje se z dopolnitvijo 28. člena odloka predlaga uskladitev poslovnega časa pošte v Kočevju s samoupravnim sporazumom o delovnem času ptt enot, ki ga je sprejela območna samoupravna interesna skupnost ptt prometa Ljubljana.
5.	Predlagana sprememba kazenskih določb odloka je usklajena s spremembami in dopolnitvami zakona o prekrških, ki so objavljene v Uradnem listu SRS, št. 42/85 in veljajo od konca decembra 1985.
Kočevje, avgusta 1986
Komite za družbeni razvoj in urejanje prostora
Odgovori na delegatska vprašanja
ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA ESA-21
Na 3. seji zbora krajevnih skupnosti so bila postavljena naslednja delegatska vprašanja.
Vprašanje:
Cesta Mestni log II je nadaljevanje Tomšičeve ceste oz. Ulice heroja Marinclja in je tako najkrajša možna obvoznica mimo središča iz Tomšičeve ceste, ki je mestna obvoznica, na Reško cesto preko predvidenega odcepa ob lovski koči iz ceste Mestni log II. Z ozirom na različna tolmačenja želimo krajani Mestnega loga konkreten odgovor od pristojnih institucij z zagotovilom, da bo ta cesta namenjena le za lokalni promet, posebno še z ozirom na možno frekvenco prometa in hrup, kajti hiše so locirane zelo blizu ceste. (Delegacija KS Kočevje-mesto)
Odgovor:
Na osnovi programov za postopno pozidavo področja Mestni log - Dolga vas je SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje naročila in je bila nato izdelana idejna programska rešitev »STANOVANJSKE CESTE« pri Hidroinženiringu iz Ljubljane (štev. projekta A/K-975/8, september 1980).
Z zazidalnim načrtom cone 1, 2 je bila sprejeta tudi prometna ureditev, ki predvideva povezavo do Reške ceste pri lovski koči.
V SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje smo od vsega začetka mnenja, kar se vidi iz naročila projekta, da je predmetna cesta »STANOVANJSKA CESTA« in ne obvoznica ali kaj drugega, zato naj bi upravni organ, pristojen za promet pri občini Kočevje, sprejel ustrezne ukrepe.
Samoupravna interesna skupnost za komunalne in cestne dejavnosti
Prometni režim na navedeni cesti bo urejen s spremembo Odloka o ureditvi prometa v občini Kočevje.
Sekretar IS in SO
Vprašanje:
Kje je oziroma kje bo zaklonišče v Mestnem logu v Kočevju, za kar krajani plačujejo.
(Delegacija KS Kočevje-mesto)
Odgovor:
Zaklonišča v občini Kočevje se gradijo v urbanističnem delu mesta Kočevje za objekte, kot so: osnovne šole, vzgojno izobraževalne organizacije, domove ostarelih in objekte, ki so posebnega pomena tudi izven tega območja.
V	prvi polovici letošnjega leta nam je PA Ljubljana izdelal študijo zaklanjanja, v kateri je predvidena gradnja javnega zaklonišča tudi na območju Mestnega loga na pare. št. 1630/1 k. o. Kočevje (v bližini Šeškovega doma). Gradnja tega zaklonišča bo terminsko usklajena z gradnjo ostalih zaklonišč glede na oceno ogroženosti. Prednost pri gradnji javnih zaklonišč ima center mesta, ki ima doslej najmanj zakloniščnih mest.
Z gradnjo naselja Mestni log II. — Dolga vas bodo individualni graditelji gradili lastna zaklonišča dopolnilne zaščite, prav tako pa se bodo gradila zaklonišča osnovne zaščite za stanovalce v družbenih stanovanjih. Sočasno z gradnjo družbenih stanovanj bomo s sofinaciranjem zagotovili določeno število zakloniščnih mest tudi za ostale prebivalce v radiusu 200 m. Na območju tega dela mesta imamo dosedaj zgrajenih 100 zakloniščnih mest v Ulici Heroja Marinclja, v gradnji pa je še nadaljnjih 100 zakloniščnih mest.
Iz. podatkov z letnega poročila s stanjem 31. 12. 1984 imamo v mestu Kočevje 27 zaklonišč s 1910 zakloniščnimi tresti. V gradnji pa so poleg Mestnega loga še SOZD GK — TOZD TGV in Oprema.
Kljub temu, da bo do konca leta 1986 ca 8.000.000,- din, ne bo to zadostovalo za izgradnjo samostojnega javnega zaklonišča. Tako je Izvršni svet že v lanskem letu sprejel naslednje usmeritve:
1.	Sredstva se vežejo pri Ljubljanski banki za dobo 3 — mesecev (pogodba se obnavlja)
2.	S sredstvi se sofinancira izgradnja zaklonišč, ki se gradijo v okviru stanovanjskih blokov oz. ki jih gradijo organizacije združenega dela ter na ta način pridobi zaklonišča mesta za prebivalstvo v neposredni bližini.
Problematiko izgradnje zaklonišč smo podrobneje obdelali v Poročilu o izvajanju priprav civilne zaščite za obdobje 1981 — 1984, ki so ga obravnavali in sprejeli vsi zbori občinske skupščine v L polletju letošnjega leta.
Zaradi vprašanj, ki so jih postavljali občani, smo pripravili tudi širšo informacijo, ki je bila objavljena v Kočevskih novicah v letniku 111. št. 1, februar 1986.
Oddelek za ljudsko obrambo OBČINE KOČEVJE
Vprašanje:
V	zvezi z gradnjo doma ostarelih občanov v Kočevju je bilo na skupščini postavljenih že več vprašanj. Iz poročila o gradnji doma, ki je bilo pripravljeno za skupščino SIS za socialno skrbstvo, je razvidno, da je priprava dokumentacije trajala tri leta, zaradi česar se je gradnja bistveno podražila.
Predlagamo, da IS SO Kočevje imenuje komisijo, da ugotovi vzroke za tako zavlačevanje in opredeli konkretno odgovornost posameznikov.
(Delegacija KS Kočevska Reka)
Odgovor:
O pobudi delegacije bo razpravljala komisija za družbeni nadzor pri SO Kočevje.
IZVRŠNI SVET SO KOČEVJE
Vprašanje:
SIS za KCD je v planu za leto 1986 predvidel 15 starih milijard (od skupno 49 milijard) za ureditev Trga zbora odposlancev. V tem kompleksu se gradi tudi ploščad. Zanima nas, kdo je dal pobudo za gradnjo tega »spomenika«, kolikšni so stroški in čemu bo služila. Gradnja te ploščadi je imela oz. ima širok negativni odmev v občini, saj se ljudje sprašjejo, kako je mogoče v sedanji situaciji graditi takšne objekte, po drugi strani pa naj bi s samoprispevkom reševali nujne probleme v celotni občini.
Zanima nas tudi, kakšen OD ima tajnik tega SfS in kako je mogoče zaposlovati ljudi v tem SIS brez sklepa skupščine SIS in javnega razpisa.
Sprašujemo se tudi, kdo v občini lahko opravlja družbeni nadzor nad takimi negativnimi pojavi. Del vprašanj bi sicer sodilo na skupščino te SIS, vendar smatramo, da je problematika tako široka in pereča, da jo je potrebno takoj širše obravnavati.
(Delegacija KS Kočevska Reka)
Odgovor:
SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje je namenila za ploščad (ureditev Trga zbora odposlancev) 20.(KM).(XX) dinarjev, kar pomeni 2 stari milijardi in ne 15 starih milijard, kot je navedeno v delegatskemu vprašanju.
Kako je prišlo do pobude za ureditev ploščadi, je bilo objavljeno s člankom v Kočevskih novicah dne 10. 12. 1984.
Ureditev ploščadi je imela različen odmev v javnosti. Dejstvo pa je, da je z ureditvijo te ploščadi mesto Kočevje veliko pridobilo. Iz neurejenega travnika, prekrižanega z neurejenimi potmi (divjimi stezami) in makadamske površine, po večini luknjaste in vedno zasedene z množico parkiranih avtomobilov, je urejena površina, v kateri je dovolj zelenja in katero občani na veliko uporabljajo. Med drugim je bilo tu tudi že več prireditev (n.pr. izseljeniški piknik). SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje je imela naslednje stroške z ureditvijo ploščadi:
Delo: KOMUNALA Kočevje - ureditvena dela 10.451.220.- din Delo: KOVINAR Kočevje - javna razsvetljava 267.000,- din DELO: ELEKTRO Kočevje - javna razsvetljava 943.391,- din Podstavki za luči	245.792,-	din
Razni drugi stroški — načrt	540.000,-	din
Skupaj:	12.447.403.-	din
Od tajnika SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje za mesec JUNIJ 1986 je bil:
neto	152.653,-	din
minulo delo	15.265.-	din
Skupaj:	167.918.-din
V strokovni službi SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje so do vsega začetka sistemizirana štiri deldvna mesta. V 1986 letu prehajajo dela pri urejanju stavbnih zemljišč iz SIS na občino, vendar pa se je dejavnost SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje povečala za lokalne in regionalne ceste, ki so iz republike na osnovi Zakona o cestah prešle na občine: za dejavnost toplovodne oskrbe, pripravlja pa se tudi vključitev vodovodne oskrbe namesto dosedanjega SIS, skupnega z občino Ribnica.
Strokovna služba je le redko delovala v 100 % zasedbi, kar je razvidno iz naslednjega:
1982	leto	40,15	%
1983	leto	58,15	%
1984	leto	80,38	%
1985	leto	 93,81	%
v zadnjih štirih letih 68,12 %.
To stanje je analiziral koordinacijski odbor SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje na svoji 17. seji ter sprejel sklep, da se zaradi nemotenega poteka dela v strokovni službi SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje takoj vabi k sodelovanju novega delavca, ki bo opravljal dela s področja cestne dejavnosti in cest, ki so komunalna dejavnost. Nato je bila dana v
skladu s pozitivnimi predpisi prijava potrebe na Skupnost za zaposlovanje Ljubljana.
Samoupravna interesna skupnost za komunalne in cestno dejavnost
Vprašanje:
Kako je mogoče, da je SIS za stanovanjsko gospodarstvo razposlalo položnice za dvig stanarin pred sklepom skupščine?
Ali v naši občini lahko dela vsak, kar hoče? Kje so organi družbenega nadzora?
(Delegacija KS Kočevska Reka)
Odgovor:
1.	Ne vemo, kako se obračunavajo stanarine v krajevni skupnosti Kočevska Reka, ker tamkajšnji družbeni stanovanjski sklad ni v vzajemnem gospodarjenju v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje. Delovna skupost strokovne službe Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje tudi ni pooblaščena za pobiranje stanarine na tem področju.
2.	Z izdajo uporabnega dovoljenja za družbeno stanovanje se takoj pojavi obveznost rednega plačevanja stanarine, če je stanovanje zasedeno ali ne. Osnova za obračun so določila zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS 3/81), zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS 35/82) in enotna metodologija za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji (Uradni list SRS 25/81) kot tudi določila zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS 1/86).
3.	Po 63 členu zakona o stanovanjskem gospodarstvu se plačuje stanarina mesečno vnaprej. Po istem členu zakona ugotovi višino stanarine delovna skupnost stanovanjske skupnosti ali druga pooblaščena delovna organizacija. V Kočevju opravlja to delo delovna skupnost stanovanjske skupnosti.
4.	Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986 — 1990 v letu 1986 (Uradni list SRS 43/85) določa, da bomo dosegli s povečevanjem stanarin in do konca leta zadržali vrednost letnih stanarin v povprečju 1,52 % vrednosti revaloriziranega stanovanjskega sklada.
V Kočevju smo dosegli v juniju 1986 višino stanarin v povprečju 1,27 % vrednosti revaloriziranega družbenega stanovanjskega sklada, vendar z ozirom na njegovo revalorizirano vrednost na dan L januar 1986. Zaradi inflacije v prvem polletju 1986, ki je znašala v stanovanjski graditvi 45,33 % po uradnih podatkih »Indeksov za obračun razlike v ceni gradbenih storitev« Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije, tudi 50 %-ni dvig stanarin s 1. julijem 1986 ni prinesel približanja na 1,52 % kot zahteva zgoraj navedena resolucija.
5.	V letu 1986 je prišlo do dveh tehtnih sprememb v finančnem poslovanju pri vrednotenju stanovanjskega sklada.
Prvi je nov način obračunavanja amortizacije, s tem da se je SR Slovenija podredila zveznemu predpisu in se po novem obračunava amortizacija stanovanjskega sklada v občini Kočevje po povprečni stopnji 2,15 % vrednosti revaloriziranega stanovanjskega sklada, namesto 1 % kot je to veljalo po prejšnjem republiškem predpisu. Uveljavitev tega predpisa ima za posledico, da znaša povprečna letna ekonomska stanarina (ki zagotavlja enostavno reprodukcijo in vzdrževanje) v občini Kočevje 3,71 % (namesto prej 2,56 %) vrednosti revaloriziranega stanovanjskega sklada.
Iz tega izhaja, da plačujejo stanovalci v družbenih stanovanjih le okoli 38 % od ekonomske stanarine, z ostalimi 62 % pa jih družba subvencionira.
K temu splošnemu popustu je treba prišteti še onih 136 stanovalcev, ki prejemajo delno nadomestitev stanarine (do 80 % od tistega dela, ki bi ga morali plačati) in je njihov izdatek za stanarino prav skromen.
Sploh pa živi v občini Kočevje le dobra tretjina (okoli 36 %) prebivalstva v družbenih stanovanjih. Ostali dve tretjini imata že vsa leta polne ekonomske stroške s stanovanji in jih dvig stanarin ni prav nič prizadel.
6.	Drugo pomembno spremembo je prinesel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS 1/86), ki je odvzel pravico in dolžnost ugotavljanja vrednosti točke za revalorizacijo vrednosti stanovanjskega sklada občinam in prinesel to pravico na pristojni organ Zveze stanovanjskih skuposti Slovenije v Ljubljani. Tako resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana SR
Slovenije za obdobje 1986 - 1990 v letu 1986 kot zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskem gospodarstvu zagotavljata urejanje prehoda na ekonomske stanarine do leta 1990 enotno za celo SR Slovenijo. Kot uvod k tej enotnosti je treba smatrati že aktivnosti v letu 1985, ko je bilo izvzeto določanje stanarin iz kompetenc občinskih samoupravnih stanovanjskih skupnosti in so o dvigu stanarin odločali izvršni svet občin po prehodni usmeritvi s strani Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije.
7.	Družbeni dogovor o skupnih izhodiščih o oblikovanju stanarin in najemnin v SR Sloveniji v letu 1986, ki nosi datum 18. december 1985, je stopil v veljavo z dnem objave v Uradnem listu SRS 2/86 z dne 31. januarja 1986.
V tretjem odstavku 3. člena je zapisano: »Samoupravne stanovanjske skupnosti soglašajo, da se druga sprememba stanarin izvrši diferencirano, s tem da se predhodno pripravijo strokovne osnove za aneks k družbenemu dogovoru, s katerim se bo opredelilo drugo povečanje stanarin v letu 1986.«
S tem republiškim družbenim dogovorom je bilo sprejeto enotno načelo, veljavno za celo republiko Slovenijo, po katerem o spremembi stanarin ne odločajo več posamezne občine, ampak to urejajo določila tudi republiškega dogovora in aneksi k temu dogovoru. Predlagatelj sprememb je ustrezen orgar, Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje je pristopila k temu družbenemu dogovoru s sklepom, sprejetim na seji zbora uporabnikov dne 14. januarja 1986.
8.	Skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije je na svoji seji dne 22. maja 1986 sprejela predlog aneksa k družbenemu dogovoru za oblikovanje stanarin in najemnin v SR Sloveniji za 69 % in posebej v občini Kočevje za 76 %.
Na sprejem aneksa s tako vsebino je imel pripombo republiški izvršni svet in zahteval nižji odstotek dviga stanarin.
Zaradi tega stališča Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, ki ga je podpiral tudi Republiški svet zveze sindikatov Slovenije, se je ta problematika vrnila v ponovno obravnavo v pristojne organe Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
9.	Odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije in Komisija za vprašanja socialne varnosti v stanovanjskem gospodarstvu sta ob upoštevanju obrazložitev Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in razprave sprejela na skupni seji dne 2. junija 1986 naslednja stališča:
1.	Stanarine v SRS se s 1. julijem povečajo v povprečju za 45 %. Stanarine se tudi v četrtem tromesečju, predvidoma 1. oktobra 1986, uskladijo z gibanjem cen.
2.	Strokovna služba Zveze stanovanjskih skupnosti pripravi za realizacijo navedenih usmeritev predlog sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin in najemnin v letu 1986 in aneks k družbenemu dogovoru.
3.	Samoupravne stanovanjske skupnosti naj čimprej obravnavajo oba dokumenta in tako zagotovijo njihovo uveljavitev. Ob povečanju stanarin pa morajo sočasno uveljaviti tudi sistem delnega nadomeščanja stanarin.
10.	Izvršni svet skupščine SR Slovenije in Republiški svet zveze sindikatov Slovenije sta s teleksom dne 4. junija 1986, označenim z »zelo nujno«, obvestila predsednike izvršnih svetov občin in predsednike občinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije o spremembi dviga stanarin 1. julija 1986 v povprečju od 69 % na 45 % in o dodatni obveznosti, da se stanarine tudi v četrtem tromesčeju uskladijo z gibanjem cen.
Na koncu teleksa so bili naslovniki pozvani, »da s svojimi aktivnostmi pripomorejo, da bosta oba akta pravočasno sprejeta in s tem izpolnjeni pogoji za povprečno 45 % povišanje stanarin s 1. julijem 1986.«
Ker so tekle v Kočevju aktivanosti usklajeno z zahtevami Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, Občinski svet sindikatov Kočevje ni ničesar ukrepal, Izvršni svet skupščine občine Kočevje pa je po občinskem stanovanjskem organu opozoril Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kočevje, da bo zadržal izvajanje dviga stanarin, če bi se v Kočevju dvignile nad 50 % kot je izračunala Zveza stanovanjske skupnosti Slovenije. Ker do tega ni prišlo, ni imela družbenopolitična skupnost oz. organizacija nobene pripombe na postopek kot je tekel v Kočevju.
11.	Dnevnik »Delo« je objavil dne 20. junija 1986 na prvi strani velik članek pod naslovom »Julija višje stanarine«, v katerem
je bil podrobno obrazložen postopek sprejemanja in učinek povečanih stanarin. V članku je bil v posebnem okvirju pregled povišanja stanarin za vsako občino v SR Sloveniji in tako tudi za Kočevje v višini 50 %.
12.	Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje je na seji zbora uporabnikov dne 24. junija 1986 sprejela v tej z adevi v 8. točki dnevnega reda naslednji sklep:
a)	sprejme se predlog sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin in najemin v letu 1986
b)	sprejme se aneks k družbenemu dogovoru o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin in najemnin v letu 1986
c)	pred odobritvijo subvencije stanarin naj strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje preveri resničnost podatkov pri posameznih prosilcih, zlasti v primerih očitno nerealnih podatkov.
Drugih sklepov v tej točki dnevnega reda ni bilo sprejetih.
13.	Aneks k družbenemu dogovoru o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin in najemnin v SR Sloveniji v letu 1986, ki nosi datum 6. junij 1986, je bil objavljen v Uradnem listu SR Slovenije št. 25/86 in je stopil v veljavo z 28. junijem 1986.
14.	Dolgoletne izkušnje pri inkasu stanarin nas učijo, da pade v letnih mesecih disciplina plačevanja, kar je povezano z dopustniško odsotnostjo in tudi z večjimi izdatki med dopustom. Zato je zelo važno, da prejmejo stanovalci položnice za plačilo stanarine za meseca julij in avgust že zgodaj v juniju, da lahko programirajo tudi ta izdatek.
Za vnos sprememb v računalnik, kontrolo izpisov, tiskanja položnic, odpremo in poštno dostavo se porabi povprečno 10 — 15 dni. Nihanja tega časa so odvisna predvsem od zasedenosti kapacitet na računalniku in poštne dostave.
Rok za plačilo julijske stanarine je začel teči s 1. julijem in je zapadel s 15. julijem 1986. Po tem roku se zaračunavajo visoke zamudne obresti po določilih zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ 39/85).
Iz teh razlogov in zavezanosti stanovalcev, da plačajo stanarino po zakonskih predpisih mesečno vnaprej, se dostavljajo položnice 10 - 15 dni pred nastopom obveznosti za plačilo. Tudi Uprava za družbene prihodke občine Kočevje je že v juniju razposlala položnice za plačilo zelo povečanega prispevka za zaklonišče lastnikom stanovanj in hiš (to je dvem tretjinam prebivalstva občine), čeprav zapade plačilo po teh položnicah šele 15. avgusta 1986.
V januarju letos je bila zaradi zamude pri sprejemanju temeljnega republiškega družbenega dogovora zadržana odprema položnic. Posledice so bile v knjigovodstvu saldakontov kupcev naravnost porazne: stanovalci so z mnogimi telefonskimi klici zahtevali dostavo položnic, drugi so s splošnimi položnicami kar sami nakazovali prenizko stanarino in po zamujeni dostavi položnic je bilo plačevanje tako neredno, da je trajalo več mesecev, da se je ž dodatnimi opomini spravilo plačila v normalen obseg, ki je sicer v občini Kočevje na zavidljivi višini in med najboljšimi v Sloveniji.
15.	Na položnice, poslane stanovalcem v juniju, za plačilo stanarine za julij, avgust in september 1986 ni bilo dano s strani zavezancev za plačilo niti ene pripombe.
Plačevanje stanarine poteka zelo dobro in niso redki, ki so že plačali stanarino za vse tri mesece skupaj.
16.	Iz gornjih podatkov je razvidno, da se je držala Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje in njena strokovna služba v celoti in podrobnostih družbenopolitične usmeritve v SR Sloveniji o postopnem dvigu stanarin in prehodu na ekonomske stanarine, ki naj bi bile dosežene leta 1990.
Vsako spreminjanje ali zadrževanje sklepov republiških organov bi pomenilo hudo sektašenje in razbijanje enotnosti skupnega nastopa in bi vneslo med stanovalce v družbenih stanovanjih nemir in dvome v enotnost in red samoupravnega odločanja, ki zajema v tem primeru enotno vso SR Slovenijo.
Že danes pa je treba tudi opozoriti v izogib različnim odporom, da bo prišlo v četrtem tromesečju 1986 do ponovnega dviga stanarin, kot je to predlagal Izvršni svet skupščine SR Slovenije, ker ni bilo zajeto z julijskim dvigom v celoti gibanje cen v gradbeništvu v tekočem letu 1986. Na osnovi sprejetega republiškega družbenega dogovora bodo vse strokovne osnove tudi za ta dvig določene v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije.
Vprašanje:
Zanima nas višina OD voljenih in imenovanih funkcionarjev.
(Delegacija KS Kočevska Reka)
Odgovor:
Osebni dohodki voljenih in imenovanih funkcionarjev DPO in DPS Kočevje.
Funkcija	Izplačani čisti OD	Povprečni vobd. L—IV./86	mesečni OD	
Sekretar OK ZKS	1.184.213	197.369
Sekretar OK SZDL	1.229.761	204.960
Sekretar OS ZSS	1.045.698	174.293
Predsednik OS ZSS	794.236 (od 1/1 do 11/5)	198.559
Sekretar OK ZSMS	969.805	161.634
Predsednik OO ZZB NOV	204.853		34.142
Predsednik SO	744.970	186.242
Predsednik IS SO	692.865	173.216
Predsednik IS in SO	646.987	161.747
Načelnik upravnih organov: - član IS	623.254	155.814
— ni član IS	640.538	160.134
OPOMBA: V izračunu je zajeto tudi minulo delo posameznih oseb, ki opravljajo zgoraj navedene funkcije.
IZVRŠNI SVET SO KOČEVJE
BELEŽKE
BELEŽKE

.






■
I





/








\





\