—
YnU,

Leto XVI.
V Celju, dne 19. februarja 1 \m. L
Stev. 21
DOMOVINA
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.	izhaja trikrat ,na teden, v» k pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo rl Nemčijo 12 kron. pol leta H kron. O mesece 3 krone. U Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštniha. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročtina se pošilja upravmštvn. plačuje se vnaprej. J _		Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po -JO vinarjev za vsakokrat : rta večje inserate in mnogokrat no inseriranje znaten popust.
			
Interpelacija
ór. P1 o j a in s o d r n g o v n a N j e g a ets c e 1 e n c o ministra n o 11 a-nji b zadev, v zadevi m e s t n e polici j e v Brežicah. ,.V oktobru leta 1905 predložena terpelaeija v zadevi mestne policije i, y Brežicah očividno ni našla zaslužene • iüomosti; kajti no samo. da politična uprava neče napraviti redu. ampak po t« času so se' razmere še poslabšale. X prejšnji interpelaciji navedeni obsežni register kazni j organov krajevne policije v Brežicah se je zopet pomno-in se v kratkem prav izdatno pnoži.
Mestni stražnik Anton Narat je bil i razsodbo okrajnega sodišča v BreiSMiod 10. januarja 1905 U 4-41/5/18 [kaznovan radi prestopka zoper varnost i\ po § 49« k. z. na globo lo K. ler je mirne ljudi v službv psoval;
ir to razsodbo se je vložil vsklic Ued prenizko odmerjene kazni. —
' iTJe' H inesun fajiilk SchalToii ìli
tražnik Na rat že nad pol leta v per-nentni kazenski preiskavi. Zoper .../Iva je uvedeno kazensko postopanje radi raznih deliktov navedenih v zadnji interpelaciji : kazensko postopanje pa s» ne more končati, ker se k starini lom pridružijo vedno novi in se "sta preiskava zavlačuje. I Tako je mestni tajnik Schallon dne 29. decembra 1905 po noči brez vzroka zavratno napadel mirno domov g. J. Mercherja. c. kr. davčnega pristava v Brežicah, ga pobil dvakrat ta tla. in ran prizadel pet lahkih poškodb : ko pa so ljudje na pomoč
Človeški živež in kemija.
i Kemija, znanost, razkrojevati posamezne naravne proizvode in njih prvine, ne več ločljive snovi. — dobivati iz tvarin sestavljenih iz mnogih prvin pozamezne rabljive dele. in sestavljati iz prvin raznih naravnih stvorov nove proizvode človeku v prid in porabo. — razvila se je do skoro neverjetne višine.
I Razmišljavali in poskušavali so • kemiki, od katerih kemičnih prvin se [ iedi in živi človek. Našli so. da človek piva razen soli in vode posebno škrob 0;l = Stärke) in sladkor (cuker) v moki iir sadju, mast v olju. maslu jušpehu. in jajčni belale v mesu, jajcih, mleku, siru itd. Razkroje val i so te živila iu našli, da so sestavljena iz iih (N), vodika (H), kisika (O), f ogljika (C) in žvepla (S). Vse te prvine se pa nahajajo v neorganični (mrtvi) naravi, v mrtvi grudi zemlje. To se razume toliko lažje, ako se po-misli, odkod dobiva človek svoj živež. ■On je sadje in korenine raznih rastlin in te rastejo naravnost iz zemlje, f Človek je nadalje meso raznih živalij
prihiteli, je zginil v temo. Ko je s Mercher na to na mestnem uradu zahteval, da se o dogodku napravi zapisnik, grozil mu je Schallon. da. ga da zapreti, in ga je s silo izpehal na cesto. Vse to se je poizvedelo po orožnikih in je po pričah potrjeno. - Med tem časom je Schallon brez povoda enega sodnih zdravnikov obdolžil, da je pristranski, enega tukajšnjih političnih uradnikov paušalno' obdolžil, da izdaja uradno tajnost. — Vrh tega ste pri razpravi dne 10. • nov. 1905. vršeči se zoper tajnika Schallon ;n stražnika Narat, > priči pod prisego potrdili, da mestni policaji v mestnem zaporu ljudi pretepavajo. psujejo in sploh ž njimi hudo ravnajo!
Zadnji čas se je policija oborožila s 25 cm dolgimi samokresi : v ta namen so se vršile za policijo strelne vaje.
Stražniku Žerjav pa je moralo! c. kr. okrajno glavarstvo, zopet odvzeti orožni list. ker se je i/kazal kot nezanesljiv. — tajnik Schallon proti rev
mm p'rwpìstìBB unsi oficirsko sabljo in
oficirsko čepico ter na ta način hoče popraviti svojo omajano avtoriteto.
Slovensko prebivalstvo s strahom pričakuje bližajočih se narodnih slav-nosti, ko bode izvrševanje krajevne policije v rokah tako nezanesljivih podivjanih ljudi, in se povprašuje, čemu se vrše strelne vaje policije v Vrbini za ..Narodnim domom".
C. kr. okrajno glavarstvo v Brežicah mirno gleda počenjanje teh ljudij. ker svoje postopanje uravna po migljajih vladajoče stranke, ki se le s teroriziranjem prebivalstva in politične oblasti drži na krmilu.
in živali se redijo posebno od rastlin, ki vlečejo svojo hrano neposredno iz mrtve zemlje. Zakaj bi se ne dal dandanes po kemični poti pripraviti človeški in živalski živež naravnost iz prsti, iz zemlje, da bi ne bilo treba s tolikim delom in trudom še le pridelovati žita in rediti živino, da nam da potrebno moko in mast (zabel in meso) ?
Preiskovali so, katera tvarina je človeku in živalim za ohranitev života najbolj in neobhodno potrebna. In to je jajčni belak. Poskusil je nek učenjak rediti svoje pse na dvojen način. Dal jim je nekaj časa samo kemično čiste jajčne belake jesti brez masti in moke. Izgubili so psi vso mast (tolščo) z životov, pa ostali so zdravi in prav rabljivi. Poskusil je potem nasprotno. Psi so dobili krmo brez vsake primesi snovi jajčnega belaka. in poginili so.
Pes in človek se redita v bistvu od istega. Ako pes živi in opravlja svoj posel, ko je samo jajčni belak. živel bode ob tem in izvrševal svoj namen na zemlji tudi človek. Kemiji je torej naloga, sestaviti jajčni belak brez pomoči rastlin in živila iz mrtve
Stavimo vprašanje : ,,,.Ali hoče Njega ekscelenca miài ister za notranje zadeve nemudoma potrebno ukreniti:
a)	da se krajevna policija v mestu Hrežicje odvzame sedanjim nezanesljivim organom ?
b)	da se vsaj o priliki narodnih slavnosti krajevno policijo odvzame orožne liste, zlasti prepove nositi samokrese?
d) da se mestnemu tajniku Kari Srha,ionu prepove nositi oficirske znake?"
Dunaj, 5. februarja 1905. I' i fife r. R o b i č, B o r č i č. d r. I v. Tavčar. Po v še. .!. Biankini, Berks. Peric. dr. Ploj. Spin-• i č, - d r. K1 a i č, I v če vi č, dr. A. » . S to j an, d r. Žitnik. V u k o v i č, Pogačnik."
Podpirajmo domačo umetnost!
Akoravrio se čnjejo vedno vzdihi.
da se slovenska umetnost ne razvija, kakor bi bilo želeti, se vendar nikdo ne potrudi, da bi pospeševal ta raz-vitek. Nemški umetniki, nemške tovarne si služijo velikanske svote s slovenskim denarjem. Ali ni to obso-jevanja vredno, ako se pomisli, da je število slovenskih umetnikov, ki so slovenski javnosti že itak več ali manj znani, razmeroma veliko in da imajo mladi umetniki na Dunaju svojo organizacijo v društvu „Vesni", ki ima ravno nalogo posredovati pri umetniških naročilih v prid svojim članom. Že narodna zavest slovenskih naroče-
grude v kemičnem laboratoriju.
To pravijo, da se je zdaj posrečilo kemiku Emilu Fischerju v Bero-linu po mnogoletnem trudu. Na sv. Treh kraljev dan razlagal je Fischer v javnem govoru svoj izum in zdaj je njegovo ime v ustih vseh učenjakov in v vseh znanostnih časopisih.
Kemiki so že pred mnogimi leti dobili saharin, t. j. sladko tvarino. ki ima več stokrat toliko sladilne moči v sebi. kakor iz čukrove trstike in cu-krove repe pridobljeni cuker ali sladkor, — iz katrana (teer-a). Zdaj pa mislijo, da so iztuhtali pripravo človeškega in živalskega živeža brez žita in rastlin, t. j., da bodo ljudje in živali se lahko redili in hranili brez rastlin, brez žita. sadja, korenja in zelenjave, in da človeku ne bo treba klati z rastlinami krmljene živine za živež meso in mast.
Ako se to uresniči, kar seveda ne bo še hitro, preobrnilo bode to vse gospodarstvo na zemlji. Ne bode treba sejati žita. ne detelje, ne repe. ne korenja. ne rediti govedi, ne svinj, ne perutnine. Ves živež bode vsak človek lahko nosil v podobi majhnega krhlja
valcev bi zahtevala naročevanje umetniških izdelkov pri „Vesni". Še bolje pa bi utegnilo vplivati na naročevalco dejstvo, da so cene. ki jih stavlja ,. Vesna", razmeroma jako nizke, ker so člani navezani na naročila, če hočejo živeti.
Posebno slovenske obrtnike, društva. posojilnice, tvornice itd. opozarja podpisani odbor na gori navedeno. „Vesna* sprejema sledeča dela*):
Slike (portrete) pokrajinske in druge slike v vseh tehnikah. Načrte za razglednice, ilustracije, okraske knjig itd. Dekorativne načrte •/. a umetniško obrtne predmete kakor: Diplome, plakate, okras pohištva in stanovanja itd. — Cerkvene slike, zastave tudi za ženska ročna dela. Arhi-tektonične načrte za moderno pohištvo, za cerkvene oltarje itd. Kiparske izdelke. kipe. reliefe, miniature itd. Sploh vse. kar spada v vpodobljajočo umetnost.
• t esa se določi naprej. Pri konkurenčnih razpisih naročevalcu ni treba plačati posebnega doneska za ceno. Za posredovanje ni treba plačati „Vesni" nobene takse.
Slovenci, storite torej svojo narodno dolžnost in naročujte pri „Vesni". Informacije brezplačno!
Naslov: „Vesna". Dunaj III. Kollergasse 20. IV.
*) Za večja dela se napravi konkurenca. V tein slučaju se pošljejo naprej skice, ki so naročevalcu na izl»ero. Mala naročila se oddajo brez konkurence temu ali onemu članu.
tablete kemično pripravljenega jajčnega belaka pri sebi in namesto mučnega dela na polju, delali, si bodo ljudje živež po fabrikah. V tem še tudi dovolijo prosto proizvajanje in prodajanje saharina, katerega zdaj samo lekarne kot zdravilo zalagati smejo, prepovejo pa vino. pivo in žganje kot strup, za kar razglašajo zdravniki te pijače, in t— ne bode. kakor navadnega polja ne vinogradov, ne bode hmeljišč, ne njiv za cukrovo repo. ne zasadov cukrove trstike.
Svet bode še čisto drugače izpre-merjen, kakor z železno kačo, ki se vije zdaj po vsej zemlji, in z elektriko. Tudi kurili bi radi samo s solčno gor-koto. katero bi zbirali v velikanskih kotlih lijakih!
Toda mi današnji zemeljski črviči. naši otroci in otrok otroci bodemo še po starem živeli in morili živali, da se nasitimo, za prebavo pa se bomo strupili z vinom, pivom in žganjem! Prišli bodo pa za nami, ki bodo s starimi Hrki hvalili vodo kot najboljšo pijačo in kemični jajčni belak kot odini pravi živež ljudi in živali.
Syetoyno-politicni pregled.
—	Volilna preosnova se predloži najbrž? prihodnjo sredo zbornici. Misel, predložiti tudi načrt o reformi gosposke zbornice in poslovnika. j e vlada opustila. — Go-s p o s k a zbornic a bo imela seje 26. in 27. t. m. ter ima kot prvo točko na dnevnem redu prvo branje zakonskega načrta o zavarovanju pokojnine zasebni m u r a d n i k o m.
B r a 111 b n i odsek je dognal zakon o vojaških taksah. — Vinorejski odsek sestavlja vinski zakon. — Carinski odsek se je bavil dne 16. t. m. s trgovinskimi pogodbami, v prvi vrsti s pogodbo z Italijo. Poslanec vitez Vukovič je rekel, da pomeni nova pogodba za Dalmacijo veliko oškodovanje, posebno, ker se je za olivno olje uvedla nova klavzula, ker so se znižale carine na uvoz italijanskih mandelnov in fig. dočim so oranže, zelenjava in kruh carine prosti. Največ pa škodujejo Dalmaciji določbe o nabrežnem parobrod-stvu in o ribištvu. Odgovarjal mu je trgovinski minister. V debato je posegel tudi poslanec Povše. nakar sta se odobrili trgovinski pogodbi z Italijo in Belgijo.
—	Ogrski dogodki. Baron Fejer-varv je dobil od cesarja popolno pooblastilo za vse slučaje. V smislu tega pooblastila utegne Fejervary razpustiti eksekutivni odbor koalicije, omejiti svobodo tiska in zborovanja in ni orda tudi prepovedati r e š k o k o n f e-renco. — Glasom zadnjih poročil iz Budimpešte postaja vedno verjetneje, da se razpuščenje zbornice ne izvrši gladko. 1 zlasti radikalneji elementi v opoziciji menijo, da se parlament mora upreti takemu protikonstitucijonalnemu činu krone s tem. da se né razide in da vzlic kraljevemu reskriptu nadaljuje svoja posvetovanja. —' Pa tudi vladni krogi računajo k to +"ver»tual»OKtjo. Dalles. 11». t. m. sta konsignirana policija in vojaštvo. Določen je tudi bataljon honvedov. ki ima zasesti parlament, ako Id se njega členi branili pokoriti se kraljevemu reskriptu. V ozna-čenje razpoloženja na Ogrskem zadošča dejstvo, da je uvedenih 214 procesov radi žaljenja Veličanstva. S>mp-tomatična je tudi govorica, da ima general Nyry nalog, da v slučaju hudih izgredov prenese krono sv. Štefana na Dunaj.
—	Pravda proti bivšemu srbskemu ministrskemu predsedniku.
Dne 16. t. m. se je pričela pravda proti bivšemu ministrskemu predsedniku Gjorgjeviču. češ. da je v knjigi „Konec dinastije" izdal državne t a j n o s t i ter s tem omajal Srbiji mednarodni kredit, zbndil pri drugih državah nezaupanje proti Srbiji. Obtoženi se je zagovarjal, da ima knjiga le zgodovinski značaj in da je slično delo sestavil tudi bivši francoski minister Delcassè. — Obravnava bo trajala več dni.
Razpust grške državne zbor niče. Grški kralj, ki se mudi pri pogrebnih slavnostih svojega očeta umrlega danskega kralja v Kodanju. je brzojavno odredil razpust zbornice. Nove volitve bodo 8. aprila.
—	Srbska skupščina je v tretjem čitanju s 75 proti 7 glasom sprejela trgovinsko pogodbo z Nemčijo. — „Zeit" poroča iz Belgrada. da je vlada sklenila odgoditi skupščino do 26. t. m. V tem času je nade, da se poravna spor z Avstrijo.
—	Trgovinska pogodba Avstrije z Rusijo. Dne 16. t. m. sklenjena trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko in Rusijo urejuje prvič trgovinske odnošaje med obema državama z obojestranskimi pogodbenimi tarifi. Za uvoz avstro-ogrskega blaga so se do-
segle sledeče ugodnosti: carina na kose in srpe se je znižala od 3'60 na 1'65 rnblja. carina na papir se je znižala za 4 rublje itd. (1 rubelj blizu 5 K). Avstro-Ogrska pa je dovolila ruskim produktom sledeče ugodnosti: za žita so določene minimalne carine; carina na živo perutnino je znižana na 4 K. dočim je uvoz gosi carine prost. Zviša pa se carina na hmelj od 16 na 20 K. na konje od 211 na 60 K. na deteljno seme 8 K (dosedaj je bilo carine prosto) in na druga semena povprečno 2 K.
—	Raski dogodki. General pehote G r o d e k o v je včeraj iz LoSanga brzojavil carju, da je prevzel vrlino poveljstvo nad četami na skrajnem Vztoku. Istočasno je brzojavil general Linevič, da je glasom carskega ukaza od 2. februarja izročil vrlino poveljstvo nad četami, nahajajočinii se na skrajnem Vztoku, — V kazenski riapravi proti 600 mornarjem, ki so obtoženi punta na oklopnjači ,.Pot temkina'1, je državni pravdnik za trideset njih predlaga smrtno kazen. Sodišče izreče obsodbo najbrž prihodnji ponedeljek. — Iz Rige javljajo, da so v četrtek našli v središču mesta v kleti neke hiše štirnajst bomb; osem jih je bilo napolnjenih.	-
—	Rusija daje Turkestan v najem? Iz Petrograda poročajo iz baje dobro poučenega vira. da namerava Rusija dati Turkestan na 36 let v najem nekemu ameriškemu trustu, ki bi imel pravico izrabljati deželo v trgovinske in industrijaine namene. Po 36 letih ali za določeno odškodnino že po 24 letih pripadlo bi Rusiji vse. kar je trust v Turkestanu napravil. Trust bo namreč zgradil mnogo železnic. plača jamstva za kontokorente 400 milijonov ter se zaveže rabiti samo ruski materijal in ruske delavce:
—	Rumunska proti tujcem, V!ada pripravlja zakon, ki je v prva vrsti naperjen proti Grknim toda tiče tudi drugih tujcev, ki prihajajo iz držav, ki niso sklenile z flttmunsko trgovinske pogodbe. Temeljna pristojbina za uvoz je povišana šestkratno. Za uvoz blaga so ustanovljene najvišje takse.
—	Pogreb kralja Kristijana. Truplo kralja Kristijana je bilo dne 16. t. m. iz dvorne cerkve kodanjske slovesno prenešeno na glavni kolodvor, odkoder ga prepeljejo v Roeskilde. Sprevoda, ki se je pomika! po mestnih ulicah, so se vdeležili členi kraljevske rodbine in zastopniki inozemskih vladarjev.
Francoski predsednik Loubct
je dne 16. t. m. zadnjič predsedoval ministrskemu svetu. V ginljivih besedah se je ministrom zahvalil za podporo ter izrazil željo, naj kabinet krepko nadaljuje zapričeto delo. Ministrski predsednik Rouvier je v svojem odgovoru omenil, kake koristi in dobrodelnega upliva da je bilo za republiko 7-letno vladanje odhajajočega predsednika ter je dostavil, da vzame predsednik Loubet v svoje zasebno življenje ljubezen svojih državljanov in spoštovanje vnanjih vlad.
—	Dubost izvoljen predsednikom francoskega senata. Senat je z 241 od 246 oddanih glasov izvolil svojim predsednikom Dubosta namesto sedanjega predsednika republike Fallieresa.
Perzijski šah je dal svojega trgovinskega ministra zapreti ter ga za večno izgnati iz dežele, ker je bil glava sedanjemu revolucijskemu gibanju v Perziji. Trgovinski minister je bil poprej deset let poslanik v Bruselju.
—	Zarota proti iuozemcem na Kitajskem. Sovražno gibanje proti Evropejcem in Amerikanom narašča z vsakim dnem hujše ter se naglo širi z juga proti severu. Straže pri posla-
ništvih so se pomnožile, in sicer je dobilo nemško poslaništvo celo baterijo pomoči. Kitajska vlada z v raca krivdo na tujce, da so sami provzročili nemire.
Slovenske noyice.
Štajersko.
—	Našla se je v Celju zlata damska ura. Kdor jo je zgubil, naj se zglasi pri g. Hribarju, kovaču v Spodnji Hudinji.
—	„Slovenec" nas je zato. ker smo ono žensko, ki je bila prva dva tedna tega meseca kot obtoženka pred porotniki v Zadru. označili tako. kakor državno pravdništvo v Zadru v obtožnici in ljudje iz Savinjske doline, ki so bili pri razpravi v Zadru in ker smo pisali, kakor je res. da je bil župnik na zatožni klopi zaradi umora, kar seveda ni isto ko obsodba, prijel na sledeči način : „Pošteno p o v r a č i 1 o. Ker je .Domovina' po vsakih volitvah ubrala zopet pot previdne nevtralnosti, so jo tudi mnogi štajerski duhovniki naročevali in priporočevali. .Domovina' se čuti sedaj varna v svojem gnjezdu in začne posrečevati. Nekatere slučaje sino že omenili. V zadnji številki piše zopet o .župniku na zatožni klopi radi umora", ki pa je bil samo zaradi pridržanega pisma in ne zaradi umora obsojen na HO K globe, ter o .župni-kovi ljubici'. Štajerski duhovniki so si izredili gada na svojih prsih, mleko pa dajejo temu gadu celjski gospodje dr. Sernec st.. notar Baš. dr. Vrečko in poslanec dr. Hrašovec. ki so kot nadzorniki lista odgovorni za njegovo smer. Omenjamo tudi onim. ki tega ne vedo. da sta sinova-vseučiliščnika gg. Baša in dr. Hrašovca na univerzah i/.med največjih „svobodomiselnih" kri-čačev. Kakšen les. takšen sin. kakšen «če. takšen sin!" Ponatisnili smo ta sestavek, da tudi oni naši bralci, ki ne čitajo „Slovenca", vidijo, kako — pod kazenski zakon spadajoče orožje se rabi proti nam. ..Deutsche Wacht" v Celju je ta članek „Slovencev" kot znamenje propada celjskega Slovenstva hlastno pobrala in pristavila, da zdaj vsaj ,pozna slovenske časnikarske zveri v Celju („Pressbestien"). Že zadnjič smo rekli, da je „Slovenčevo" pobijanje „Domovine" samo sovražnikom Slovencev. ki so tudi sovražniki katoličanov. v korist. To se je sedaj jasno pokazalo.
—	Letovišče na Bledu, katerega lepote uživati bomo imeli priliko dne 25. t. m. v veliki dvorani „Narodnega doma" v Celju, bo gotovo privabilo vse dobromisleče Slovence iz Celja in celega Spodnjega Štajerja. Poleg drugih zanimivosti, o katerih smo doslej izvedeli izza kulis in o katerih smo že sporočali, bodo naši samci imeli tudi še posebno dobro, da si bodo brez posebnih ljubezenskih naporov potom ženitbene posredovalnice mogli pridobiti vrlih in brhkih družic za življenje. Častilce dobrega vina bode privlačila šampanjska lopa. v kateri se bo prodajal pristni peneči se šampanjec. Kdor vabila še ni prejel, naj se blagovoli javiti, ker pri ninogoka-terih spremembah pripravljalni odbor za sokolsko maškarado svoje naloge ne more izpolniti v polni meri.
—	Pred celjskimi porotniki. Dne 15. t. m. je stal pred celjskimi porotniki Martin Drobnič. c. kr. sodni sluga v Slovenjem gradcu. Obtožen je bil uradnega poneverjenja, ker je de* narje in kolke, ki jih je kot izvršilni organ sprejemal, baje zase obdržal, nadalje pa tudi zlorabe uradne oblasti, ker je prikrival sodne akte. Porotniki so vprašanje glede poneverjenja zanikali, ker so smatrali obtoženčevo de-
janje kot disciplinarno nerednost, pač pa so potrdili z 8 proti 4 glasov« vprašanje o zlorabi uradne oblasti Sodni dvor je Drobniču prisodil osei mesecev težke poostrene ječe. Pomilo vanja vredni so obtoženčevažena. ki j« prisostvovala vedno jokajoč celi razpravi. in pa njegovi štirje otročiči. -j Dne 16. t. m. je bila obravnava prut 25letni natakarici Evi Stolcer iz Rogatca radi hudodelstva požiga in tatvine. Porotniki so vprašanje radi požiga enoglasno zanikali, vprašanje radi tatvine pa potrdili, iu Eva Stolcer je 1 obsojena na 10 mesecev težke ječe. Dne 17. t m. je stala pred porotni bivša poštarica v Rečici Deleja zanj poneverjenja in izrabljanja uradi« oblasti. Obtoženka se je svojedobim sama javila sodišču radi poneverjenj denarnih pisem iz Amerike Porotniki pa so zanikali obe vprašanji in obtoženka je bila oproščena. O porotni obravnavi proti Kek ču. ki je ok-dolžen ponarejanja avstrijskih l>a«j kovcev. prinesemo daljše poročilo sredo.
—	Žalostno znamenje naše nevednosti in ponižnosti. Prejeli smo že pred dolgo časa pismo, v katerem se med drugim glasi: „Uraduje se pri nas na slovenske dopise slovensko, s» nemške nemško. Člen XIX. osnovnih zakonov." In gospoda, to nam je pisal inteligent — občinski tajnik! Oospodi prav toplo priporočamo, uaj si natančneje ogleda osnovne zakone, naj si jih ne pusti razlagati od „zgori;", naj spoštuje svoj jezik, naj ve, da se mu bodo konečno priborile pmwee v uradovanjn v slovenskih občinah. Se samo žalostno, a m p a k n a r a v n os f sme š n o - n e n m n o je tako pisanje za „inteligenta". Gospod naj bode pre- ; pričali, da bode preko njegove glave, dosegel slovenski jezik tudi v tamošnji občini svoje pravice! Da se vidimo!
Za splošno in enako volilno pravico so se izrekle naslednje občine: Jarenina (pol. okr. Maribor). Cvetkovo (pol. okr. Ptuj). Lubnica (pol. okr. Konjice). Sv. Marko (pol. okr. Ptuj). Pie-terje (pol. okr. Brežice). Globoko /pol. okr. Brežice). Statina - okolica ipolj okr. Ptuj). Mozirje (pol. okr. Celje).
in zopet c. kr. pošta! Dne 15. jan. t. 1. je bilo oddano v Št, Rn-j pertu na Dolenjskem pismo z lepim j slovenskim naslovom: N. N.. Svetinje pri Ormožu. Štajersko. Dne 13. t. in. j je srečno prišlo na svoje mesto, a | uboga kuverta nosi na sebi pečate j New York in drnge. V Ameriki so j iztuhtali, da je Štajersko najbrž kje J v Avstriji, spodaj na Kranjskem tega 1 niso znali. Vrag vzemi takšno ur»-dovanje!
—	Na adreso ravnateljstva j užm železnice! V Ptuju je dne 15. t. m. zahtevala neka žena vozni list v Celje za brzovlak slovenski. Uradnik je za-režal nad njo. češ, zakaj ne pove ..Cilli". da on ne ve. kaj je „Celje". In potem je še režal nad njo. zakaj ne govori nemški, da on ne razume slovenski! Tako torej! Če je že ravnateljstvo tako nesramno, da nam daje v kraje, kode« se vozi v velikem številu tudi slovenski, ljudstvo, nemške uradnike. — pa si • taka baraba-uradnik še misli, da sme biti s slovenskimi strankami sam predrzen. kakor da ima pse pred seboj! Tako nemčursko barabstvo si bodemo enkrat za vselej prepovedali. Če hoče imeti dotični uradnik kakšna pojasnila glede svojega predrznega vedenja z navedeno ženo in če hoče imeti priče, naj se oglasi v našem uredništvu. Ravnateljstvu južne železnice pa povemo, da nas je minila potrpež-jivost pred takšnimi barabstvi!
:— Iz štajerskega deželnega šolskega sveta. Nadučitelj v Rajhenbargu je postal učitelj Fr. Jamšek iz Vidma.
lini učitelj je postal na svojem mesta 'Rajknlmrgu Vinc. Okorn. Na me-bnsk») šolo v Maribor pride za nči-%}A Mat, Krenmavr iz Gor. Avstrije.
dekliški meščanski šoli v Celju se paioli obrtni nadaljevalni tečaj, fc-Šmarje pri Jelšah. Imamo bum trgovcev, gostilničar jev, me-Kttid. Taf zadruga ima svojo šolo. zahajajo po trikrat na teden učenci, kateri so večinoma bor nezmožni, a tam se podučuje m v nemščini. Povejte, jeli zna ■ioli učenec, kateri je obiskoval p)k napisatijen slovenski račun? Bt^a še manj zna. Dne 20. t. m. P pri tej zadrugi plenarska seja. Pipro je dolžan vsak količkaj ■en trgovec, gostilničar, mesar iz ■ in tudi iz celega šmarskega «r,b»riti. da se pri tej seji enkrat odpravi to germansko vzgo-
He.
Umrl je v Šmarju dne 17. t.
■Mni trgovec, g. Fintar, na po-T&iafi prehlajenja. v 26. letu starosti, f - Poročil se je danes v Nazarju te Turnšek z Marijo Tnrnškovo j. lilenškovo.
i- Sv. Martin v Rožni dolini.
h „Posojilnica" v Vojniku je bla-pjlila podariti za uboge šolarje tu-šole 2(i K. Za ta velikodušni V kukata podpisana v imenu ubogih fctoftv najsrčnejšo zahvalo. Iv« Kvae, Jožef Podgoršek, naičitelj. načelnik kr. šol. sv. J^- 0 štrajk u v Trbovljah smo gjomìli vedno nepristransko: to mora p«»ti vsakdo, ki je zasledoval ■É nolre in ki pozna razmere. Sedaj jw ..Hdeči Prapor." očita, da smo ■ali neresnico in pravi našemu nikn. da je ..nekdaj" imel socijalni da ga pa sedaj nima več. Konšta-
0.	da ima naš urednik še vedno ni meri socijalni čut. da se mu
1.tekom	mnogili težkih skušenj I poglobil, da niti za trohico ni J(|it od svojega prepričanja. — da
»je baš ta socijalni čut utrdil Tfenje. kako brezvestno in brez-Ì je. voditi takšno silno maso deli. tot je v Trbovljah, nepriprav-tako težko borbo. Blebetanje »azijskem listu itd. je brezmiselno
li|t samo plitvo poznavanje naših »
«Trbovlje. „Svetčev večer" se ino obnesel. Nabralo se je pri pšku mnogo narodnega občinstva fccer prvega ustanovitelja in "ste družbe sv. Cirila in Metoda, jlika Svetca. Slavljencu se je po-'«ii njegove SOletnice rojstva po-sledeča brzojavka: „Ženska potnica. sv. Cirila in Metoda, zbrana [V^m slavnem večeru, kliče Vam gaja leta!" Cast in hvala, da se ta večer tako vrlo obnesel. gre v insti tudi g. V. J„ posestniku v jbovljah. radi katerega stave je pre-družnica ta večer ,.domu na tat' 45 K. Ž i v i o p o s n e m a 1 c i !
Bizeljsko. Po večjih krajih v Äm glavarstvu lazi pomočnik celj-lotografa Lenza in išče slovenskih J. V nedeljo, dne 4. t. m. vršila Jh neki tukajšnji gostilni domača P®!«. katere se je ta nepoklicani osti družbi tudi nepoklicanega tukaj-unplentka vdeležil. Vse j« bilo Kidane volje. A ne dolgo. Zgoraj omenjena sta začela, ko njima je sladki eljanec možgane razgrel, zabavljati "n od celjske kulture oblizani fotograf začel navzoče obkladati z „windische ,nde'. Plačilo bi bilo sledilo za to Ištvo. a „urnih krač" popihalo jo ' to človeče in se skrilo. Narodnjakom, katerih bode še iskal zaslužka. ■ ga prav „toplo" priporočamo. - Posavska planinska podruž-« „Slovenskega planinskega dru-
štva" je imela dne 12. t. m. svoje prvo glavno zborovanje v Rajhenburgu. — Navzočih je bilo nad 30 članov, med temi nekaj odličnih gostov. Po prisrčnem pozdravu predsednika in izrazu sožalja na prebridki izgubi umrlega načelnika g. Fr. Veršeca je sledilo zanimivo poročilo tajnika o dosedanjem delovanju za domačo turistiko. Izvedeli smo. kako se je spočela in završila „Jurkova koča na Lisci" in kake imenitne goste je že prenočevala. Obenem se je podajal izvleček iz dosedanjih letnih računov. Načelnikom je voljen g. B. Kiinej. tajnikom B. .Turko, odbornikoma pa gg. Ig. Supan in K. Štarkl. Med stavljenimi nasveti se je sprejel oni, pod „Jurkovo kočo" zgraditi še malo klet.
—	Planina. Neka Ana Hladin. 71 let stara ženica, je bila pred par ted.ii pripeljana kot neozdravljiva iz celjske bolnišnice v Planinsko vas. kjer je imela od hiše do hiše hoditi prosit miloščine. Po odredbi županstva je začela pri Kočlerih. Tako je dospela nekega dne do župana Jazbeca, ki jo je naložilna voz in jo zapeljal na dvorišče nekega Oprešnjka. ne da bi bil istega o prihodu revice Hladin obvestil, je izpregel vole in pustil revo na mrazu brez odeje in brez ljudske pomoči. Šele čez več ur jo je spravjl v hišo in jo nasitil. Tako nečloveško ravnanje je povzročilo veliko ogorčenje med prebivalci. V hiralnico bi se morala revica spraviti, kakor postava zahteva, ne pa tako nečloveški trpinčiti.
—	Nesreča pri igranju z orožjem. V Marenbergu se je igral z nabitim samokresom 131etni črevljarjev sin Franc Pušnik. Samokres se je pa sprožil in krogla je zadela poleg stoječega 5letnega brata Alojzija, da so ga morali prepeljati v bolnico.
—	V pokoj je šel višji poštni kontrolor v Gradcu Martin Slekovec.
—	Občni zbor slov. izobraževalnega in zabavnega društva ..Naprej" v Gradcu se je vršil dne 7. t. m. ob jako slabi udeležbi. Poleg 7 odbornikov je bilo izmed 70 članov komaj 9. V odbor sta prišla poleg dosedanjih odbornikov gg. Kuralt in dr. Osenjak. Predlog, da se izpremeni naslov društva v „Čitalnico", ni prišel vsled pičle udeležbe v razpravo, istotako so se opustili vsi drugi važni predlogi, kakor ustanovitev odseka za slovenski otroški vrtec in ljudsko š o 1 o, d r u š t v e n i dom. pouk v slovenščini itd. itd.
Odbora ne zadene nobena krivda, saj se mora vendar pričakovati od dru-štvenikov, ki tvorijo znaten del graške slovenske inteligence (21 z akademično izobrazbo, 50 uradnikov in učiteljev, 12 obrtnikov in 7 dijakov), da se sami zavedajo svojih dolžnosti. — V čitalnico je zakajalo redno le 15—18 dru-štvenikov. Ker znašajo vsi izdatki nad 1000 kron. nastane sploh vprašanje, če se sploh izplača za to število imeti društvo. Odboru se je posrečilo s prvim majem 1906 najeti drugo stanovanje, ki odgovarja vsem zahtevam. Upamo tedaj, da se bo v novih prostorih razvilo drugo, lepše življenje za graške Slovence; življenje in delo, ki bo imelo trajne vspehe za posameznika, kakor tudi za celokupnost,
Čujemo. da namerava odbor sklicati v najkrajšem času izvanredni občni zbor, da se spremeni dosedanje društveno ime in se sestavi odsek, ki bi se imel pečati s perečimi in nujnimi vprašanji. Merodajnim krogom, ki so doslej stali brezbrižno- ob strani, kličemo: Pobrigajte se za „Naprej", dokler ne bo prepozno, pridite polnoštevilno na izredni občni zbor in delujte v p r o -s p e h društva in s t e m — Slovenstva.
Kranjsko.
Bodoči knjižni program „Slovenske Matice". 1. „Zbornik" se kot perijodična knjiga obdrži v ta namen, da se v njem objavljajo krajše razprave strogo znanstvene vsebine. 2. Letopis ostani še nadalje društvena knjiga za objavljanje pisarniškega poročila. 3. Matica izdaj vsako leto po eno ali dve monografiji. Kot primerna tvarina tem monografijam se priporočajo sledeče razprave: a) Zgodovina Ilirije, ket spominska knjiga z ozirom na bližajočo se stoletnico, b) Zgodovina ilirizma. c) Zgodovina reformacijske dobe v Slovencih, č) Bleiweis in Novice, ob stoletnici pokojnikovega rojstva, d) Zgodovina slovenskega naroda, e) Zgodovina slovenske in ostalih slovanskih književnosti, f) Opis ostalih slovenskih pokrajin, g) Prešernov zbornik, h) Etnografske študije o Slovencih (z ilustracijami), i) Novejše tehnične pridobitve (z ilustracijami). j) Občna zgodovina v monografijah (ilustrirana), k) Zgodovina umetnosti v monografijah (ilustrirana). 1) Kemična tehnologija, m) Bakteriolo-gija in mikroskopija (ilustrirana), n) Narodno gospodarstvo, o) Socijalizem in socijologija. p) Poučni spisi iz zdravstva, r) Etika, s) Estetika, š) Poetika. t) Astronomija. 4. Leposlovju naj se pridrže vsako leto vsaj po tri knjige pod splošnimi naslovi a) Knezova knjižnica, b) Zabavna knjižnica, c) Iz svetovne književnosti. Kot tvarina prvima dvema knjigama se priporočajo poleg izvirnih leposlovnih del ponatiski izbranih spisov umrlih ali pa tudi še živečih domačih pisateljev. Izdajala naj bi se tudi izvirna dramatična dela in pesniški zborniki. Za prevode v knjigi „Iz svetovne književnosti" se priporočajo pesniške antologije; dalje najboljša starejša in novejša slovanska leposlovna in dramatična dela ter kla-ii' moderna dela tujih književnosti. Sprejemajo se pa le prevodi po izvirnem besedilu; prevodi iz nemščine se načelno odklanjajo. Vsakemu teh prevodov naj se pridoda kot uvod kratek pregled o avtorjevem življenju in delovanju.
Izginil je krški glavar g. Orešek s ključi vred. Danes je deseti dan. kar ga pogrešajo.
— Odlikovanje. Okrajni komisar g. dr. Avgust vitez pl. Bannica v Ljubljani je dobil zlati zaslužni križec s krono.
Koroško.
—	Enakopravnost na Koroškem.
Občina Legaves je zahtevala od davčne oblasti v Beljaku dvojezične tiskovine. Okrajni glavar Schuster je odredil, da takih tiskovin za označene stranke ne da, kei dotične stranke razumejo nemški; če bo občina zahtevala dvojezične tiskovine. mora predložiti seznamek. v katerem je želja vsake posamezne stranke po dvojezičnem besedilu potrjena s strankinim podpisom. Ali smo še v Avstriji? „Mir" pravi, naj slovenske občine z ozirom na to odklonijo dela v prenešenem delokrogu.
—	Tatvina. Dne 28. prosinca so našli župnik in cerkv. ključarja v cerkvi sv. Magdalene na Rudi vtrgano puščico in denar pobran. To ni prvikrat. Že lansko leto meseca vinotoka se je ravno isto zgodilo. Tatu še dosedaj niso zasledili.]
Čuden štrajk. Pri Sv. Lenartu v Rutah na Koroškem ne mara biti nihče več cerkveni ključar. Plajberški župnik je pa odpovedal tako dolgo službo božjo, dokler ne bo ključarjev. Imajo svoje muhe!
Primorsko.
— Stavka v Trstu. Stavka kur-jačev se nadaljuje vkljub temu, da so
že v skrajni revščini. Kurjači z Reke so naznanili svojo solidarnost. Na pokopališču je demonstriralo okolo 8Cmi oseb za delavce, ustreljene pri februarskih izgredih 1. 1902.
— 12 let stara samomorilka. 12 let stara šolska deklica Eliza Oster-nik v Trstu je izpila strup, ker se je bala. da bo doma kregana. Hitra zdravniška pomoč jo je rešila smrti.
Svetovne vesti.
—	Največja tovarna za vžigalice
je zavod „Vulkan" v Tidaholmn na Švedskem. Ondi dela 1200 ljudi, pa napravi na dan 900,OOO škatljic vžigalic na dan. Na leto potrebuje 600.000 metrov drv. 250.000 liber papirja in 40.000 liber uroka za lep. s katerim se lepijo škatljice. Skoraj neverjetno.
Prebivalstvo v Petrogradu.
V	najnovejši številki „Rusi" čitamo: Po podatkih Statističnega oddelka petrogradske mestne uprave je število prebivalstva v Petrogradu doseglo 1. januarja t. 1. po starem stilu:
V	mestnem okolišu 1 milijon 429.00« > duš. v predmestjih pa 249.000 oseb, da šteje torej Petrograd v vsem 1 milijon 670.00 o prebivalcev. . Število prebivalstva za leto 1905 je v mestu naraslo za 38.000, v predmestjih pa za 12.700 oseb. Prebivalstvo Petrograda se je tekom enega leta pomnožilo za 50.700 oseb.
—	Največ grbavih ljudi je v Španiji. V okolici Siery Moreny je vsak trinajsti človek grbast.
Cerkveni zbor ruske pravoslavne cerkve se vrši letos na začetku jeseni. Pripravljalna dela so se že začela pod vodstvom peterburškega in ladoškega metropolita Antonija. Zbora se bodo udeležili zastopniki črnega in belega (posvetnega in samostanskega) duhovništva, profesorji duhovnih akademij in posvetne osebe, ki se zanimajo za cerkvene zadeve. Vsaka eparhija bo izvolila enega takšnega zastopnika posvetne inteligence.
Nagrada za vremenske preroke. Vlada Zjedinjenili držav je razpisala nagrado 706.800 K onemu učenjaku. kateremu se posreči izumeti sredstvo, s katerim bi se vreme vsaj za mesec dni naprej prerokovalo. Imenovana vsota se razdeli na dva dela in sicer dobi prvo polovico oni. kateri more prerokovati gorkoto zraka in znajde pravilo, po katerem se da soditi menjava vremena, a ostali znesek pripade onemu,- kateri more za več časa naprej prerokovati stanovitno deževje. No o rešitvi teh vprašanj še do danes ne vemo ničesar.
—	/Jntr kardinalov šteje seda 61 členov, in sicer 36 Italijanov in 25 Neitalijanov. Pod vlado Pija X. je umrlo že 8 kardinalov; leta 1904 so umrli trije: Herero. Celesia in Mocenni; leta 1905 trije: Langenieux. Aiuti in Pierotti in v tem letu dva: Spinola, nadškof v Sevili in Goosens, nadškof v Mehlini v Belgiji. V prvih treh letih papežtva Leona XIII. je umrlo 13 kardinalov.
Za materjo. V Zagrebu je umrla v torek soproga upokojenega finančnega kontrolorja Königa. Zadela jo je kap. To je njeno hčer tako uža-'lostilo. da je vzela samokres in se. ustrelila.
—	Stavka mornarjev na Reki je
končana, ker je tovarna za torpede ugodila zahtevam delavcev.
Društveno gibanje.
„Naprej" v Gradcu ima v
četrtek, dne 22. februarja 1906 ob pol 8. uri zvečer „pri zeleni Štajerski" (na voglu Radetzkyjeve in Wielandove
ulice) izvanredni občni zbor. Spored: 1. Volitev novega odbora. 2. Predlog zaradi spremembe imena društva. :>. Predlog zaradi otvoritve slovenskega otroškega vrtca. 4. Predlog zaradi pouka v slovenskem jeziku. 5. Slučajnosti. Po občnem zboru odhodnica dosedanjega predsednika g. .Josipa Jak-a. Slovanski gostje dobro došli! Glede na prevažni spored vabi k mnogobrojni udeležbi	odbor.
—	Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu priredi v proslavo sedemdesetletnice svojega častnega člana Josipa Stritarja v začetku marcija „Stritarjev večer"!
—	Izvenakaderaična podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradcu priredi s prijaznim sodelovanjem pevskega zbora akad. tehn. drnštva „Tabor"' v sredo, dne 21. svečana 1906 zabavni večer s plesom.
—	Izveuakadeinična podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradcu ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 1. marca 1906 ob H. uri zvečer v pro-storili društva „Naprej". Jakominigasse št. H. I. nadstropje. Spored: 1. Poročilo odbornikov. 2. Volitev novega odbora. H. Slučajnosti.
Loterijske številke.
Trst. dne 17. svečana 190«: 78. 55. 5. 29, 50. Linee..... ..	«3. 5. 3«. «0. 42.
Listnica uredništva.
Puščavnik na Raduhi: Prostor nam ne pripušča. da Iii priobčili takšne /.a širšo slovensko javnost brezpomembne osebnosti. Pišite nam kaj o narodnem življenju, o narodni zaspanosti. Tudi v to je dobra satira.
G. F. S.. Šmarje: Da je dopis tako kratek, ni ìuoja krivda. Ti razložim, ko se snideva Pozdrav Tebi in Tvojim ! — Sobotarov.
(1381 3- I
== Naprodaj je ==
restavracija
v najboljšem stanu, z dobrim pometom. obilnim obiskom. Poleg tega veliko kmetije. Cena ugdona. Ponudbe se naj pošiljajo na upravništvo „Domovine."
h si cepljenje trt
špaga se dobi pri podpisanem po K :V60 kg. Ta je najfinejša, iz zanesljivo najboljše tvarine. tei- kot najprimernejša od merodajnih strokovnjakov priporočena. 1 kg zadostuje za približno 8000 cepljen k. Pošlje se vsaka množina, če se pa naroči najmanj 5 kg. se
liEOPOliD PEHAR, Ivanjkovci pri On.
[ 5
Cene primerno nizke. Delo solidno se v teku tedna izgotovi. Lišpa treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči.
)
H. TO L K
Šoštanj, Štajersko.
Kemična pralnica
urejena i. najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd.
Zbiralnica v Celju pri gospodn
Josipu Hočevarju
V.
krojaški modni salon, Kolo dvorska ulica.
(64) «7-14
spreten prodajalec, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi premeniti svojo sedanjo službo mešane stroke od 15. do 20. sušca. Vprašanja na upravništvo „Domovine".
Naprodaj je več
divjih Kostanjev
po H in 4 krone komad ter dva po p kron. Na ogled so v Sovodni št. 35.
Natančneje pove Lucija Smit na celjskem kolodvoru. (132) 2 2
Dva mlada V prav lepa
iržaVtta
žrcbca
za oplembo kobil podpušČal bode
od 15. febr. do 15. jui. 1.1.
po navadnih cenah
Janez Dpofenik
posestnik v Imenem pri Podčetrtku.
(131) 3—2
in poslopje s petimi stanovanji ter nekaj zemljišča, tik Lappovega premogovnika v Zabukovcih pri Grižah
je naprodaj.
Vpraša se pri JOSIPU ZAGOUETli v Gotovljah, p. Žalec. (125), w ;i
«lliiiililsfil
Pri Sv. Barbari v Halozah na Mejah h. št. 9 na Korenjakoveni se vrši 21. t. m.
Ponuja se 135 hI starega in 45 lil novega vina. 1127) 3-3
Blagajnice B
prodaja v vseli velikostih najboljše izdelane firma, ki astoji že nad 30 let .
S. BERGER
DUNAJ I.. Wipplingerstrasse 29.
Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-43
II
L.
in enega
sprejme takoj j. Errath trgovec v MOKRONOGU.
Dolenjsko. (121) 5—4
Mrtvo perutnino, surovo maslo
kupi v večjih količinah
A. SCHANI L, Dunaj XVII.
Hauptstr. 67.	Pošt. hr. konto 885.365.
(73) 20-13
Priprave za valjanje perila (valjarje), pralne stroje, stroj« za izžemanje, omare za led najboljše kon-= štr ukcije daje-
Wiwimgerstrasse
llusrrovani ceniki zastonj in poštnine prost-:
kf	(7/a) 104—43
Redni občni zb
Narodne hranilnice in posojilni]
t Radečah
(136)
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
se vrši dne sušca 1906 ob tretji uri popoldne,
ter sc društveniki ,7abijo k obilni udeležbi.

il
Stavbeni vodj
zmožen samoetojno voditi gradbo ceste ter vešč v obrisih oz,. naMih
Ponudbe, opremljene z dokazili zmožnosti in zahtevo place, naj se poi okrajnemu odbopu v Slov. Bistri«
prVi Vitt^Ki sejen V M
se vrsi
dite 26. Accana 1906 v
Ponujali se bodo vzorci letošnjega prav dobrega pridelka, ter tui vzorci iz prejšnjih letnikov od vseh vinogradnih krajev ptujskega okra«
Začetek ob 10. uri predpoldne.
Železniške zveze s Ptujem: iz Maribora odhod poštnega vlaka ob 8. uii 15 min i/ Ljubljane odhod poštnega vlaka ob 5. uri 15 min. predp.; Prihod v Ptuj ob 9. uri 53. mili Oditod iz Ptuja: 1. 3/42 popoldne brzovlak na Pragarsko- Maribor in Pragersk* ljana. 2. ''46 popoldne poštni vlak na Pragersko - Maribor in Pragersko - Ljubljana.
Ptuj, dne 10. svečana 1906. (130) 3-2	Z a odbor: M. BRENČIČ, naie
__kupuje
(sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gozde pripravljene za posekati. +1
Ponudbe nasloviti je na
Parno žago Deghenghi v Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47.
Pisarna: Šelenburgove ulice št. 61
(8) 100-41