PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! LJUBLJANA, SREDA, 17. FEBRUARJA 1988 LETO XXX • ŠT. 39. • CENA 400 DINARJEV »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKF PRAVI-—_ CE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1954 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE ,94T USTANOVI LjV OS VOB ODI L ^ A ^ fTc^NTA^S^LO^eT'nsK ega^N/\R OO a GLAVNI UREDNIK BOŽO KOVAČ ODGOVORNI UREDNIK TIT DOBERŠEK PnlogaSedem pogledov: Kam »ploveš« jugoslovanski turizem - Ceste so slabše kot so bile lani - Vojvodina čaka npve objekte, staro pa naj propada Oblikovan predlog možnih kandidatov Predsedstvo RK SZDL je listo možnih kandidatov poslalo v presojo kandidacijskim konferencam - O pisanju o JLA, SLO in DS LJUBLJANA, 16. februarja — Letos poteče mandat predsedniku 1 predsedstva naše republike Francetu Popitu. Član tega predsedstva dr. Boris Majer zavoljo zdravstvenih razlogov svoje funkcije ne more več opravljati. Dveletni mandat pa poteče tudi vsem predsednikom in podpredsednikom v republiški skupščini in skupščinah interesnih skupnosti v republiki. Zato je predsedstvo RK SZDL danes izoblikovalo predlog možnih kandidatov za vse te funkcije in ga poslalo v presojo kandidacijskim konferencam. vali na podlagi mnenj svoje baze, ta pa se bo morala odločiti med sedmimi možnimi kandidati za predsednika in devetimi možnimi kandidati za člana predsedstva SR Slovenije ali morda še med več kandidati, če bo na kandidacijski konferenci predlagan še kdo. Temeljne kandidacijske konference v krajevnih skupnostih in tozdih se bodo sestale med 17. februarjem in 4. marcem, sledile bodo občinske kandidacijske konference sredi marca, republiška kandidacijska konferenca bo konec marca, sredi aprila pa bodo volitve v občinskih skupščinah (te bodo volile svoje vodstvo in glasovale o kandidatih za predsednika predsedstva in člana predsedstva) ter seja republiške skupščine, ki bo izvolila svoje vodstvo. na njem bodo razglasili tudi izvolitev predsednika in člana predsedstva SR Slovenije. Novost na kandidacijskih konferencah bo, da bodo tudi na njih lahko navzoči predlagali nove mož- • LJUBLJANA, 16. februaija - Predsedstvo RK SZDL Slovenije je danes oblikovalo pre,dlog možnih kandidatov za predsednika in člane predsedstva SRS ter nosilcev vodilnih funkcij v skupščini SRS in skupščinah sisov. Možni kandidati za predsednika predsedstva SRS so Marko Bulc, Tomaž Ertl, Mojca Drčar-Murko, dr. Ivo Fabinc, Andrej Mari.ic, Janez Stanovnik in Ciril Zlobec, za predsednika skupščine SRS pa Miran Potrč. • Blizu dvajset članov predsedstva je sodelovalo v razpravi, ki jo povzemamo na 5. strani. Strnil jo je Jože Smole s poudar-| kom, da smo vsi odgovorni za JLA, torej ne moremo biti neprizadeti spričo grobih žalitev in nekorektnega pisanja; takšno početje je treba z vso ostrino obsoditi, hkrati pa zavrniti tudi komentarje, da imamo v Sloveniji sumljiv odnos do jLA, SLO in DS in politike neuvrščenosti. ne kandidate, in če bodo dobili najmanj četrtinsko podporo navzočih in bodo v kandidiranje privolili, bodo uvrščeni na seznam možnih kandidatov. Za predsednika in člana predsedstva bo v primerjavi z drugimi funkcijami. kjer bo možno voliti med več kandidati za isto funkcijo, treba določiti le po enega kandidata — izbran pa bo tisti, ki bo dobil na republiški kandidacijski konferenci največ glasov, vendar najmanj pa tretjino glasov delegatov na konferenci . Seveda bodo delegati na republiški kandidacijski konferenci glaso- Sicer pa je bila na današnji seji predsedstva RK SZDL, na kateri so imenovali tudi predsednike in člane večine svojih delovnih teles, najbolj razgibana točka razno. Temo je sprožil član predsedstva Jože Steh s svojo kritiko javnih občil oziroma nesprejemljivega pisanja o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti, o JLA in o obisku Branka Mamule v Etiopiji. Omenil je prispevek dopisnika Dela iz Nairobija, ki da ni dovolj celovit, predvsem pa uvodnik v Mladini, ki napada Etiopijo, JLA in Branka Mamulo. Za uvodnik v Mladini je dejal, da bi ga bilo treba obsoditi. Predlagal je tudi, naj sveti predsedstva za SLO in DS, tiskovni sveti in sveti za mednarodne odnose obravnavajo vse pisanje o JLA, SLO in DS, tudi o našem projektu vojnega nadzvočnega letala, in do tega sprejmejo stališče. Kot je dejal predsednik SZDL. razprave še ni moč skleniti, ampak mora biti spodbuda v boju za hitrejše in celovitejše obveščanje o tem področju, kjer za zdaj o podružbljanju le govo- rimo, narejenega pa ni bilo skoraj nič. Jože Smole je dejal, da bi morali dobiti podatke o tem, koliko orožja in vojaške opreme prodamo, kajti če o tem piše tuji tisk, podatki pri nas ne morejo biti strogo zaupni. Legitimna tema naj bo tudi obravnavanje vojne industrije; prav je, da jo imamo, saj nam daje večjo samostojnost in spodbuja znanje in nove dosežke, vendar pa njen razvoj ne more biti zunaj stvarnih možnosti. Jože Smole je posebej poudaril, da take zahteve niso napad na JLA, zato je treba zavrniti vsako namigovanje o tem. (Imena možnih kandidatov na 5. strani). JANA TAŠKAR Naredimo več za izvoz v ZDA Med pogovori v New Vorku je B. Mikulič zvedel, da premoremo premalo za izvoz ustreznega blaga OD NAŠEGA DOPISNIKA NEW VORK, 16. februarja — Predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič, ki je v nedeljo zvečer po koncu uradnega obiska v Kanadi dopotoval na dvodnevni neuradni obisk v ZDA, se je včeraj v New Yorku sestal s predstavniki jugoslovanskih delovnih organizacij. Sestanka sta se udeležila tudi zvezni sekretar za zunanjo trgovino Nenad Krekič in naš veleposlanik v ZDA Zlita Kovačevič Rlfl onvn tl mnniotra mu/i -- j_it • • . 1,1 ..... j - Z molotovkami nad športni center bančnikov KORNBERG, 16. februarja - Gasilci pospravljajo pogorišče športnega centra Deutsche bank AG ki je najvecja zahodnonemška banka. V zgodnjih jutranjih urah je skupina mladih ljudi vrgla nanj molotovke nato pa se razkropila. (Telefoto: Reuter) Premostitvena posojila za nadaljevanje gradnje Če ZIS do konca marca ne bo zagotovil denarja, bodo morali cestarji nekatera gradbišča zapreti ' LJUBLJANA, 16. februarja — Če bi Skupnost za ceste Slovenije graditeljem karavanškega predora, ljubljanske južne obvoznice in graditeljem na drugih pomembnih gradbiščih v naši republiki naročila, da naj zaradi pomanjkanja denarja ustavijo vsa dela, bi bila škoda precej večja, kot je zdaj, ko so morali na nekaterih gradbiščih začasno omejiti obseg del. Da bi bila zaradi tega gradnja čimmanj ovirana, bo treba v najkrajšem času zagotoviti premostitvena posojila. Če ZIS do konca marca ne bo zagotovil potrebnega denarja za gradnjo, bomo morali tudi v naši republiki ustaviti delo na nekaterih gradbiščih, tako kot so to že storili Hrvatje na odseku avtoceste proti Slavonskemu Brodu, so povedali na današnji seji skupščine Skupnosti za ceste Slovenije. Slovenski cestarji pričakujejo, da bodo del premostitvenih posojil dobili iz denarja, ki se steka na račun zveznega komiteja za promet in zveze (bencinski dinar) in sicer tisti del. ki je namenjen za začetek gradnje novih odsekov avtocest v letošnjem letu. Nekaj denarja za premestitev pričakujejo tudi od slovenskega izvršnega sveta, nekaj pa kot premostitveni kredit naših bank. Na ta način bi lahko nadaljevali dela na gradbiščih. Ker še vedno ni sprejet zakon o financiranju gradnje avtocest V torek samo ena odločitev Odloženi olimpijski smuk je povzročil zamudo v sporedu alpskih smučarjev CALGARY, 16. februarja - Zaradi zapleta z moškim smukom, ki so ga morali v nedeljo v Nakiski odpovedati in so ga lahko spravili pod streho šele v ponedeljek, je ves spored v alpskem smučanju v enodnevni zamudi. Zaradi tega se je tudi zgodilo, da je četrti tekmovalni dan — torek — minil z eno samo končno odločitvijo na ledu (športni pari), na snegu pa brez sleherne, kajti kombinatorci tekmovanja danes niso končali, kot je bilo predvideno, marveč so ga s smukom šele začeli. Toda zaradi tega si vendarle nihče posebej ne beli glave, kajti časa je še veliko, saj olimpijski spored tokrat prvič traja kar 16 dni in vsebuje tri konce tedna. Sicer pa je med Jugoslovani v Calgaryju zdaj v ospredju ekipna skakalna tekma, predvidena za sredo, v kateri naša četverica nedvomno sodi med moštva, ki se lahko uvrstijo zelo visoko. (Več na 10. strani.) v Jugoslaviji, delegati niso sprejeli finančnega načrta cestne skupnosti za letos, saj ne vedo, kolikšen bo v prihodnje bencinski dinar (zdaj je • Na današnji seji so delegati izvolili novo vodstvo skupščine cestne skupnosti. Odslej bo skupščini predsedoval Ivan Samec, dosedanji predsednik skupščine občine Moste—Polje, njegov namestnik pa bo Bruno Korelič, predsednik KPO Luke Koper. Dosedanji predsednik skupščine Andrej Levičnik pa je bil imenovan za direktorja delovne skupnosti. 6,9 odstotka cene v prodaji na drobno za nemoteno nadaljevanje gradnje pa bi ga morali po slovenskem predlogu zvišati na 34 do 50 odstotkov). FRANCI DOVČ TEMA DNEVA Ne le poštni nabiralnik Dobili smo predloge možnih kandidatov za predsednika in člana predsedstva naše republike in vodstva vseh skupščin na republiški ravni. S tem pa se je zastavilo eno temeljnih vprašanj naše volilne demokracije, namreč, kakšna je vloga SZDL pri oblikovanju tega predloga. Po statutu je zelo jasna, predsedstvo RK SZDL oblikuje predlog možnih kandidatov. V praksi pa je bilo predsedstvo v tem primeru le posrednik med tistimi, ki so evidentirali, in med evidentiranimi, saj je pridobilo le njihovo soglasje za kandidiranje. Lahko bi sicer tudi temu rekli demokracija, češ, bazi oziroma kandidacijskim konferencam so prepustili, da povedo, kdo je primeren. Toda - kaj so potemtakem kadrovska merila. Da bo bolj ilustrativno: če potrebujemo za člana predsedstva Slovenije človeka, ki se bo ukvarjal predvsem s kulturo in znanostjo, potem bi predsedstvo RK SZDL storilo prav, če bi izmed evidentiranih bazi ponudilo dva, tri kandidate (ali še kakšnega več), ki so si na tem področju enakovredni po znanju in dosedanjem prispevku. Kaže, da se bo treba znova pogovarjati, kakšna naj bo vloga socialistične zveze v volilnih postopkih; najbrž ni sporno, da ne more biti le postni nabiralnik. A če hočemo res demokratične volitve, bo treba končno reči bobu bob tudi pri evidentiranju. Povedano drugače: tudi če je evidentiranje družbeno priznanje, je treba vedeti, za kaj je kdo sposoben - za to pa so potrebna natančnejša merila, ki bodo izključevala anarhično predlaganje imen. In če bo SZDL hotela ostati le posrednik, potem v bodoče ne bo šlo brez programov - pripravili naj bi jih vsi, ki bodo želeli opravljati kako funkcijo. Kajti zgolj po tem, koliko je kakšno ime znano, se ni mogoče in ni dobro odločati. JANA TAŠKAR Blagovna menjava med obema državama je bila lani 1,5 milijarde dolarjev, od tega je Jugo-! slavija izvozila za 730 milijonov dolarjev blaga, to je za 29,7 odstotka več kot leto prej. Kovačevič je poudaril, da ostaja ameriški trg kljub protekcionističnim pritiskom še naprej med najbolj odprtimi na svetu, zato je pomembno, da se dolgoročno usmerimo nanj. Po njegovem mnenju otežuje večji izvoz v ZDA predvsem dejstvo, da ni- Vranitzky umirjeno reagiral na izjavo Kurta Waldheima Glavni avstrijski stranki sta zainteresiram, da VVaidheimov primer ne bi razbil koalicijske vlade — Razlike v pogledih še ostajajo OD NAŠEGA DOPISNIKA del‘ VValdheimovega govora stri- DUNAJ, 16. februarja - Socialistična in ljudska stranka zelo raz-bčno ocenjujeta včerajšnjo televizijsko izjavo. Po drugi strani pa socialistični zvezni kancler Franc Vranitzkv in njegov namestnik Alois Mock (OVP) ne dramatizirata situacije. Sodeč po izjavah nekaterih politikov iz obeh taborov še iščeta manevrski prostor za najmanj bolečo rešitev »problema WaJdheim«, z dobro voljo, da bi koalicija obstala. rodostojnosti«. Kellerjev pan-dan, generalni sekretar OVP (ljudske stranke) Helmut Ku-kacka je povedal vse kaj drugega. Zanj je bila VValdheimova izjava zadovoljiv korak k spravi, v zvezi z nedeljsko »grožnjo« Zelo ostro oceno na račun Waldheimove izjave je že včeraj izrekel generalni sekretar SPO Siegfried Keller. Avstrijskemu predsedniku je očital, da je vse svoje kritike zmetal v isti koš, »skupaj z lažnivci, manipulatorji in ponarejevalci«. Keller je prav-tako menil, da je Waldheim včeraj ponavljal argumente iz časa predsedniške kampanje in da v izjavi ni z ničimer pomagal k rešitvi problema, ki je nastal zaradi njegove »pomanjkljive ve- Na Kosovu še vedno zapleti Predsedstvo CK ZKJ obravnavalo informacijo o izvajanju sklepov 9. seje CK ZKJ BEOGRAD, 16. februarja (Tanjug) — Predsedstvo CK ZKJ je na današnji seji obravnavalo informacijo o dejavnostih pri uresničevanju sklepov 9. seje CK ZKJ o razvoju socialističnega samoupravljanja, bratstva in enotnosti in sožitju na Kosovu. Ugotovilo je, kot so sporočili, da so sklepe začeli izvajati odgovorno, pravočasno in organizirano in da je na temeljih operativnega programa lastnega angažiranja predsedstvo CK ZKJ v minulem obdobju sprejelo in realiziralo vrsto ukrepov in dejavnosti, zlasti v ZK Srbiji in ZK Kosova. Kljub temu pa so poudarili, da so politične in varnostne razmere na Kosovu še naprej težavne in zapletene, kar narekuje še bolj intenzivno dejavnost, še zlasti na Kosovu, da bi dosledno izvedli vse sprejete naloge in sklepe 9. seje CK ZKJ. Predsedstvo bo informacijo dalo centralnemu komiteju v obravnavo na 13. seji CK ZKJ, ki je sklicana 29. februarja letos. Živčna vojna v Litvi: sporna baltska zgodovina Napetost je dosegla vrhunec zaradi različnih tolma čenj začetkov litovske državnosti - Očitki Reaganu OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, 16. februarja - V južni pribaltski sovjetski republiki Litvi je že nekaj dni vse na nogah, vrhunec napetosti pa je bil danes: 16. februar je bil namreč državni praznik republike Litve, a danes je minilo 70 let, odkar je litovska skupščina (tariba) razglasila neodvisnost in suverenost ter s tem prekinila dvestoletno okupacijo carske Rusije. Istega leta (1918) deset mesecev pozneje, je novoustanovljena komunistična partija razglasila prevzem oblasti. Današnja uradna sovjetska propaganda dokazuje, da je šele ta datum začetek prave litovske državnosti. Uradne' manifestacije »proti vmešavanju ameriškega predsednika Reagana v litovske notranje zadeve« so bile včeraj, za danes pa so pričakovali neuradne, namreč demonstracije litovskih »ekstremistov in nacionalistov«. Sinoči so v osrednji televizijski oddaji Vremja obširno poročali o shodu v litovskem glavnem mestu Vilniusu. Pisatelj J. Baltu-sis je jezno govoril o »Reaganovi nesramnosti«, tudi drugi govorniki so protestirali proti temu, da je ameriški predsednik podpisal nekakšno deklaracijo — nihče pa ne pove sovjetskim državljanom za kaj sploh gre (ZDA in nekatere druge države še vedno Tretji derbi velikega finala hokejistom Kompasa Olimpije LJUBLJANA, 16. februarja - Hokejisti Kompasa Olimpije so v tretji tekmi končnice državnega hokejskega prvenstva ugnali Jesenice s 6:5 po'kazenskih strelih. V rednem delu se je tekma pred približno 6000 gledalci v dvorani Tivoli končala s 3:3 (1:1, 1:1, 1:1). Ljubljančani so tako znižali prednost Jeseničanov v zmagah na 1:2. Četrta tekma bo v petek na Jesenicah, morebitna peta pa v ponedeljek v Ljubljani. Na sliki prizor pred vrati Jesenic. Z leve: Vnuk (23), Figala (24), Kontrec (14), Magazin Kranjc (13) in jeseniški vratar Pretnar. Več na 12. strani. (Foto: Igor Modic) priznavajo predvojne pribaltske republike in z njimi vzdržujejo diplomatske odnose, ker še vedno mislijo, da je Stalin te državice nasilno okupiral po sporazumu s Hitlerjem). Pravda priobčuje danes le skrajšano poročilo TASS iz .Vil-niusa, in to na notranji strani. V daljši različici pa med drugim beremo tudi oster »ukor« Reaganovi ženi Nancy, češ da pogosto povzdiguje moža kot bojevnika za mir, da ga celo rine med kandidate za Nobelovo nagrado, da pa nič ne naredi, da se • Sovjetski tisk je zadnje dneve poln člankov in razprav o zgodovini Pribaltika, kajti tudi v drugih dveh republikah imajo težave s podobnimi spornimi obletnicami. Uradno zgodovinopisje očita »buržoaznim krogom«, da ponarejajo dejstva, da zamolčujejo to, da so neodvisnost razglasili pod okriljem nemških okupacijskih vojska. Za Litvo je bilo (usodno) značilno še to, da jo je takratni voditelj KP Vincas Mickiavicius-Kapsukas (v Vilniusu ima velik spomenik) združil z Belorusijo, da bi ruska Rdeča armada lahko nemoteno prodirala in »osvobajala« vse območje. • Po seji ministrskega sveta je zvezni kancler prav tako kritično ocenil VValdheimove očitke na račun mednarodne komisije zgodovinarjev in predsednikovo argumentiranje, ki da je bilo takšno kot v času predsedniške kampanje. Na vprašanje, ali je koalicija v križi, pa je odločno povedal, da je bil v zadnjih dneh položaj res težak, da pa sta se on in njegov namestnik Alois Mock v današnjem pogovoru strinjala, da se mora delo koalicije »kljub temu in morda prav zaradi tega« nadaljevati z vso energijo. Podobno izjavo je podal tudi Mock. kanclerja Vranitzkega, da bo odstopil, kolikor se debata okoli Waldheima ne poleže, pa je Ku-kacka dejal, da se je celotni primer Waldheim začel zaradi SPO oziroma zaradi nekaterih znotraj te stranke, ki so od samega začetka želeli Waldheima diskreditirati. Na koncu pa je Kukacka vendar povedal, da bo predsednik Waidheim kmalu ponovno zavzel stališče do očitkov na njegov račun. Ta Kukackova zagotovitev je izzvenela kot' odgovor na Vra-nitzkyjevo današnjo izjavo, po kateri včerajšnja Waldheimova izjava ni bila »zadostna«. Na to da so se vsaj za sedaj nekateri v obeh taborih odločili, da mora koalicija pač obstati in da je kompromisna rešitev v tem, da Waldheim nadaljuje s popravljanjem svoje »podobe«, kaže tudi izjava popularnega in verbalno nadvse spretnega dunajskega socialističnega župana Helmuta Zilka. Ta je Waldhe-imov govor najprej nekoliko pograjal v Kelletjevem smislu, vendar pa dodal, da se z nekaterimi Ce gre pri vsem tem s strani vrhov obeh taborov za usklajene poteze, ki naj bi pomirile položaj v lastnih strankah, obenem pa zagotovile delovanje koalicije, je težko oceniti. Pravtako je težko oceniti, če ni Vranitzkyje-va nedeljska »grožnja« veljala tudi tistim v lastni stranki, ki neizprosno zahtevajo Waldheimov odstop. Vrhovi SPO in OVP, oziroma kancler Vranitzky in vi-cekancler taktizirajo znotraj malega manevrskega prostora. Za stranke opozicije je položaj drugačen. Za zelene bi moral Kurt VValdheim odstopiti, SPO pa naj bi se po mnenju njihovega poslanca Petra Pilza že pripravljala na predčasne volitve. BOJAN GROBOVŠEK mamo dovolj primernega blaga, da naša gospodarska prisotnost v ZDA zelo niha, da nismo razvili ustrezne marketinške službe, da izvažamo samo v nekatere dele ZDA itd. Naša blagovna menjava z ZDA je bila lani bolj uravnotežena kot zadnja leta, ko se je naš izvoz v ZDA povečal predvsem zaradi izvoza avtomobilov yugo. • BEOGRAD, 16. februaija (Tanjug) - Predsednik ZIS Branko Mikulič se je popoldne vrnil z večdnevnega obiska v Kanadi in ZDA. Drugi krog pogajanj z IMF Posebna pozornost je bila posvečena učinkovitosti boja proti inflaciji BEOGRAD, 16. februarja (Tanjug) — Tu se je po sporočilu zveznega sekretariata za informacije končal drug krog pogajanj med jugoslovansko delegacijo in misijo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) o uporabi sredstev sklada v prihodnjem letu. Ocenjujejo, da so se stališča obeh strani do številnih obravnavanih problemov zbližala. Posebno pozornost so posvetili učinkovitosti mehanizma, ki bi zagotovil izvajanje sprejete jugoslvoanske gospodarske politike v boju proti inflaciji, zlasti na področju splošne in skupne porabe, denarno-posojilne politike in delitve osebnih dohodkov. Pogajanja se bodo nadaljevala takoj, ko bodo končana vsa potrebna posvetovanja, to je kmalu. Jugoslvoansko delegacijo je v tem krogu vodil član zveznega ivzršnega sveta dr. Oskar Kovač. V trenutku, ko so se pojavib resni problemi pri izvozu yuga na ameriški trg (prodaja oziroma povpraševanje po tem avtomobilu sta namreč začela zelo upadati), je to še posebej pomembno. Naši gospodarstveniki so predsednika ZIS seznanili z glavnimi problemi, ki po njihovem mnenju ovirajo večji izvoz v ZDA. Gre na primer za neustrezen devizni sistem, premajhno tržno usmerjenost jugoslovanskega gospodarstva (slaba kakovost naših proizvodov), za neizpolnjevanje dobavnih rokov, pomanjkanje kapitala za financiranje našega izvoza, saj nekateri naši glavni tekmeci prodajajo svoje blago na tem trgu za 6 do 12-mesečno posojilo. Predsednik ZIS Branko Mikulič je med drugim poudaril, da se v Jugoslaviji zaradi dokajšnjega odliva kapitala v zadnjem letu (med 2 do 3 milijarde dolarjev) srečujemo s specifičnimi problemi, ki so povzročili tudi veliko inflacijo in stagniranje razvoja. Zato si bomo prizadevali za manjši odliv, ZIS pa bo podpiral predvsem proizvodnjo, usmerjeno v izvoz. UROŠ LIPUŠČEK DANES V DELU • Neupravičen strah pred letenj em Zvezni komite za promet ugotavlja, da so poleti naših zračnih prevoznikov vami stran 2 • Pogovor gluhih v Rimu Izraelski premier se vrača domov praznih rok stran 3 • Nedomišljeni obiski na tujem Gospodarsko sodelovanje z Italijo bi lahko bilo drugačno, če bi bili različni obiski drugače pripravljeni stran 4 • Letos 60 knjig DZS Kljub optimizmu vlada med založniki negotovost stran 6 • Če je voznik slabe volje... Na avtocesti namerno poškodoval štiri avtomobile stran 12 • Radosti in skrbi na Kaninu in pod njim Najhujši sovražnik bovških žičničarjev je veter stran Dogovarjanje o jedrskih poskusih med SZ in ZDA Tak sporazum naj bi sklenili v prvi polovici leta — Cilj je opustiti vse jedrske poskuse ŽENEVA, 16. februarja (Tanjug) - Sporazum med ZDA in Sov-jeH,.° zvezo ° skupnih jedrskih poskusih, na podlagi katerih naj bi prisb do zanesljivih metod za meijenje energije, ki se sprosti v taki eksploziji, je pričakovati v prvi polovici leta. Poskuse pod nadzor-str°ko vnjakov obeh držav naj bi izvedb v Semipaiatinsku (ZSSR) m Nevadi (ZDA) do konca leta. To sta na današnji tiskovni konferenci izjavila dosedanji vodja ameriške delegacije na teh pogajanjih Robert Barker in njegov naslednik Paul Robinson. Ko se bodo dogovorih o metodah merjenja, sprejemljivih za obe strani, bodo lahko ratificirali sporazuma med ZDA in ZSSR Skupščinska delegacija v Canberri CANBERRA, 16. februarja (Tanjug) — Delegacija skupščine SFRJ, ki jo vodi predsednik skupščine dr. Marjan Rožič, je danes prispela v Canberro. Napovedani so pogovori z najvišjimi predstavniki avstralskega parlamenta in vlade. Precej po prihodu v avstralsko glavno mesto je našo delegacijo sprejel predsednik senata Carry Cypra. iz let 1974 in 1976 o omejevanju moči jedrskih poskusov za vojaške in miroljubne namene. Sporazuma jih omejujeta na 150 ki- • Če bi na podlagi uspešno končanega prvega kroga utrli pot ratifikaciji sporazumov iz let 1974 in 1976, bosta supersiii začeli konkretna pogajanja o postopnem zmanjševanju števila jedrskih poskusov in moči uporabljenih jedrskih bomb, da bi bilo poskusov nasploh konec. predsednik ne bi vmešaval v tako »umazana početja«, kot je podpis pod izjavo o litovskem vprašanju. Univerzitetni profesor L Gro-ginis pravi, da je nedavno na potovanju po ZDA spoznal tamkajšnjo pravo »demokracijo«: ko je na univerzah južnih držav spraševal študente, ali sploh vedo, na čigavi zemlji živijo, ni nihče vedel, da gre za ihehiško zemljo. »Torej, imperialisti se doma ne morejo sprijazniti z zgodovinsko resnico, zgodovino našega naroda pa maličijo,« piše profesor. ANTON RUPNIK LOTO 7. kolo 4, 9, 10, 11, 12, 26, 39 in dodatno 35 ■M ....... Odlični rezultati naših na pokalu Loke 88 ŠKOFJA LOKA, 16. februarja — Za zaključek mednarodnega pionirskega tekmovanja za 13. pokal Loke se je na Soriški planini 160 tekmovalcev in tekmovalk iz desetih držav pomerilo še v slalomu Jugoslovanski zastopniki so bili zelo uspešni, saj so osvojili skupaj sedem kolajn, prva mesta pa so osvojili Urška Hrovat (na sliki) med st. pionirkami, Rene Mlekuž med ml. pionirji in Petra Valenti med ml. pionirkami. Več na 12. strani. (Foto: Zoran Vogrinčič). loton TNT, kar je 12-krat več od atomske bombe nad Hirošimo. Ameriški senat sporazumov ni ratificiral, ker meni, da »učinkovit nadzor«, ni možen. Drugi krog pogajanj o omejevanju jedrskih poskusov se je začel včeraj v Ženevi; veleposlanika Barker in Robinson sta danes sporočila, da bo trajal šest do osem tednov. Problem plačil za kurativne preglede Omogočiti več prožnosti pri plačevanju storitev v obratnih ambulantah LJUBLJANA, 16. februarja - Z zakonskimi spremembami bi bilo treba dati ozdom več manevrskega prostora za plačevanje zdravstvenih storitev v obratnih in prednostnih ambulantah. S tem naj bi namreč odpravili probleme v zvezi s plačili za kurativne storitve v obratnih in predno: ‘ih ambulantah. Tako namreč menijo člani mestnega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo, ki so danes razpravljali o organiziranju obratnih in prednostnih ambulant v Ljubljani. Analiza, ki so jo obravnavali, kaže, da ima od skoraj 200 tisoč delavcev v ljubljanskih občinah približno tretjina organizirano zdravstveno varstvo v obratnih ambulantah, uporablja pa te storitve četrtina delavcev. To pomeni, da v Ljubljani hodi v obratne ambulante manj delavcev kot povprečno v Sloveniji. Po podatkih iz teh ambulant pa so najpogostejše med delavci bolezni dihal, kosti, mišic, prebavnih organov ter srca in ožilja. (Več na 9. strani) 2. stran ★ DELO S TELEPRINTERJA Sindikat mora biti odločnejši in bolj učinkovit ZAGREB, 16. februarja,(Tanjug) — Svet Zveze sindikatov Hrvaške je sprejel program sindikalne aktivnosti za reševanje nekaterih družbenoekonomskih problemov v zvezi s socialno varnostjo in nezadovoljstvom zaposlenih ter metode sindikalnega dela. Članstvo je o programu razpravljalo dva meseca in pol, med razpravo pa se je izkristalizirala predvsem njegova zahteva po drugačnem, odločnejšem in izrazitejšem delovanju sindikata na področjih, ki so za delovnega človeka življenjsko pomembna. Zbornica naj dobi več besede pri odločanju o gospodarstvu SLOVENJ GRADEC, 16. februarja — »Ne smemo dopustiti, da bi z novo ustavo uzakonili koncentracijo odločanja v federaciji,« je na današnjem pogovoru o osnutku ustavnih amandmajev, ki ga je pripravila medobčinska gospodarska zbornica za Koroško, rekel Viktor Seitl, direktor TOK iz Ožbalta. Koroški gospodarstveniki so razpravljali predvsem o tistih dopolnilih, ki se nanašajo na gospodarski sistem. Rado Bohinc in Marjan Kocbek sta uvodoma razložila poglede GZS na predlagane ustavne spremembe, pri čemer sta zlasti poudarila, da sta etatizem in intervencioni-zem glavna krivca za mnoge težave ter da bi v bodoče morali vezati mandat ZIS na njegovo uspešnost. Razpravljalci so podprli tezo, da bi bila lahko tudi gospodarska zbornica predlagatelj ukrepov s področja gospodarjenja. Rekli so tudi, da bi se pri iskanju spodbud za hitrejši gospodarski razvoj morali otresti ideološkega čistunstva, ki ni naklonjeno vlaganju sredstev občanov v ozde. (I. P.) Delegacija RK SZDL bo šla v Furlanijo-Julijsko krajino LJUBLJANA, 16. februarja — V četrtek bo delegacija RK SZDL Slovenije pod vodstvom predsednika republiške konference Jožeta Smoleta odpotovala na povratni obisk k Socialistični stranki Italije za Furlanijo-Julijsko krajino v Videm. V delegaciji socialistične zveze bodo še: Željko Jeglič, član IO P RK SZDL Slovenije odgovoren za mednarodne odnose in predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja, Jože Korinšek. član IO P RK SZDL odgovoren za ekonomske odnose, Jože Hartman, predsednik komisije za narodnosti in mednacionalne odnose, Branko Dolenc, predsednik Medobčinskega sveta SZDL severno-primorske regije, Marino Orlando, predsednik Skupnosti Italijanov Izola in Eva Godina-Jalen, sekretarka sveta za mednarodne odnose. Delegacija RK SZDL se bo s predstavniki deželne direkcije PSI za Furlanijo-Julijsko krajino pogovarjala o aktualni družbenopolitični situaciji tako v SFRJ kot republiki Italiji, še posebej o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske narodnosti v SFRJ. Delegacija RK SZDL se bo na sedežu trgovinske zbornice v Vidmu pogovarjala z Giannijem Bravom — predsednikom trgovinske zbornice, ob prisotnosti predstavnikov CISAL, o gospodarskem sodelovanju med SFRJ in SRS z republiko Italijo. Razrešitve za racionalizacijo marksističnega centra BEOGRAD, 16. februarja (Tanjug) — Predsedstvo mestnega komiteja ZK Beograda je danes sprejelo poročilo svoje delovne skupine in razrešilo dolžnosti direktorja marksističnega centra mestnega komiteja Slobodana Stefanoviča, njegovega namestnika Dragana Stojanoviča in namestnico direktorja politične šole mestnega komiteja Slobodanko Mitrič. Sklep so na seji sprejeli brez javne obrazložitve. Sekretar predsedstva mestnega komiteja Borislav Kuzmanovič je novinarju Tanjuga pozneje dejal, da so hoteli s tem »racionalizirati in reorganizirati delo marksističnega centra in politične šole mestnega komiteja ZK Beograda«. Ob sprejetju omenjenega sklepa so poudarili, da bodo razrešene delavce razporedili v skladu z akti o službi v organih osnovne organizacije ZK. Lani so v Prištini zaposlili 181 povratnikov, letos pa še 20 PRIŠTINA, 16. februarja (Tanjug) — Po uradnih podatkih se je lani iz občine Priština izselilo 510 Srbov in Črnogorcev. Leta 1986 se je iz iste občine izselilo 886 ljudi. Iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij pa smo dobili podatke, da se je hotelo izseliti še kakih 50 ljudi. Lani seje v Prištino vrnilo 68 ljudi, ki se je pred tem izselilo iz Kosova, poleg tega pa se je sem na novo priselilo 82 Srbov in Črnogorcev. V Prištini so tako lani zaposlili 181 povratnikov, v slabih dveh mesecih letošnjega leta pa še 20 povratnikov. Zunanjetrgovinska predstavništva so zatočišče odsluženih kadrov BEOGRAD, 16. februarja (Tanjug) — Gospodarstveniki našega glavnega mesta na današnjem sestanku za lansko dramatično zmanjšanje izvoza beograjskega gospodarstva niso obtoževali samo sistemskih ukrepov in (premalo spodbudnih) valutnih tečajev. Prodaja blaga je bila namreč manjša za 11, vrednost investicijskih del v tujini pa za 30 odstotkov. Spregovorili so tudi o delavcih v zunanji trgovini in ugotovili nek nenavaden pojav: ta dejavnost se je v zadnjih letih spremenila v zatočišče »odsluženih« kadrov, zlasti vodilnih, iz drugih dejavnosti. Delovna mesta za zdomce, ki se vračajo BEOGRAD, 16. februarja (Tanjug) - Sklad evropskega sveta za reintegracijo naj bi do 30. marca odobril Jugoslaviji novo posojilo v višini 29,5 milijona zahodnonemških mark za gradnjo in opremo 28 objektov v kmetijstvu in industriji. Rok zadošča, da bomo v državi lahko pripravili vse potrebno, tudi jamstva za sklenitev pogodbe, je bilo rečeno na današnji seji upravnega odbora sklada za financiranje zaposlovanja v gospodarsko nezadostno razvitih območjih Jugoslavije. To je drugi del posojila, namenjenega za hitrejše naraščanje števila novih delovnih mest za povratnike iz tujine. Glavni in odgovorni urednik Večera naj bi ponovila mandat MARIBOR, 16. februarja — Predsedstvo MK SZDL Maribor se je strinjalo, da ostaneta Drago Simončič glavni urednik Večera in Borko de Corti odgovorni urednik Večera. O novih urednikih bo odločala skupščina Večera, ki je še v ustanavljanju in naj bi jo oblikovali do prihodnjega torka. Za ti odgovorni novinarski mesti sta kandidirala še dva novinarja, vendar pa sta kandidaturo nato umaknila, nakar so se zbor Večerovih novinarjev in družbenopolitične organizacije Večera odločili, da bi dosedanji glavni in odgovorni urednik še naprej opravljala ti odgovorni nalogi. (J. J.) Tudi tujci se javljajo, da bi sanirali Agrokomerc SARAJEVO, 16. februarja (Tanjug) — Ba-njaluški AIPK in sarajevski UPI sta možna sanatorja Agrokomerca. To sta danes v pogovoru v centralnem komiteju zveze komunistov Bosne in Hercegovine v zvezi z uresničevanjem stališč devete seje CK ZK BiH izjavila predsednika poslovodnih odborov omenjenih sozdov Stevo Mirjanič in Mirko Šimič. Začasni predsednik poslovodnega odbora Agrokomerca Asim Sarajlija je ob tem dejal, da so se kot morebitni sanatoiji v zadnjih desetih dnevih oglasile tudi nekatere družbe iz tujine. Na koncu pogovora so sklenili, da bodo takoj po jutrišnjem dogovoru med Združeno banko Sarajevo in upniki poklicali vse morebitne sanatorje iz vse države, da bi pospešili sanacijo proizvodnje v Agrokomercu. Z večanjem proizvodnje v TGA se manjšajo težave v Impolu SLOVENSKA BISTRICA, 16. februarja — Kot je danes povedal Zvezdan Žlebnik, predsednik Impolovega začasnega kolegijskega poslovodnega organa, teče proizvodnja v. teh dneh kolikor toliko normalno, v skladu z dogovori pa so tudi dobave surovega aluminija iz TGA Kidričevo. To seveda še ne pomeni, da so se delavci bistriškega Impola že' povsem otresli težav s pomanjkanjem surovine, ki jih s krajšimi prekinitvami spremljajo že peti mesec. Količine so nekaj manjše, kot si jih v Impolu želijo, zato pa so toliko večji napori novega vodstva, da bi pomanjkanje surovine prebrodili čimprej in čimmanj boleče. Po besedah Zvezdana Žlebnika imajo že danes zagotovljenih vsaj 80 odstotkov surovega aluminija za marec in upajo, da jih bo še nekaj več. Seveda pa bi bilo napak pričakovati boljše rezultate že ob izteku prvega letošnjega četrtletja. Več upanja je za polletje, saj bodo do takrat v novi elektrolizi v Kidričevem delali že precej več aluminija kot danes. (V. S.) Niški ozdi množično goljufajo z menicami NIŠ, 16. februarja (Tanjug) - Služba družbenega knjigovodstva v Nišu je opozorila, da nezakonito poslovanje z menicami še vedno sodi med »koristne malverzacije«. Januarja so opravili kontrolo v 25 delovnih organizacijah, pri tem pa se je pokazalo, da le redke organizacije spoštujejo zakonska določila o izdajanju menic. Ni res, da bi bilo letenje z našimi prevozniki nevarno Odbor za notranjo politiko zveznega zbora skupščine SFRJ je obravnaval podrobno analizo o varnosti v našem zračnem prometu OD NAŠEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 16. febraurja — Kopica različnih člankov v jugoslovanskem tisku, ki so tako ali drugače opisovali stanje v treh naših letalskih prevoznikih, je bila eden od povodov, da je zvezni komite za promet in zveze naredil natančno analizo stanja varnosti v zračnem prometu, ki jo je danes obravnaval odbor za notranjo politiko zveznega zbora skupščine SFRJ Z natančnimi podatki iz ocene sicer ne moremo postreči, ker so predstavniki zveznega komiteja za promet in zveze opozarjali, da so zaupne narave in da bi jih lahko kdo zlorabil. Na pobudo predsednika odbora Boža Kovača pa so se strinjali, da je za javnost vse, kar so povedali v razpravi in sklepi, če se posebej ne opozori na zaupnost podatkov. Ob delegatih so se sestanka udeležili tudi direktorji JAT, AA in Avio-Geneksa. Najtemeljitejšo analizo stanja je dal direktor AA Janez Kocjančič, ki je takoj v uvodu dejal, da absolutne varnosti ne bomo nikoli dosegli, saj vpliva nanjo vse preveč dejavnikov. Na primeru AA ZA TISTE, KI HOČEJO BOLJŠE Zastopnik v Jugoslaviji Gerieralocport Genex — Zastopstva Beograd, Djure Djakoviča 31, tel. (011) 764-622 in 761-350 Zagreb, Rusanova 13, ‘el. (041) 228-211 Genera!export, Ljubljana, Titova 36, tel. (061) 322-458 Nobelovec prof. dr. Carlo Rubbia predstavil svetlobni pospeševalnik LJUBLJANA, 16. februarja — Na povabilo predsednika IS SRS Dušana Šinigoja sta danes obiskala Slovenijo predsednik deželnega odbora avtonomne dežele Furlanije — Julijske krajine Adriano Biasutti in predsednik družbe Sinhrotron iz Trsta in Nobelov nagrajenec za fiziko za leto 1984, prof. dr. Carlo Rubbia. Pogovarjali so se o možnosti tesnejšega sodelovanja med znanstvenimi in raziskovalnimi inštituti iz Slovenije ter znanstvenimi centri in še posebno tržaškim svetlobnim pospeševalnikom v Trstu, ki bo predvidoma zgrajen do leta 1992. Po razgovorih sta dr. Savin Jogan, predsednik raziskovalne skupnosti Slovenije, in prof. dr. Domenifco Romeo, izredni vladni komisar Znanstvenega centra Trst, podpisala sporazum o sodelovanju med Centrom za znanstvene raziskave za tržaško pokrajino in raziskovalno skupnostjo Slovenije o pospešitvi znan-stveno-raziskovalnega sodelovanja ter izmenjavi znanstvenih in tehnoloških podatkov, ki zadevajo področja skupnega interesa. V okviru tega sporazuma bo tržaški center slovenskim raziskovalcem dodeljeval tudi štipendije za izpopolnjevanje v tamkajšnjih znanstveno-raziskovalnih centrih. Prof. dr. Carlo Rubbia, ki je tudi novoimenovani direktor Evropskega centra za fiziko osnovnih delcev v Ženevi, je skupaj s sodelavci obiskal inštitut Jožef Stefan, kjer se je z direktorjem dr. Tomažem Kalinom in njegovimi sodelavci pogovarjal o možnostih sodelovanja. Na inštitutu je prof. dr. Rubbia predstavil tudi projekt in zasnovo tržaškega svetlobnega pospeševalnika, popoldne pa je na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo predaval o pomenu temeljnih raziskav za sodobno družbo. Trgovine naj ne bodo odprte, kadar ni kupcev Splošno združenje trgovine se ogreva za ustreznejši obratovalni čas LJUBLJANA, 16. februarja — Kot so povedali na današnji seji izvršilnega odbora splošnega združenja trgovine Slovenije, so trgovci v sodelovanju s kranjsko visoko šolo za organizacijo dela pripravili nov predlog obratovalnega časa trgovin, s katerim bi racionalizirali delo v trgovini in izboljšali postrežbo. Podlaga za omenjeni predlog je bila raziskava o pogostnosti nakupov glede na tip prodajalne, uro in letni čas. Ta analiza je pokazala, da je v prvi in zadnji uri obratovalnega časa prodaja zanemarljivo majhna, razmeroma skromna pa je tudi v drugi uri. Zato bi bilo smotrno večino prodajaln kasneje odpreti in prej zapreti, prodajalce pa razporediti v izmene tako, da bi jih bilo ob nakupovalnih konicah bistveno več kot ob bolj zatišnih urah. Trgovci so razdelili prodajalne v štiri tipe (blagovnice, oskrbne centre in živilske trgovine, specializirane trgovine in trgovine z repromaterialom) in za vsakega posebej predlagali spremenjen krajši obratovalni čas in razporeditev izmen. S tem bi zmanjšali materialne stroške (kot je pokazala raziskava za okoli 6 odstotkov), zaposlenost v trgovini pa bi se zmanjšala za četrtino. Števila zaposlenih seveda ne bi zmanjšali naenkrat in ne nasilno, ampak bi to opravila naravna fluktuacija v dveh dcr treh letih. Tako bi ostalo več denarja za osebne dohodke in za razvoj trgovine. Kot načrtujejo, naj bi to uresničili najprej v Ljubljani v okolici — po dosedanjih razpravah v potrošniških svetih in sindikatih je sklepati, da je družbena klima za to ugodna postopno pa naj bi spremenili obratovalni čas tudi v drugih slovenskih regijah, seveda upoštevaje krajevne značilnosti. Ker določajo odpiralni čas trgovin družbenopolitične skupnosti, bo tekel postopek za spremembo ustreznih odlokov po ustaljeni proceduri. Osnutek naj bi sprejemali marca, predlog do polletja, proti koncu leta pa naj bi spremembe tudi uresničili. Zagotovo pa ne bo šlo vse prav gladko. Odpore pričakujejo zlasti med prodajalci, saj se bo odprla vrsta novih težav: s prevozom na delo in z dela, z otroškim varstvom ipd. Te slabosti in napornejši delovni čas prodajalcev bi moralo odtehtati spod-budnejše nagrajevanje, tako kot ga predvideva tudi predlog. BOŽENA KRIŽNIK pa je pokazal, da jugoslovanski prevozniki v ničemer ne zaostajajo za prevozniki iz najbolj razvitih držav. To je podkrepil s podatki, da so v zadnjem času posojali tako pilote kot letala tujim letalskim firmam, ki so bile z njihovimi uslugami več kot zadovoljne. Ko je govoril o pripombah pilotov na tehnično usposobljenost letal, je povedal, da je teh bilo • Miljenim Zreiec, direktor JAT se je strinjal s Kocjančičem in dejal, da takšne dezinformacije, kot je bila tista, da morajo jugoslovanski avtoprevozniki zaradi nezanesljivosti plačevati višje zavarovalne premije kot druge kompanije v svetu, le krnijo ugled naših letalskih podjetij. Resnica je namreč prav nasprotna. JAT plačuje po zaslugi kakovosti svojih prevozov za 47 odstotkov manjše zavarovalne premije, podobno pa tudi AA. To je zgovoren dokaz, da so naši letalski prevozniki na zadovoljivi ravni. v povprečju 110 na tisoč ur letenja, kar je celo boljše od svetovnega povprečja. Izjemno so izboljšali kakovost šolanja pilotov in drugega osebja, dejal pa je, da bi bilo treba več narediti za izboljšanje stanja v inšpekcijskih službah in v kontroli letenja. Posebno poglavje pa so meteorološke službe, ki še danes delajo z zastarelo ali pomanjkljivo opremo. Še dva evidentirana za člana predsedstva SRS LJUBLJANA, 16. februarja — Člani predsedstva mestne konference SZDL Ljubljana so že na prejšnji seji predsedstva pred tednom dni kot možnega kandidata za predsednika predsedstva SR Slovenije evidentirali Andreja Marinca. Na današnji seji pa so kot možna kandidata za člana predsedstva republike evidentirali Mirana Goslarja, predsednika poslovodnega odbora Mercatorja, in Andreja Jemca, profesorja na likovni akademiji v Ljubljani. J. M. Posebej je opozoril na neupravičena podtikanja, češ da so njihovi odnosi z JAT slabi in da bi to lahko vplivalo tudi na varnost letenja. Poudaril je, da imajo z JAT dobre odnose in sodelovanje ko gre za tehnične storitve. Normalno pa je, da prihaja do nesoglasij okrog čisto gospodarskih vprašanj, saj gre za dve konkurenčni firmi. Zaradi takšnih razprav in zato, ker ocene zveznega komiteja za promet in zveze nihče od delegatov ni izpodbijal, je tudi od-bbr za notranjo politiko zaključil, da je stanje varnosti v našem zračnem prometu zadovoljivo. Kljub temu, so zapisali v sklepih, ki jih bodo posredovali zveznemu zboru, je treba za varnost v zraku nenehno in kar najbolje skrbeti. Ker je ^o področje v neposredni pristojnosti federacije se mora le-ta zavzeti tudi za izboljšanje inšpekcijskih služb, služb za kontrolo letenja in meteorološke službe. VASJA VENTURINI Januarski izvoz je bil dober Izvoz do 8. februarja je bil za 29 odstotkov večji kot v tem času lani BEOGRAD, 16. februarja (Tanjug) - Na začetku letošnjega leta je izvoz večji kot lani ob tem času. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko, ki so jih sporočili na današnji tiskovni konferenci v tukajšnjem mednarodnem tiskovnem središču, smo tujim partnerjem od 1. januarja do 8. februarja prodali za 968 milijonov dolarjev blaga ali 29 odstotkov več kot v istem lanskem času. V obravnavanem obdobju se je povečal tudi uvoz, in to za 16 odstotkov. Blago, kupljeno v tujini, je bilo vredno 1,82 milijarde dolarjev, pokritost uvoza z izvozom pa se je z 89 zmanjšala na 73 odstotkov. Januarska industrijska proizvodnja je bila za 0,4 odstotka manjša kot v istem lanskem mesecu. V primerjavi z decembrom se je zmanjšala za 11,8 odstotka, kar deloma pripisujejo vplivu običajnih sezonskih motenj. Množične kršitve finančnih pravil Kar dve tretjini organizacij, v katerih so inšpektorji opravili nadzor, je kršilo predpise OD NAŠE DOPISNICE BEOGRAD, 16. februarja — Predpisi se ne spreminjajo, nezakonitost se razrašča, finančni sistem je na majavih nogah, so ugotovili delegati odbora za kreditno-monetarni sistem v današnji razpravi o poročilih SDK o nadzoru poslovanja Agrokomerca in o izvajanju zakona o zagotavljanju plačil v gospodarskih kolektivih. Že če si na hitro ogledamo podatke iz omenjenih poročil,se izkaže, da so tovrstni prekrški Evidentirani kandidati za delegatske organe v Mariboru Kot možnega kandidata za predsednika mestne skupščine je! predsedstvo MK SZDL evidentiralo Emila Tomažiča MARIBOR, 16. februarja — Predsedstvo mestne konference SZDL Maribor je sprejelo predlog kandidatne liste evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih in družbenih funkcij v mestu Maribor. Ob tem je Slavko Vizovišek, predsednik MK SZDL Maribor dejal, da je na listi 42 na novo evidentiranih kandidatov in da o kandidatih tokrat niso razpravljali samo v forumih, temveč so jih predlagaU ali pa o njih razpravljali na številnih ravneh. Za predsednika skupščine mesta so predlagali politologa Emila Tomažiča, za podpredsednika pa diplomiranega pravnika Matijo Malešiča. Predsednik zbora združenega dela naj bi bil inženir strojništva Franc Hrastnik, podpredsednik organizator dela Lovrenc Šparaš. Za predsednika zbora občin so predlagali Pavla Lebana, diplomiranega inženirja kemije, za podpredsednika pa magistra Antona Simoniča. Za predsednika družbenopolitičnega zbora so predlagali diplomiranega novinarja Srečka Trgleca, za podpredsednico pa upokojenko Alojzijo Doltar. Za predsednika skupščine samoupravne interesne skupnosti vzgoje in izobraževanja je predlagan upokojenec dr. Darin Has), za kulturo pa magister zgodovinskih znanosti Marjan Žnidarič, diplomirani literarni Delavcem na tujem omogočiti, da obdržijo vez z domovino Komisija CK ZKS za naloge ZK v zvezi z delavci v tujini: Posodobiti moramo emigracijsko politiko LJUBLJANA, 16. februarja — Krizne razmere pri nas slabo vpli-vajo nh vzdušje med našimi delavci v tujini in zdomci, zato je toliko bolj umestno vprašanje, kako na podlagi kongresnih usmeritev zveze komunistov uresničujemo našo emigracijsko politiko. To so med drugim ocenili na komparativist Igor Kramberger in fotoreporter Bogo Čerin. Predsednik skupščine raziskovalne skupnosti naj bi bil dr. Peter Glavič, zdravstvene defektolog Herman Vernik, otroškega varstva upokojenka Vida Rudolf, socialnega varstva VKV ključavničar Ivan Farasin, učiteljica Marija Golob, organizator dela Emerik Topler in predmetni učitelj Igor Lazar. Predsednik skupnosti socialnega skrbstva naj bi bil profesor Milan HoTvat, telesno kulturne skupnosti diplomirani inženir strojništva Edvard Platovšek, stanovanjske skupnosti dipl. inž. strojništva Marjan Hriberšek, ekonomist Boris Vidic, politolog Franc Fistrovič, magister Valentin Breznik, skupnosti za zaposlovanje pa diplomirani pravnik Branimir Kumperščak. S. S. v lanskem letu sprožili velikanski val sive emisije, ki je presegel vse uradne kreditno-mone-tarne okvire. Mahinacije Agrokomerca in njegove interne banke so skupaj z nezakonitostmi v bihaški banki »vredne« okoli 2.000 milijard dinarjev. Kar dve tretjini organizacij, v katerih so opravili nadzor, je lani kršilo predpise in tako »ustvarilo« še 1.670 milijard dinarjev sive emisije. V takšnih okoliščinah ni mogoče izvajati učinkovite protiinflacijske kreditno-monetarne politike, je poudaril delegat iz Črne gore Spasoje Medenica. Toliko bolj, ker je finančni sistem brez dvoma na še bolj trhlih nogah, saj so pregledali poslovanje le v nekaterih, zvečine manjših organizacijah. Srbski delegat Mi-libor Jovanovič je dejal, da nadzorni organi niso hoteli (ali niso smeli) vstopiti v nekatere velike sisteme, ker za njimi stoje močne politične osebnosti. O sklepih, ki naj bi jih povzeli iz teh poročil, pa vendarle niso bili enotnega mnenja. Po mnenju nekaterih delegatov je sistem sam omogočil, da se množično vrstijo takšne kršitve, zato je treba nekatere predpise s tega področja temeljito spremeniti. Vuk Ognjanovič iz zveznega sekretariata za finance pa je opozoril, da zaradi Agrokomerca ne bi smeli nepremišljeno opustiti nekaterih instrumentov sistema, ker gre vendarle za kršenje predpisov, in ne za njihove pomanjkljivosti. Posebna komisija za izpopolnitev finančnega sistema, ki sta jo ustanovila oba zbora skupščine SFRJ, da bi pretehtala predpise, bo nadaljevala delo, ko ji bo ZIS dostavil svoja stališča. Že zdaj pa je jasno, da bo treba nekatere izmed njih, še posebej zakon o zagotavljanju plačil in predpise o menici, spremeniti. Kot so poudarili na današnji seji, pa brez sprememb v družbeni praksi, ki je * resnici negacija sistema, ker je mogoče nekaznovano kršiti predpise, ne bo mogoče izboljšati finančne discipline in zagotoviti spoštovanja pravnega reda. Povsod se je na- mieč uveljavil strpen odnos do odmikov od sistema, je opozoril vojvodinski delegat Stanko Kad-miiovič, in dokler bo tako, nam ne more pomagati nikakršna centralizacija v monetarnem sistemu, kajti tudi sedanjih sistemskih možnosti za nadzor pogosto ne uveljavljajo, ker se v resnici bojijo posledic. Ce bi, denimo, dosledno upoštevali predpise o kreditni sposobnosti, bi morala polovica bank takoj v stečaj. Slovenski delegat Stanko Debeljak je poudaril, da tudi ukrepi tekoče monetarne politike ne bi smeli zagotavljati možnosti za finančni nered, tako kot se je lani zgodilo z limiti, ki so onemogočali plasma realnih bančnih sredstev. BOJANA JAGER Podrti načrti za izlete delegacij Predsedstvo ZK ZSMJ je zavrnilo preobsežen program mednarodnega sodelovanja BEOGRAD, 16. februarja (Tanjug) — Predsedstvo konference ZSMJ na današnji seji ni sprejelo načrta za mednarodno sodelovanje, ker so člani predsedstva menih, da je le-ta preveč ambiciozen. V predlogu načrta je med drugim rečeno, da bodo mladinske organizacije v letošnjem letu na potovanjih v 38 držav sveta prebile kar 167 dni. V nekatere države naj bi potovali večkrat, obiskali pa naj bi vse celine razen Avstralije. V zahodno Evropo bi tako potovali desetkrat, v vzhodno Evropo pa sedemkrat. Po večurni razpravi so sklenili. da bodo načrt za mednarodno sodelovanje ZSMJ sprejeli potem, ko bodo pripravljale! podrobno obrazložili vse obiske in ko bodo zmanjšali število potovanj. Hkrati bodo mladi predlagali, da se v SZDL začne razprava o strategiji naše zunaje politike in o poteh podružbljanja te politike. seji komisije predsedstva CK ZKS za naloge ZK v zvezi z našimi delavci v tujini, ko so obravnavali aktualna politična in socialna- vprašanja naših delavcev na delu v tujini v luči sodobnih dogajanj v mednarodnih migracijah. Delavcev v naših delovnih organizacijah na tujem ne bi smeli prikrajšati za samoupravno odločanje o načinu pridobivanja in upravljanja z dohodkom. Predvsem komunisti bi si morali prizadevati, da bi se v omenjenih okoljih organizirali tako, da bi bili naši ljudje kar neposredneje seznanjeni z družbenimi razmerami v domovini. Našo emigracijsko politiko pa bi morali posodobiti: prizadevati bi si morali, da bi se ljudje bolj usmerjeno vračali na delo domov, hkrati pa jim omogočiti, da postanejo tvorni državljani v deželah, v katerih dlje časa prebivajo in da obdržijo kulturno vez s svojim narodom in domovino. Sklepi društva pisateljev o razpravi o ustavnih dopolnilih Društvo pisateljev Slovenije bo sprožilo postopek, da bi v Sloveniji na referendumu odločali o odložitvi razprave LJUBLJANA, 16. februarja — Na včerajšnjem članskem sestanku je Društvo pisateljev Slovenije ob razpravi o osnutku ustavnih dopolnil sprejelo naslednje sklepe: 1. Člani so soglasno odobrili vse dosedanje akcije in izjave upravnega odbora DSP in njegove ustavne komisije. 2. DSP bo sprožilo postopek za referendum v SR Sloveniji, na katerem naj bi volilci sprejeli ali zavrnili naš predlog, naj se razprava o predloženih spremembah zvezne ustave odloži: a) dokler ne bodo v demokratični javni razpravi, ki v bistvu že intenzivno poteka, razjasnjena osnovna vprašanja, navedena v raznih javnih izjavah, b) dokler ne bodo na taki osnovi sprejete nove republiške ustave, c) dokler ne bo na teh temeljih možno pripraviti nov predlog ustave SFRJ. 3. Upravni odbor naj s svojo ustavno komisijo pripravi svoj osnutek nove slovenske in jugoslovanske ustave. 4. Člani DSP zahtevajo od slovenske skupščine in njene ustavne komisije, naj pojasnita svoj molk ob številnih izjavah in zavrnitvah osnutka amandmajev (elektrotehniška fakulteta, znanstveni svet sociološkega instituta FF, mnogi prispevki posameznikov v Naših razgledih, Novi reviji, sobotnih prilogah Dela in Dnevnika, stališča, izražena v regijskih razpravah, Društvo slovenskih pisateljev itd.) 5. Za predsednika Predsedstva SRS predlaga DSP Cirila Zlobca zlasti na osnovi njegovih pozitivnih stališč v dosedanji razpravi o ustavnih spremembah. Predsednik Društva slovenskih pisateljev RUDI ŠELIGO Pri tem bi parcialna prizadevanja kot je ustvarjanje skupnega slovenskega kulturnega prostora in tretja univerza povezali v celovitejša prizadevanja, da bi predvsem naši intelektualci v tujini bili bolj povezani z našimi ljudmi, predvsem pa, da bi obdržali stike z našimi kulturnimi znanstvenimi in gospodarskimi organizacijami. Čimprej bi morali spremeniti našo in tujo bilateralno in multilateralno zakonodajo, ki bi prispevala k uveljavljanju širših političnih pravic naših in drugih evropskih izseljencev, k možnosti, da bi ljudje postali dvojni in večkratni državljani. Racionalizacije dela naših diplomatsko konzularnih predstavništev v tujini, so opozorili na seji, se ne bi smeli lotiti pavšalno in računovodsko, tako kot smo to storili v sedemdesetih letih. JELENA GAČEŠA SPOR ZARADI PLAČ — Stavkajoči delavci Gradbenega podjetja Grosuplje se z Vodstvom svojega podjetja med pogovorom pred republiško skupščino niso uspeli sporazumeti. (Foto: Janez Zrnec) Tokrat stavka v GP Grosuplje Delavci Gradbenega podjetja Grosuplje so odkorakali pred poslopje republiške skupščine - Zahtevajo višje plače - Stavka še ni končana LJUBLJANA, 16. februarja — Stavka delavcev Gradbenega podjetja Grosuplje, ki se je začela danes zjutraj, se nadaljuje. Okrog 600 delavcev z ljubljanskih gradbišč in z gradbišča v Bohinjski Beli, ki so nastanjeni večinoma v samskih domovih, danes ni odšlo na delo. Bili so nezadovoljni z izplačilom osebnih dohodkov za prejšnji mesec, ker so menili, da so prenizki. Zahtevali so 50-odstotno povišanje plač. Poleg tega pa so zahtevali tudi prekinitev vseh kooperacijskih Plače so povišali, vsega pa ni možno urediti čez noč V Gradisovem tozdu Nizke gradnje v Mariboru so nehali stavkati, ko so se dogovorili o urejanju problemov MARIBOR, 16. februarja — Delavci mariborskega tozda Nizke gradnje iz Gradisa so danes že delali normalno, potem ko so jim na jutranjem sestanku, ki se ga je udeležilo okoli dvesto delavcev, povedali, kaj so včeraj sklenili v Gradisu v Ljubljani in na popoldanskem sestanku družbenopolitičnih organizacij mariborskega Gradisa. čez noč. Zahteva po odstopu nekaterih vodilnih delavcev ni upravičena, saj so kot glavni vzrok zapisali, da jim ne dajo višjih plač. Prav tako ne bodo mogli čez noč urediti standarda zaposlenih na gradbišču mariborske hitre ceste in hidroelektrarne Fala. Dogovorili pa so se, da bodo imeli odslej nov delovni urnik in sicer bodo delali petnajst dni po ves dan, petnajst dni pa bodo prosti. Tako bodo petnajst dni bivali v dveh montažnih barakah na Pobrežju eni, petnajst dni pa drugi delavci. To bo veljalo, dokler ne bodo zgradili še treh stanovanjskih barak, vendar pa hitrost gradnje ni odvisna samo od Gradisa, temveč tudi od potrebnih uradnih soglasij. JOŽE JERMAN RADAH Sklenili so, da bodo v vsem Gradisu, to je v Ljubljani in v Mariboru, dvignili osnove OD za 30 odstotkov, ker so prešli na nov način obračunavanja osebnega dohodka, to je iz bruto na neto osnovo. Za deset odstotkov pa bodo dvignili osnove zaradi uspešnega poslovanja, torej bo osnovni osebni dohodek že februarja višji za 40 odstotkov. To pa še ni vse. Sklenili so tudi, da bodo poračunali januarske osebne dohodke in sicer tistim delavcem, ki so na lestvici do 18. razreda, bodo dodali po 80.000 dinaijev, vsem zaposlenim, ki pa so zaslužili manj kot 300.000 dinarjev, pa bodo dodali 40.000 dinarjev. Ta poračun bodo delavci dobili že v petek. Za uresničitev vseh ostalih zahtev delavcev tozda Nizke gradnje v Mariboru in obrata gradbenih polizdelkov v Ljubljani pa bo potrebna normalna samoupravna pot. Tako je, ker nekaterih stvari ne morejo urediti odnosov, ki jih ima podjetje z obrtniki. Menijo, da ti slabo opravljajo delo, za katero pa so veliko bolje plačani. Zahtevali so tudi boljšo prehrano v domovih in odstop vodstva kuhinje. Stavkati so začeli že zjutraj, ko so se zbrali v jedilnici samskega doma na Topniški ulici. Po večurnem pogovoru z vodstvom podjetja so se dogovorili, da ne bodo več najemali kooperantov in da bodo zamenjali vodstvo delavske kuhinje. Nikakor pa niso našli skupnega jezika glede zahteve po povišanju plač. • Povprečna januarska plača » GP Grosuplje je bila 370 tisoč dinarjev. Najnižja plača nekvalificiranega delavca, začetnika, znaša 195 tisoč dinarjev. Za oskrbo v samskem domu morajo sami odšteti 60 tisoč dinarjev, podjetje pa jim regresira bivanje in prehrano v višini 120 tisoč dinarjev. Direktor Gradbenega podjetja Grosuplje Bogdan Korošec jim je dejal, da ni nobenih možnosti za tako visoko povišanje, saj jim rezultati poslovanja tega ne dopuščajo, poleg tega pa imajo podobne plače kot druga podjetja v gradbeništvu in bi tako povišanje zmanjšalo njihovo konkurenčnost na trgu. Ker se niso mogli dogovoriti glede povišanja plač, se je sprevod delavcev napotil pred republiško skupščino, od tam pa v Halo Tivoli, kjer se kljub dolgotrajnemu obojestranskemu prepričevanju niso mogli dogovoriti o povečanju plač. Plače bi lahko povišali šele prihodnji mesec, in sicer za toliko odstotkov, za kolikor bi se povečala storilnost. Nezadovoljni s takim mnenjem vodstva, ki je ponudilo tudi odstop, a ga niso sprejeli, so se delavci odločili, da bodo stavko nadaljevali. VESO STOJANOV DELO Predsednica skupščine ČGP Delo: SILVA JEREB Glavni urednik ČGP Delo: BOŽO KOVAČ Namestnik glavnega urednika ČGP Delo: JANEZ KOROŠEC Odgovorni urednik Dela: TIT DOBERŠEK Pomočniki glavnega urednika: VLADO ŠLAMBERGER TIT VIDMAR JOŽE VOLFAND Uredniki: MIŠO RENKO (centralna redakcija), BRANKO PODOBNIK (notranja 'politika), FRANJO KRIVEC, JOŽE PETROVČIČ (gospodarstvo), STANE IVANC (zunanja politika), JANEZ STREHOVEC (kultura, šolstvo. znanost), JANEZ ZADNIKAR (Književni listi), HELENA KOS (slovensko dopisništvo), ŽELJKO ŠEPE-TAVC (ljubljansko dopisništvo), EVGEN BERGANT (šport), UROŠ ŠOŠTARIČ (kronika), TINE GU-ZEJ (publicistika), JOŽE VOLFAND (komentarji). MITJA MER-ŠOL (sobotna priloga), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), JANEZ SR ŠEN (lektorstvo), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija). Glavni direktor ČGP Delo: BRANE MUSAR Direktor TOZD Delo: EMIL ŠUŠTAR Sreda, 17. februarja 1988 ZUNANJA POLITIKA DELO ★ Stran 3 OPOZORILO At sitnosti!^ Waldhe'm: >>GosPodje, takoj ustavite ofenzivo, sicer bom pozneje imel velike BEHRENDT, »Suddeutsche Zeitung«, Munchen Šamir ni v Italiji nikogar prepričal o nujnosti nasilja Izraelski premier skuša v Rimu pridobiti Zahod za politiko svoje vlade, vendar brez uspeha - Kaže, da je Izrael vse bolj izoliran OD NAŠEGA DOPISNIKA 8M, 16. februarja — Izraelski premier Jicak Šamir je povedal svoje, italijanski politiki svoje. Razlika v stališčih do trenutnih in globalnih vprašanj Bližnjega vzhoda je taka kot prej. Šamir se bo jutri vrnil v Jeruzalem in bo prvi izraelski voditelj, ki med bivanjem v Rimu ni obiskal papeža. navanja s Palestinci in Druži na zasedenih ozemljih, zavzema se za mednarodno konferenco pod pokroviteljstvom OZN in je proti dvostranskemu dogovarjanju o miru. Svoje zahteve opira tudi na enotno stališče zunanjih ministrov dvanajsterice, ponovljeno prejšnji teden v Bonnu. Izraelski premier je na srečanjih ponovil svoja stališča: je proti mednarodni konferenci, proti pogajanjem s PLO, proti ozemeljskim koncesijam v zameno za mir, proti umirjanju nasilja nad uporniškimi Palestinci. Majhen žarek upanja je dopustil le glede najnovejše ameriške pobude, ki jo bo čez deset dni prinesel George Shultz. Pravi, da so v njej »nekatere koristne ideje in elementi«. Med dvodnevnim obiskom v Italiji, ki je bil spričo vladne krize spremenjen v »delovnega« je Šamir srečal vse osebnosti, od predsednika republike Francesca Cossige (ki je bil v Izraelu decembra lani v mučnem trenutku, neposredno po začetku upora Palestincev), do predsednika vlade Giovannija Gorie, zunanjega ministra Giulia Andreottija, sprejel je sekretarje skoraj vseh strak, tudi Alessandra Nat-to. Zaradi sobotne veličastne propalestinske demonstracije je odpovedal le srečanje z njenimi organizatorji - s predsedniki sindikalnih konfederacij. Rimski sogovorniki so bili enotni v oceni: Italija je hudo zaskrbljena spričo spirale nasilja, ki se vije iz izraelskega obraču- SFRJ ima odločilno vlogo pri razvoja sodelovanja na Balkanu Pred sestankom zunanjih ministrov šestih balkanskih držav — Trideset let priznanih jugoslovanskih spodbud BEOGRAD, 16. februarja (Tanjug) - Pot do soglasja k predlogu, da naj bi zunanji ministri šestih balkanskih držav 24. februarja v Beogradu prvič sedli za skupno mizo, ni bila lahka ne preprosta. Na poti do tega cilja so se namreč zastavile številne ovire v obliki ostankov zgodovinske preteklosti, nezaupanja in še vedno tlečih sporov. Ustanovitev in krepitev Jugo slavije kot neodvisne in neuvrščene države je izredno pomemben mejnik v razvoju povejirih razmer na Balkanu. Trden sklep Jugoslavije, da se ne bo pridružila nobeni vojaški zvezi, je namreč odločno prispeval k temu, da je Balkan nehal biti žarišče sporov in spopadov. Jugoslavija ni le »fizično« ločila dveh nasprotujočih si blokov, temveč je s svojim prizadevanjem za aktivno miroljubno sožitje kar najbolj neposredno prispevala k razvoju dobrih sosedskih odnosov na Balkanu in v njegovi soseščini. Lani je minilo 30 let, odkar so sprožili prvo pobudo za ustanovitev miroljubnega območja sodelovanja, razumevanja in dobrega sosedstva na Balkanskem polotoku. V zgodovinskih dokumentih piše, da je to zamisel v njeni prvotni obliki 10. septembra leta 1957 izrekel romunski premier Kivu Stoica. V tistih Koivisto ponovno predsednik Po zapletih na finskih predsedniških volitvah Koivisto omejuje svoje pristojnosti HELSINKI, 16. februarja (Tanjug) — Mauno Koivisto je bi! včeraj s prepričljivo večino znova izvoljen za predsednika, vendar je bilo sinočnje slavje precej umirjeno. Tega pa si ne gre razlagati ne s severnjaško hladnostjo (Finci so veliko bolj temperamentni od drugih Skandinavcev) ne z dejstvom, da ponovna izvolitev finskega predsednika ni bila presenečenje, ker jo je bilo pričakovati. Slavje je bilo namreč v znamenju razpoloženja Mauna Koivista, ki mu mnogi pravijo »razočarani zmagovalec«. V prvem volilnem krogu sta Koivistu namreč manjkala dva odstotka glasov, da bi bil neposredno izvoljen za predsednika. Finski predsednik ima velika ustavna pooblastila in osrednjo vlogo v političnem življenju. V parlamentu ima pravico veta, lahko razpusti parlament in razpiše nove volitve. Mauno Koivisto je sinoči izjavil, da se bo zavzel za omejitev pristojnosti predsednika na notranji ravni. časih se je na svetu in v Evropi rodilo več podobnih-zamisli. Žal pa so vse, še posebej tiste, ki zadevajo srednjo Evropo, ostale le lepe želje. Čez dve leti, junija leta 1959, se je zamisli o miru in sodelovanju na Balkanu pridružila zahteva po odpravi jedrskega orožja iz tega občutljivega območja. Zavezniki o oboroževanju Zahodnonemški kancler se odpravlja v VVashington — Na dnevnem redui razlike pri obrambnih zasnovah in razoroževanje v Zahodni Evropi OD NAŠEGA DOPISNIKA Carlucci v Munchnu - zaščito BONN, 16, februarja — Kancler Kohl in zunanji minister Genscher-bosta jutri odpotovala na tridnevne pogovore v VVashington. Na dnevnem redu teh pogovorov je vrsta vprašanj, vendar pa so v ospredju tista, ki se nanašajo na nadaljnjo strategijo Zahoda zastran varnostne politike in politike nadzora nad oborožitvijo. Gre za vprašanja, o katerih se ' pogledi bonske vlade zadnji čas Čemu je Šamir sploh hodil v Italijo, se sprašujejo tukajšnji komentatorji. Prevladuje mnenje, da je na ta način hotel prepričati Italijane in prek njih Evropo in sploh Zahod, da izraelska vlada ob uporu palestinskega ljudstva na zasedenih ozemljih ne more ravnati drugače, kot ravna, in da pot k miru vodi prek njerie nepopustljivosti ne pa prek nekakšne neizdelane mednarodne konference. Jaser Arafat v današnjem intervjuju za »Stampo« pravi, da je Šamir prišel v Rim zato, da bi predrl mednarodno izolacijo in si postlal pred novembrskimi volitvami. • Predstavniki židovske skupnosti v Italiji so Šamirju izročili dokument solidarnosti in poziv naj vlada preneha s politiko nasilja. Tako početje ogroža položaj izraelskih državljanov, hkrati pa meče slabo luč na židovsko skupnost po svetu. Nekaj sto podpisanih v imenu »židovske levice« zahteva čimprejšnjo politično rešitev in naj predsednik vlade upošteva tudi mnenje tiste polovice prebivalstva, ki misli drugače od njega. • Razvoj balkanskega sodelovanja so ovirali dolgoletni hladni odnosi med velesilama. To je kajpada potisnilo v ozadje vse poskuse, da bi na Balkanu uveljavili zamisel o miru in sodelovanju. Tako se je znova potrdilo, da je blokovska delitev najpomembnejši vzrok nestabilnosti na Balkanu. Očitno je torej, da sta mir in stabilnost na Balkanskem polotoku odvisna od splošnih mednarodnih, še posebej pa evropskih razmer. Temu logično sledi sklep, da so prizadevanja za preprečitev vmešavanja velikih sil v notranje zadeve balkanskih držav izredno pomembna za mir in splošno stabilnost Balkana. Zato je minilo precej časa, preden so se sestali predstavniki balkanskih držav. To se je zgodilo leta 1976. v Atenah. Na srečanju strokovnjakov s<3 določili kar 16 področij možnega sodelova-naja med balkanskimi državami. Predstavniki balkanskih držav so se spet sestali leta 1979, tokrat v Ankari. Razpravljali so o medsebojnem sodelovanju na področju prometa. Nato vo se spet sestali leta 1982. Gostitelj je bila Bukarešta, tema pogovorov pa sodelovanje na področju energetike. Vsa ta srečanja so znova potrdila zgodovinsko povezanost balkanskih držav. Hkrati se je izpričalo, da je veliko več prvin, ki jih združujejo, kot tistih, ki jih ločujejo. Skupni interesi so začeli počasi, a zanesljivo izpodrivati ostanke zgodovinskih razprtij, četudi gre za države z različno družbeno in politično ureditvijo. Medbalkanska srečanja so zato postajala čedalje pogostejša. Leta 1984 sta potekala celo dva sestanka predstavnikov balkanskih držav. Prvega so organizirali v Atenah na že znano temo — Balkan kot območje miru brez jedrskega orožja. Gostitelj dragega sestanka je bil Beograd, kjer so predstavniki balkanskih držav razpravljali o možnostih za pospešitev medsebojnega gospodarskega sodelovanja. značilno razlikujejo od pogledov nekaterih drugih zahodnih zaveznikov in predvsem od pogledov Washingtona. Neposredno pred odhodom Kohla in Gensc-herja je o teh razhajanjih spregovoril tudi vladni glasnik Ost, češ, da bo Kohl še posebej opozoril ameriške sobesednike na to, da mora Zahod razviti »celovit koncept nadzora nad oborožitvijo«. Za tiste, ki jim to sporočilo ne bi bilo takoj jasno, je dodal, da za-hodnonemška vlada ne vidi nobene potrebe, da bi ta hip sprejemali posamične odločitve v prid posodabljanju jedrskih raket kratkega dometa. Prav to — vključno s posodabljanjem konvencionalne oborožitve v Zahodni Evropi — je na nedavnem posvetovanju o vojaških vedah v Munchnu zahteval ameriški obrambni minister Car-lucci. To ameriško zahtevo so ZRN prebrali tako, da so jo povezali s študijo, ki jo je pred kratkim objavilo ameriško obrambno ministrstvo (poleg državnega sekretaija v Pentagonu Iklea sta pri njej sodelovala tudi nekdanja predsedniška svetovalca za varnostna vprašanja Kis-singer in Brzezinski) in katere osnovni namen naj bi bil prenesti težišče bodoče in morebitne vojne v Evropo. Prav ameriška zahteva, naj bi se zahodno zavezništvo v prihodnjem obdobju posvetilo posodabljanju prav tistega orožja, ki je namenjeno uporabi na evropskih bojiščih, pa je v ZRN okrepila strah, da gre za obrambno strategijo, ki ustvarja »območje različne varnosti« in ki posebej ZRN sili prevzeti vlogo »ognjenega zidu« Francoski diplomat v Tirani Albanija se odpira v svet, najprej po gospodarski plati, ki pa je tudi politična PARIZ, 16. februarja — Državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Didier Bariani je davi odpotoval na dvodnevni obisk v Albanijo. Že dalj časa napovedani »izlet« je drugi te vrste v času t.i. odpiranja Albanije v svet ali z druge strani, posebej z Zahoda, iskanja stikov s Tirano. Didiera Barianija spremlja dvajset poslovnih ljudi in prav toliko novinarjev, pa tudi pevca Marie-Paule Belle in Marc La-voine. Pariz stavi predvsem na gospodarsko plat obotavljivega, a najbrž nujnega albanskega odpiranja v svet, ki je seveda hkrati zelo politično. Pariz ima vsaj formalno prednost pred Bonnom, ki je šele pred kratkim obnovil diplomatske stike, in pred Londonom, ki se še pogaja. Poslaništvi, posebno albansko v Parizu, sta zelo aktivni. Gospodarsko je Francija lani zdrknila na šesto mesto v albanski menjavi, za Grčijo, Jugoslavijo, ZR Nemčijo, Italijo in Nizozemsko. j. š. • Tisto, za kar se bo zavzemal v VVashingtonu Kohl, naj bi bil celovit koncept »oboroževanja, razoroževanja, obrambe in zastraševanja«, ne pa posamična »posodabljanja« in še posebej ne posodabljanja tistega orožja, ki naj bi se v prvi vrsti sesulo na ozemlje obeh Nemčij. posodobljenega jedrskega orožja .kratkega dometa in tudi posodobljenega konvencionalnega orožja. V Washingtonu Kohlu očitajo, da je Bonn z odprtimi rokami sprejel sovjetsko mirovno ofenzivo in da se kancler ne zna upreti mirovnemu razpoloženju v ZRN, kot sta to storila Adenauer (ko je šlo za ponovno oboroževanje ZRN) in Schmidt (ko je šlo za nameščanje raket srednjega dometa). Zato tudi pričakujejo, da se bo Kohl v Washingtonu znašel pod pritiskom, posebej zato, ker od natovskega vrha 2. in 3. marca v Bruslju pričakujejo konkretne odločitve o posodabljanju orožja (kar je sicer star dogovor) in ker si Reagan želi, da bi na obisk v Moskvo odšel podprt z enotnim stališčem Zahoda. Kohl in Genscher bosta bržkone skušala sobesednikom dopovedati, da je ZRN bolj pri srcu »celovit« koncept dopolnjevanja oborožitve in nadzora nad njo, koncept, ki bi zajel vse kategorije orožja in ustvaril takšno ravnotežje, ki bi v Evropi onemogočilo sleherno nenadno agresivno vojno. MARJAN SEDMAK Veliko pozornost je izzval tudi dogodek brez primere, namreč da izraelski voditelj ni zaprosil za sprejem pri papežu. Razlogov za to ima veliko. Odkar se je pred dveme mesecema začel palestinski upor je papež Janez Pavel II. večkrat javno obsodil početje policije in vojske, pred dvema tednoma so v Vatikanu sprejeli jordanskega kralja Huseina, egiptovskega predsednika Mubaraka in drugega človeka PLO Kadumija, Vatikan vztraja pri mednarodnem statusu mesta Jeruzalem. JURE PENGOV Cueilar v Zairu KINŠASA, 16. februarja (APS) — Danes je v Kinšaso pripotoval generalni sekretar Združenih narodov Peres de Cueilar. S predsednikom Zaira Mobutu Sese Sekojem se bosta pogovarjala o položaju na jugu Afrike, o problemu dolgov in o drugih mednarodnih zadevah. Peres de Cueilar bo ostal v Kinšasi do četrtka, potem pa bo odpotoval v Angolo. Ubit vodja opozicije COLOMBO, 16. februarja Neznani napadalci so davi v Colombu ubili voditelja opozicijske stranke Mahadžana Vidze-ja Kumaranatunga. S TELEPRINTER.! A Južnoafriške čete spet napadle angolsko oporišče LUANDA, 16. februarja (Tanjug) - Južnoafriška armada je skupaj z odredi angolskega uporniškega gibanja UNITA in Teritorialnimi silami Jugozahodne Afrike (SWATF) začela množičen napad na strateško jugovzhodno angolsko oporišče Kuito Kuanavale. V vojaškem sporočilu, objavljenem v Luandi, poudarjajo, da vzhodno od oporišča potekajo »siloviti boji, v katerih imata obe strani velike materialne izgube in veliko mrtvih«. Južnoafriška armada je pred kratkim pripeljala nove okrepitve, med drugim en tankovski bataljon in topniške enote. V Nevadi opravili prvi letošnji jedrski poskus VVASHINGTON, 16. februarja (Tanjug) — Združene države Amerike so objavile, da so v Nevadi izvedle svoj prvi letošnji jedrski poskus, ki je povzročil potres 5,4-stopnje po Richterjevi lestvici. Bomba je imela moč približno 150 kiloton TNT, ob eksploziji pa so zanihale visoke zgradbe v 160 kilometrov oddaljenem Las Vegasu. Bomba je bila 11-krat močnejša od tiste, ki so jo med vojno vrgli na Hirošimo, iz tehničnih in vremenskih razlogov pa je eksplodirala več kot dve uri pozneje, kot je bilo predvideno. v obrambi zoper morebiten vdor čet Varšavske zveze na območje zahodne vojaškopolitične zveze. Takšna politika pa je, kot je na miinchenskem posvetovanju pribil sicer zelo konservativni vodja krščanskodemokratske frakcije v bundestagu Dregger, za ZRN povsem nesprejmljiva. V ZDA Bonnu ugovarjajo, da je njegov strah odveč, dokler je v Zahodni Evropi 400.000 ameriških vojakov, ki pa lahko ostanejo" le, če bodo imeli — tako Kriza odnosov TRIPOLI, 16. februarja (Tanjug) - Libijske oblasti so prenehale plačevati italijanskim družbam, ki delajo v Libiji. S tem so pravzaprav odgovorili na odločitev italijanske vlade, ki je — v ok-viru skupnega zahodnega bojkota dobavljanja orožja Libiji v Italiji obdržala precejšen kontingent libijske vojaške tehnike. Eksplozija v Teheranu TEHERAN, 16. februarja (Tanjug) — Na eni od glavnih teheranskih ulic je danes eksplodirala podtaknjena bomba. Bomba je bila v avtomobilu, ki je bil parkiran poleg telefonske govorilnice v ulici Sahid Bahonar. Koroški Slovenci pripravili svoj osnutek ureditve šolstva Jutri se bodo na Dunaju zavzemali za izpolnitev štirih zahtev, ki zadevajo predvsem kulturno-prosvetno življenja OD NAŠEGA DOPISNIKA CELOVEC, 16. februarja — Koroški Slovenci bodo, kot vse kaže, pripravili svoj zakonski osnutek o preureditvi dvojezičnega šolstva. Tako so na sinočnji seji koordinacijskega odbora obeh osrednjih organizacij, ZSO in NSKS, obravnavali predloge skupine slovenskih šolskih strokovnjakov in izbrali redakcijsko skupino, ki naj bi še pred koncem februarja pripravila zakonski osnutek. Tega bi nato dokončno odobrili obe organizaciji, zvezni poslanec Kari Smolle pa bi ga predložil avstrijskemu parlamentu. pri avstrijski vladi, pristojni za izvajanje 7. člena avstrijske državne pogodbe. To so podpora dvojezičnim vrtcem, ustanovitev trgovske akademije v Celovcu s slovenščino in nemščino kot učnima jezikoma, slovenske oddaje na TV in delna razširitev slovenskih radijskih postaj in nenazadnje ustrezna zvezna denarna podpora za kultumo-pro-svetno delovanje. V Bangladešu aretirali tri opozicijske voditelje NEW DELHI, 16. febniarja (Tanjug) — Pripadniki bangladeških varnostnih sil so zgodaj zjutraj aretirali tri opozicijske voditelje. Malo prej je vlada napovedala, da bo ostro obračunala z vsemi, ki poskušajo preprečiti parlamentarne volitve, napovedane za 3. marec. Policija je sporočila, da so bili zjutraj aretirani generalni sekretar najmočnejše opozicijske stranke (lige A) S. Čoudhuri ter člana vodstva Narodne stranke A. Husein in D. Ahmed. Načrt za vesoljsko postajo pred antenskim kongresom WASHINGTON,16.februarja (AP) — Ameriška agencija za vesoljske raziskave je pokazala L kongresu načrt za gradnjo orbitalne postaje, v kateri bi lahko ostali ameriški astronavti celih šest --mesecev. (Rekord v bivanju v vesolju je pravkar postavil sovjetski kozmonavt, ki je v vesolju prebil 11 mesecev). Po načrtih NASA bi bilo pet poletov shuttla na leto že dovolj za delovanje postaje, stroški bi znašali 220 milijonov dolarjev s pogojem, da ostane posamezna posadka v vesolju pol leta. Vesoljsko plovilo shuttle bo moralo 19-krat poleteti v vesolje, da bo prepeljalo vso opremo, potrebno za gradnjo postaje. Ves ta podvig bo stal milijardo dolarjev. Računajo, da bo postavljanje postaje trajalo 36 mesecev, datuma, ko bodo začeli uresničevati ta veliki projekt, pa še'niso določili. Hudi boji v zahodni Kampučiji: veliko žrtev BANGKOK. 16. februarja (Tanjug) — Iz poročil s kampučijskega bojišča, ki jih danes pošiljajo uporniki, provietnamski režim in vojaški opazovalci ob tajsko-kampučijski meji, sledi, daje deseto leto vojne v khmerski deželi izjemno krvavo. Radijska postaja Khie Samphanove Ljudske armade Demokratične Kampučije (NADK) sporoča, da je v okrožju Ampil v zahodnem delu države vse več napadov na vietnamske garnizone in posebne enote okupacijskih sil, ki poskušajo odpor khmerskih rodoljubov zlomiti s tanki. Bolgariji grozi pomanjkanje pitne vode SOFIJA, 16. februarja (Tanjug) - Bolgarska vlada ie pozvala prebivalstvo vseh večjih mest v državi, zlasti Sofije, naj varčuje s pitno vodo. Državnim nadzornim organom pa je naročeno, naj ostro ukrepajo proti vsem delovnim kolektivom, ki še niso zgradili lastnih arteških vodnjakov ali kako drugače uredili oskrbe z vodo za svoje proizvodne obrate in ki so še vedno priključeni na mestno omrežje, kar pomeni, da pitno vodo ujvirafijajo tudi za industrijske namene. Ker Bolgarija praktično nima večjih rek, so v bližini naselij zgradili jezove za umetna jezera, ki so za lokalno prebivalstvo v bistvu edini zanesljivi vir pitne vode. V letih z normalnimi padavinami običajno niso imeli težav z vodo. Turneja pakistanskega ministra za afganistanski mir ISLAMABAD, 16. februarja (Tanjug) — Pakistanski državni minister za zunanje zadeve Zain Norani je odpotoval v ZDA, Veliko Britanijo, Belgijo, Saudsko Arabijo in Kitajsko. Povedal je, da gre za turnejo zaradi iskanja možnosti za konkretno ukrepanje v prid izvajanju prihodnjega sporazuma o odpravi afganistanske krize. Posredna pogajanja o tem problemu se bodo nadaljevala 5. marca v Ženevi. Sovjetski voditelj Gorbačov je prejšnji teden izjavil, da se bodo sovjetske čete morda začele umikati že sredi marca. Egejsko morje »most miru med Grčijo in Turčijo« ANKARA, 16. februarja (Tanjug) - Egejsko morje, ki je zaradi naravnih bogastev pod dnom in kršitev zračnega prostora medmet spora med Ankaro in Atenami, bi ruvalo biti »most miru in sodelovanja med Grčijo in Tur-čijo«, je izjavil premier Turgut Ozal. Predsednik turske vlade je dodal, da je »tradicionalno rivalstvo med državama mogoče odpraviti«, če bodo zaceli egejski problem obravnavati tudi v luči »interesov druge strani«. Na konferenci o grško-turških odnosih, ki jo je organi-ziral istanbulski časopis Gunes, sodelujejo grški in turški novinarji in diplomati. Turški premier je v govoru na konferenci sjjoročil da bo na začetku julija uradno srečanje s premieram Papandreuom, s katerim je ob koncu januarja v Davosu navezal osebni stik. Premiera se bosta med vrhunskim srečanjem članic severnoatlantskega pakta v Bruslju ponovno sestala. Čadsko-libijski spor kljub premirju še tii . N;DJAMENA, 16. februarja (Reuter) - Čad in Libija, ki sta uradno sklenila premirje, nadaljujeta »vojno« z obtožbami. Čadski predsednik Hišen Habre je v tem okviru obtožil džamahirijo, da pripravlja oborožen napad na Čad. »Nemogoče je povedati, kdaj in kje bo Libija udarila, toda dejstva kažejo, da se pripravlja na vojno,« je včeraj dejal novinarjem, ki so poročali o obisku francoskega zunanjega ministra Jean-Bernarda Raimonda v N’Djaineni. Gadafi po Habrejevih besedah »kopiči čete in vojaško opremo« ob pasu Uzu v zahodnem Sudanu in v oporišču Matan as Sara na jugu Libije. V Tripoliju, ki je doslej že večkrat trdil, da čad pripravlja v sodelovanju s Francijo in ZDA ofen-Pr°ti Libiji, na najnovejše obtožbe uradne N Djamene doslej še niso odgovorili. IZ POSLOVNEGA SVETA Okoli 25. t. m. naj bi se namreč že sestal parlamentarni pododbor za šolstvo in imel na dnevnem redu spremembe zakona o dvojezičnem šolstvu. Slovenski predlog bi bil tako že tretji zakonski osnutek poleg zveznega, ki so ga pripravili v prosvetnem ministrstvu, in koroškega, ki so ga sestavili na deželni vladi, kot kaže s soglasjem vseh treh koroških strank, zastopanih v deželnem parlamentu. Delegacija koroških Slovencev se bo jutri popoldne na Dunaju pogovarjala z ministrom dr. Franzem Loschnakom in dr. Heinrichom Neisserjem. V delegaciji bosta oba predsednika osrednjih organizacij ing. Feliks Wieser in dr. Matevž Grilc, jjoslanec Karl Smolle, tajnik ZSO dr. Matjan Sturm in član vodstva narodnega sveta Marjan Pipp. Na dnevnem redu pogajanj je če-tvero vprašanj, za rešitev katerih se koroški Slovenci že dolgo vrsto let - doslej brez uspeha - potegujejo Kar zadeva vrtce, koroški Slovenci pričakujejo, da bo dunajska vlada krila stroške otroških vrtnaric. Na predlagani trgovski akademiji naj bi poleg slovenščine in nemščine bil prvi tuj jezik bodisi angleščina ali italijanščina ali srbohrvaščina. Pričakuje tudi, da bo vlada uvedla TV oddaje za narodne manjšine, tako tudi za koroške Slovence in da bo radio vsaj za nekaj minut dnevno poskrbel za dodatne informativne oddaje v slovenščini. JOŽE ŠIRCELJ • ARGENTINA HOČE NOVO POSOJILO Septembra letos bo* Argentina prejela še zadnjo transo posojila Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v vrednosti 1,35 milijarde dolarjev, za naslednje poslovno leto pa potrebuje več kot dve milijardi dolarjev, neuradno ugotavljajo v Buenos Airesu. Njihov adut v pogajanjih z IMF je predvsem podatek, da so proračunski primanjkljaj oklestili na dva odstotka bruto proizvoda. • VEČJA NAROČILA LADJEDELNICAM V ZAHODNI EVROPI — V prvih devetih mesecih lani so se naročila zahodnoevropskim ladjedelnicam podvojila, ugotavlja študija OECD. Povzpela so se na 1,79 milijona brt, najuspešnejše pri pridobivanju novih kupcev pa so bile za-hodnonemške ladjedelnice, kjer so se naročila povečala od 128.000 na 437 brt. Finske ladjedelnice so spričo novih sovjetskih naročil skoraj potrojile predlansko dejavnost, zaradi močnega jena pa pada zanimanje za japonske izdelovalce ladij. • VELIKO ZANIMANJE ZA DELNICE MATRE - Prodaja državnega deleža francoskega orjaka Matra, ki proizvaja vojaško opremo in elektroniko, je presegla vsa pričakovanja. Majhni investitorji, ki jim je država ponudila 18,8 odstotka delnic (ostali del državnega deleža 51 odstotkov je kupil veliki kapital in uslužbenci), so zah-tevali kar 18,2 milijona delnic (po 110 frankov), na voljo pa jih je bilo le 3,7 milijona. Matra bo imela 300.000 majhnih investitorjev, ali dvakrat več kot je načrtovala. Prodajo državnega deleža Matre so najprej načrtovali za november, a so jo odložili zaradi oktobrskega padca vrednosti delnic na borzah. Estonske obletnice so vse bolj sporne Demokratizacija javnega življenja je v SZ priklicala k besedi tudi Estonce - Zahtevajo resnico o zgodovini in nasilnem vključevanju v Sovjetsko zvezo - Estonija najglasnejša na Baltiku OD NAŠEGA DOPISNIKA • PODVOJITEV KAPITALA SVETOVNE BANKE - Ze čez dva tedna naj bi države članice dobile predlog Svetovne banke za povečanje njenega kapitala. Predsednik banke Barber Co-nable je med obiskom v Londonu menil, da bo treba doseči od 60 do 80 milijard dolarjev več kapitala, kar pomeri:, da bo ta pomembna mednarodna finančna ustanova, ki je doslej imela na voljo 85 milijard, skorajda podvojila sredstva. Za leto 1988 je banka že programirala 15,5 milijarde „dolarjev za posojila državam v razvoju. • DOLŽNIKI PLAČUJEJO VEČ, KOT DOBIJO - Države v razvoju so Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) lani plačale 5,9 milijarde dolarjev več, kot so od njega dobile v obliki novih posojil. Sklad je lani odobril le za 4,3 milijarde dolarjev posojil, dolžnice pa so mu vrnile kar 10,2 milijarde dolarjev. Ta presenetljivi podatek v Washingtonu pojasnjujejo s tem, da nekatere države, ki so vrnile visoka posojila - kot sta Južna Koreja in Južna Afrika — niso potrebovale svežega denarja. Največ denarja so skladu vrnile Južna Koreja, Brazilija, Indija, Južna Afrika, Jugoslavija in Turčija. • PRODUKTIVNOST V ZDA PEŠA — V nekaterih panogah, ki pomenijo približno tri četrtine gosjjodarske aktivnosti v Ameriki, se je produktivnost lani povečala le za 0,8 odstotka, kar je za polovico manj kot leto prej, ugotavlja poročilo ministrstva za delo. Ta rezultat jc najslabši po gospodarski recesiji leta 1982, ko se je produktivnost glede na leto 1981 povečala za 0,6 odstotka. Če pa ujjoštevamo 4,4-odstotno inflacijo, so se mezde in druge ugodnosti delavcev lani zmanjšali za 2,2 odstotka. MOSKVA, 16. februarja — V vseh pribaltskih republikah imajo zadnje čase hudo zmedo okoli obletnic. Vse tri so se namreč po zmagi oktobrske revolucije v Rusiji odcepile od matične velesile, v vseh treh so se rdeči poskušali obdržati na oblasti, pa so jih vrgle nacionalne meščanske sile. Zlasti zato, ker bi zmaga boljševizma pomenila ponovno vključitev v Rusijo, vsi — Estonci, Latvijci in Litovci — pa so hrepeneli po lastni samostojni državi. Čeprav imajo uradne sovjetske oblasti velike neprijetnosti z »ekstremisti« in »nacionalisti« v vseh treh republikah, se je napetost najbolj zaostrila v Estoniji. Estonija je s jx>ldrugim milijonom prebivalcev najmanjša sovjetska zvezna republika. Hkrati je kot najbolj evropeizirana, nekakšna izložba, glavno mesto Tallinn pa nasploh biser med sicer redkimi sovjetskimi mesti, ki so kolikor toliko evropsko urejena. Estonci so ugrofinskega jezikovnega porekla, severni Finci so jim tako kulturni bratje (med Tallinnom in Helsinki vozi čez Baltik trajekt). Estoncev je dober milijon in so izredno samozavesten narod. Po dveh stoletjih carskega jarma so se za dve desetletji med vojnama počutili neodvisne, nakar so spet jrostali žrtve: 23. avgusta 1939 sta zunanja ministra nemškega rajha in Sovjetske zveze Ribbentrop in Molotov podpisala tajni protokol k sicer javnemu paktu Hitler-Stalin, s katerim je Moskva dobila od Berlina v »dar« nekdanja ozemlja carske Rusije v Pribaltiku. Stalin je dal najprej v vseh treh pribaltskih prestolnicah instalirati prosovjetske režime, nato pa je leta 1940 vse tri vključil v ZSSR. Po dveh desetletjih relativne meščanske demokracije se je začel za Estonce strašen teror: zaradi tako imenovane »strateške izpostavljenosti« je dal Stalin izseliti in uničiti na tisoče ljudi, zlasti inteligenco, ki se je upirala sovjetizaciji. Uradno sovjetsko zgodovinopisje odslej govori le o »ponovni zmagi sovjetske oblasti« v treh pribaltskih republikah. »Glasnost« in demokratizacija javnega življenja sta seveda priklicala k besedi tudi Estonce in intelektualce drugih dveh republik. Lani so 23. avgusta priredili množične demonstracije z zahtevami po razveljavitvi pakta Mo-lotov-Ribbentrop. »Eskremisti« nenehoma zahtevajo polno resnico o zgodovinskih dejstvih in okoliščinah, v katerih so bili (nasilno) vključeni v Sovjetsko zvezo. Zahtevajo svoje nacionalne pravice Zadnje mesece so časopisi teh treh republik polni razprav o zgodovinskih »belih lisah«, o internacionalizmu in nacionalizmu, o dvojezičnosti in prijateljstvu med narodi. Vseeno pa vse prekaša Estonija, kajti Estonci so tisti, ki najodločneje zahtevajo svoje nacionalne pravice. Živčnost v Tallinnu in Moskvi narašča zadnje dneve še posebej zato, ker se približuje zlovešča obletnica: 24. februarja 1918 so namreč razglasili neodvisnost estonske republike. Lenin je z mlado republiko 2. februarja 1920 sklenil mirovni sporazum v mestu Tar-tus (tedaj Doprat oziroma po rusko Jurjev). Stalinsko zgodovinopisje pa je tartuški mir izbrisalo iz vseh priročnikov, saj je bil v očitnem nasprotju s formulo o tem, da je bil v Estoniji (in drugih dveh republikah) na oblasti faši- stičen režim in da so ga Estonci sami vrgli in se prostovoljno priključili Sovjetski zvezi. O tartuškem miru zdaj prizadevno pišejo estonski zgodovinarji, da bi čimbolj zmanjšali splošno napetost pred jubilejnim 24. februarjem. Seveda pri tem pridno zamolčujejo bistvene elemente, kijih estonski nacionalisti enako spretno izkoriščajo v protisovjetskih nastopih. V kritičnih trenutkih državljanske vojne je namreč general Judenič z jugozahoda (Pribaltika) prodiral proti Petrogradu. Sile meščanske vladavine Keren-skega so računale na podporo pribaltskih narodov, zlasti Estoncev. Toda ti so dobro vedeli, da Judenič zastopa zamisel o enotni, centralizirani Rusiji - estonske meščanske stranke pa so bile za federativno urejeno rusko meščansko republiko, za široko avtonomijo v okviru take države. Judenič jim torej ni bil zaveznik, marveč nasprotnik. In tako se je zgodilo, da je meščanska estonska vojska nekako rešila Petrograd pred padcem. Hkrati so se ____... v delih Estonije še vedno bojevali ... . . .. rdeči za sovjetsko estonsko repu- I Koliko je bilo Žrtev bliko in za priključitev le-te k Le- j stalinizma? ninovi sovjetski Rusiji. V bistvu Ko so se na obletnico tega spo so kot dogmatski revolucionarji delali proti Leninovim načelom in seveda niso našli podpore med svojimi rojaki. Lenin se je dobro zavedal pomena, ki mu ga je dal mir z majhno Estonijo: čez Tallinn je dobil prvo okno v svet, od tod se je začela voditi velika diplomacija z zahodnimi državami. Priznal je suverenost Estonije enako, kot je takoj po revoluciji priznal neodvisnost Finske. »Bela lisa« okoli tartuškega miru se zdaj grobo maščuje sovjetskim propagandistom. Doktor zgodovinskih ved in profesor Edgar Matthiesen pripravlja veliko knjigo o miru v Tartusu, dnevnik »Sovjetskaja Estonija« pa je v intervjuju z njim poskusil potolči »zahodne radijske glasove« in »meščanske ekstremiste«, ki da izkoriščajo le »bele lise« za pro-pagdandno vojno proti sovjetski Estoniji. »Ruski boljševiki in naši domači rdečkarji več desetletij niso niti z besedico omenili tartuškega miru niti mirovnih pogajanj med sovjetsko Rusijo in Estonijo . . . Dejstvo, daje Rusija priznala suverenost Estonije, je poskušala komunistična propaganda pozneje pozabiti ali celo zanikati«, zdaj citira Matthiesen tisto, kar vsak dan prihaja po radijskih valovih na ušesa Estoncem. Žal je v tej »imperialistični propagandi« dobršen del resnice. razuma letos 2. februarja zbrali v univerzitetnem mestu Tartusu ugledni ljudje iz vse Estonije, da bi razpravljali o pomenu mirovnega sporazuma, ki ga je pred 68 leti sklenil Lenin, so po ulicah Tartusa »razsajali« estonski mladeniči in zahtevali resnico o svoji zgodovini. V strahu pred to in še bolj nevarno naslednjo estonsko obletnico (24. februarja) je prezi-dij vrhovnega sovjeta te republike na naglo spremenil zakonske predpise o javnih demonstracijah. V prihodnje morajo deset dni pred prireditvijo vložiti prošnjo z vsemi mogočimi podatki o prireditelju, namenu, udeležencih in nastopih, hkrati pa podpisani organizator prevzema vso gmotno odgovornost za škodo, ki bi nastala zaradi morebitnih neredov. Z drugimi besedami: demonstracije so načeloma dopustne, praktično pa onemogočene. V poplavi razprav, intervjujev in člankov o »estonskem vprašanju« je vendarle mogoče zvedeti marsikatero podrobnost, ki si je sovjetske oblasti doslej niso upa-lc povedati. Tako denimo notranji minister estonske SSR Marko Tibar pravi, da ni res, da bi bilo od 70 do 90 tisoč žrtev Stalinovega nasilja med Estonci - kot to s svojimi dokumenti dokazuje estonska nacionalistična emigracija — marveč navaja podatke, da je po priključitvi Estonije k ZSSR leta 1941 bilo nasilno izseljenih 5978 ljudi, v letu 1949 pa 20660. Uradna sovjetska propaganda očita estonskim »ekstremistom«, da zdaj mečejo v isti koš vse, od resničnih žrtev stalinističpih re- • »Belov govori po estonsko,« je napisala v naslovu reportaže iz Taliinna »Komsomolskaja Pravda«, ko je njena sodelavka odkrila enega prvih ruskih direktorjev, ki se je naučil govoriti v jeziku okolja. Če so takšni »biseri« še zelo redki, pa se dosti pogosteje »Sovjetskaja Estonija« — osrednji partijski dnevnik v ruščini — kar pogosto zgraža nad slabim znanjem ruščine. Tako je konec januarja priobčila pjsmo (Rusa) Pavla Kostromina, ki zahteva, da mora v vsakem matičnem uradu biti (tudi) uradnik, ki dobro zna rusko, češ da je na poroki matičar komajda znal pravilno prebrati imena ruskih mladoporočencev in da je to izzivalo splošen smeh. A Ma-tvejev, tudi iz Taliinna, primerja Sovjetsko zvezo z ZDA in Indijo ter predlaga, da tudi v ZSSR zagospodari enoten državni jezik. Urednik ga le pouči, češ da gre v ZDA za priseljence in da »uvedba enotnega državnega jezika neogibno povzroča kršitev pravic in samobitnosti drugih narodov«. presij do kolaborantov z nacistično vojsko. In ker se v Estoniji močno širi gibanje za postavitev lastnega spomenika žrtvam stalinističnega nasilja, hočejo to gibanje diskreditirati kot protisovjet- sko, protikomunistično in kar kot profašistično. V Estoniji v bistvu vre na mnogih področjih javnega življenja. Dediščina stalinističnega odnosa do jezika je povzročila, da Estonci niso smeli obnavljati priročnikov, iz katerih bi se njihovega jezika učili drugi. Estonija je občutljivo strateško območje in tja je po vojni prišlo na desettisoče oficirjev z družinami. Izjemoma redki so se sploh hoteli naučiti jezika. Tako so iz leta v leto nemo opazovali vse večji pritok tujejezičnega prebivalstva, ki so mu morali graditi v svojih malih mestecih prava nova naselja. Tudi v glavnem mestu Tallinnu so se primestne soseske razdelile v estonske in neestonske. Rusifikacija je prodirala v vse pore javnega življenja. Pred dnevi se je na republiškem kongresu kolhoznikov zgodilo, da so poročilo sestavili in brali le v ruščini — in to za poslušalce kmečkega porekla. Že estonski intelektualci dokaj slabo govorijo po rusko — za kolhoznike pa je to bila nezaslišana provokacija. Z novim duhom iz Moskve so minili časi, ko so Estonci smeli le šepetati o teh problemih. Zdaj je vlada v Tallinnu na hitro pripravila osnutek zakonskega besedila, s katerim uvaja v obvezno šolstvo enoten učni jezikovni program. Šele od slej se bodo tudi učenci ruskega materinega jezika morali v Estoniji učiti estonščine. Mala pribaltska republika sicer ni bogata po naravi, je pa to dežela pridnih in skrbnih kmetovalcev in ribičev in pomorcev. Kljub nasilni kolektivizaciji so estonski kolhozi in sovhozi vzorec za vso velikansko Sovjetsko zvezo. Pridni Estonci si pridelajo vseh živil, pa vseeno morajo nejevoljno opazovati, kako jim v trgovinah zmanjkuje tega in onega, kar sami v obilje pridelajo. »Vse gre tja v Rusijo« godrnjajo ne brez razlogov in ustvarjajo plodna tla za nacionalistično in protisovjetsko razpoloženje. Zato ni čudno, če se prav iz Taliinna najpogosteje sliši zahteva po regionalnem »hozrasčjotu«, se pravi, da bi republika smela sama voditi račune o tem, koliko česa pridela in kaj ji ostane, zlasti pa bi naj sama oblikovala svoj proračun. ANTON RUPNIK Dovoljen promet BUKAREŠTA, 16. februarja (Tanjug) — V Romuniji je spet dovoljena vožnja z osebnimi vozili. Prepovedali so jo 2. februarja zaradi močnega sneženja, ki je oviralo promet na cestah jn mestnih ulicah v skoraj vseh delih Romunije. Sovjetska delegacija BEOGRAD, 16. februarja (Tanjug) — Danes je v okviru programa sodelovanja med ZKJ in KP SZ pripotovala v Beograd sovjetska študijska delegacija, ki jo vodi drugi sekretar krasnodar-skega pokrajinskega komiteja KP SZ Boris Kiberiv. h i 1 4. stran ★ DELO DELO KOMENTIRA Stavkovno Medjugorje Stane Jagodič: So pa težki Skupščina SR Slovenije očitno vse bolj postaja nekakšno stavkovno Medjugorje- Kdor ni zadovoljen s svojo plačo, vzame v roke slovensko, jugoslovansko ali kakšno drugo zastavo, ki naj bi simbolizirala »obljube socializma« in »proletarski internacionalizem«, in odkoraka k preddverju skupščine. Tam ga sicer obstopijo miličniki, vendar ne kot klasična policija, ampak bolj v smislu nekakšne redarske službe. Stavke, še pred leti tako rekoč senzaci- ' onalni dogodki političnega življenja na Slovenskem, so se torej že začele »dogajati« po nekih pravilih; ne gre za tako imenovana stavkovna pravila sindikatov, temveč bolj za nekakšno stavkovno liturgijo. Ce stvar poenostavimo, je delavcem pravzaprav malo mar, kaj so se dogovorili njihovi sindikalni aktivisti. Svoj »avtentični razredni interes« lahko izrazijo na mnogo bolj radikalen način: prikorakajo pred samo pročelje »države«, s čimer naj bi tako-rekoč banalna zahteva po višjih mezdah nenadoma dobila širše razsežnosti. Stavka lahko z »obiskom skupščine« postane politično dejanje, četudi so v ozadju najbolj prozaične stvari. Z malce arogance bi lahko celo rekli, da so delavci v Ljubljani v privilegiranem položaju. Velenjski rudarji ali koprski pristaniški delavci bi morali najeti avtobuse, če bi hoteli svoje zahteve pred slovensko in jugoslovansko javnostjo izraziti na tako »spektakularen« način. Romanja pred pročelje slovenske skupščine so v resnici romanja v Medjugorje. Skupščina res simbolizira državo, v resnici pa je predvsem njena fasada, za katero se skriva nikoli dovolj raziskana džungla prepletanja dejanskih političnih in ekonomskih silnic. Delavcem, ki pred poslopjem skupščine vse pogosteje mahajo z zahtevami in zastavami, bi torej lahko očitali vsaj nevednost: obračajo se na nepravi naslov! Pravzaprav bi lahko govorili celo o pomanjkanju prave »razredne zavesti«; proletariat, ki ne ve, kdo mu v resnici zalepi plačilno kuverto, ki komajda omogoča tako imenovano »enostavno reprodukcijo delovne sile«, se nedvomno ne more ponašati z avantgardističnimi atributi. REKLI SO Prevelika pričakovanja ob ustavi IVAN KRISTAN, sodnik ustavnega sodišča Jugoslavije, v Ekonomski politiki: »Izhod iz krize in ustavne spremembe so v središču razprave. Toda moram reči, da nisem prepričan, da bomo izšli iz krize, ko bomo sprejeli ustavna dopolnila. Trdim, vzrok za krizo ni samo ustava. Gospodarska kriza, dolgovi v tujini, finančna nedisciplina, pojavi, kot je bil Agrokomerc, vse to je povzročila ekonomska politika, notranja in zunanja. Na drugi strani pa svoje kontrolne naloge nista v redu opravljala ne Narodna banka ne SDK, in povrh tega nista delali pravočasno. Tudi najvišji organi niso reagirali. ko so bili že dani signali, pa celo že čvrsti dokazi. Niso reagirali niti najvišji organi v BiH niti v zvezi. Ustava za to ni kriva. Ustava ne samo, da daje pravico, ampak tudi zahteva od teh organov, da reagirajo. Če se slepimo, da bomo to krizo odpravili s spremembo ustave, nismo ničesar dosegli. Bojim se, da se spodbujajo iluzije, da se preveč pričakuje, da bodo ustavne spremembe delovale kot deus ex mac-hina, da bo potem vse v redu.« Ustavni spor zaradi cen STANE GOŠTE, direktor Elektro-elementa Izlake: »V tovarni imamo velike težave zaradi neupravičeno znižanih cen, kar je bila posledica novembrskih protiinflacijskih ukrepov. Že novembra smo imeli 150 milijonov dinarjev izpada dohodka na domačem trgu, decembra je bil izpad 400 milijonov, januarja pa že 600 milijonov dinarjev. Vse zaradi nižjih cen in porušenih cenovnih razmerij. Takšno urejanje se nam zdi nepošteno in nepravilno, zato je naša delovna organizacija decembra sprožila ustavni spor zaradi nepravilnega vračanja cen. Odgovora še do danes nismo prejeli, porušena cenovna razmerja pa nas vse bolj dušijo.« (M. P.) Tudi država bi se morala naposled razgaliti in povedati, kdo in kaj pravzaprav je. Ce je namreč gradbeništvo brez dela, bi po preprosti logiki morali pač odpustiti presežek delavcev; toda kompleksen sistem »delovnih pravic«, ki izhajajo iz samoupravljanja, reproducira navidezno polno zaposlenost v podjetju, seveda pri delitvi enolončnice iz istega kotla. Liturgična narava »skupščinskih stavk« je pravzaprav izraz praznega prostora, v katerem sta se nenadoma znašla slovenski in jugoslovanski proletariat. Sindikat je sicer izoblikoval nekakšna pravila, stavke so takorekoč »legalizirane«, toda ta, recimo široko odprta vrata, so po desetletjih navidezne socialne idile proletariat dobesedno presenetila. Proti komu zdaj štraj-kati, kdo je pravi »adresant«? In ker tega delavci ne vedo, pridno romajo pred Skupščino SR Slovenije, vzklikajo, mahajo z zastavami in vse skupaj pod nadzorom ljudske milice ustvarja vtis pozitivne politizacije in demokratizacije. To liturgično, s socialistično mistiko obremenjeno ravnanje delavstva je seveda treba problematizirati in preusmeriti. Stavke naj pač postanejo »prave« stavke in tudi v tem se morebiti skriva ena od možnosti, za temeljito socialno seciranje tkiva jugoslovanske družbe ter za njegovo revitalizacijo. MIRJAM AČIMOV-OBLAK MIJA REPOVŽ Nepričakovani ]\e samo kampanja JANKO SVETINA Zamude v znanju Republiška resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1988 se zavzema tudi za večjo mobilnost in strokovno usposobljenost delavcev. S tem bi lažje reševaU marsikatero stisko v našem gospodarstvu in pri zaposlovanju. Vprašanje pa je, koliko smo na to sploh pripravljeni in koliko k temu spodbujeni. Pred kratkim je bila v Ljubljani zanimiva razprava o financiranju izobraževanja: ali je izobraževanje potrošnja ali investicija. Pogovor, ki ga je bila pripravila sekcija za družbenoekonomske odnose in družbeni razvoj pri Marksističnem centru CK ZKS, je predvsem opominjala, da je problem znanja in njegove motivacije povezan s problemom motivacije gospodarstva. Konkretneje: pri nas ne deluje načelo razvoja gospodarstva, trg delovne sile ni razvit, v tem smislu ni pomoči manj razvitim’ območjem, ni zdrave konkurence znanja, ni motivacije za razvijanje in pridobivanje novih znanj. V Jugoslaviji imamo opravka s tem, da je industrijska uspešnost najboljša na tistih območjih države — tak primer je Slovenija — kjer je povprečna izobrazbena raven zaposlenih najnižja. Izobrazba torej pri nas ni spodbujevalec razvoja (marveč se v svoji sedanji vlogi dejansko žal pojavlja kot družbena poraba). To je naša katastrofa. Vsi razviti gospodarski sistemi v svetu imajo te stvari drugače urejene. Razen precej večjega deleža narodnega dohodka kot mi usmerjajo tudi mnoge druge vire v razvoj znanja, tako sredstva podjetij kot zasebna. Razvijajo številne oblike izobraževanja, ki jih pri nas še slabo poznamo: študij na daljavo, dopisno izobraževanje, neformalno izobraževanje in drugo. Preko javnih tv kanalov in po drugih poteh ponujajo ljudem nova in nova znanja, sistematično skrbijo za dvigovanje znanja celega naroda, vseh državljanov. In mi? Daleč smo od tega, da bi bili sposobni spoznati posledice zaostanka, v katerega se spuščamo. Slovenska skupščina je pred enim letom naročila Gospodarski zbornici Slovenije, naj v pol leta izdela načrt ukrepov za pospešitev izobraževanja zaposlenih. Res da je bil načrt pripravljen lani julija, vendar je Izobraževalna skupnost Slovenije šele sredi februarja letos sprejela svoje mnenje o njem, v slovenski skupščini pa nemara tudi zato načrt še ni bil obravnavan. V začetku letošnjega februarja je slovenska skupščina sprejala republiško plansko resolucijo za leto 1988 in v njen zelo poudarila nujnost, da se rešuje problem presežnih zaposlenih delavcev in da se prenovi struktura zaposlenih. Tam piše, da mora — poleg organizacij združenega dela, gospodarskih zbornic in skupnosti zaposlovanja — opraviti pomemben del nalog tudi izobraževalni sistem. Ta naj se pri izobraževanju odraslih neposredno odzove na zahteve kadrovskega prestrukturiranja, mlade ljudi pa s spremembami izobraževalnih programov pripravi k fleksibilnejšemu prehajanju v nove tehnološke in organizacijske sisteme. Ko gledamo akcije tako gospodarskega kot izobraževalnega sistema, ni ta čas videti nič takega, kar bi v resnici že začelo potiskati naše gospodarske in družbene odnose v tako stanje, da bi znanje postajalo eksistenčno vprašanje tako vsakega posameznika kot proizvodnih in drugih delovnih kolektivov. Kajti čisto nič nam ne bo pomagalo, če kakšno firmo, kakšno izobraževalno skupnost, kakega posameznika še tako silimo, da si išče nove in nove poti za pridobivanje in širjenje novih znanj. Nič. On sam mora priti do spozna-nja, da brez znanja ne bo ne njegovega razvoja ne obstanka. K ustvarjanju tega ozračja pa najbrž lahko marsikdo prispeva svoj ustvarjalni delež: s takojšnjo podporo tistim ljudem in načrtom, ki hočejo v to smer. Teh pa vendarle nekaj tudi imamo. LOJZE KANTE SPODREZAN FRAK Francoski socialisti, ki so že pred časom sprožili široko razpravo o financiranju volilnih kampanj, so od besed prišli k dejanjem in silovito napadli predsednika vlade ter enega treh glavnih kandidatov za bodočega šefa države Jacquesa Chiraca. Predsednik socialistične stranke Lionel Jospin je izjavil, da je kandidat Chirac v prvem mesecu kampanje za volitve, ki bodo konec aprila in v začetku maja, porabil 20 milijonov frankov za reklame v časopisju ter 15 milijonov za plakate. Ze naslednjega dne sta bivša (socialistična) ministra Edith Cresson in Roland Dumas pred mikrofonom radijske postaje France-Inter oceno Chiracovih izdatkov povečala na 50 milijonov frankov in zatrdila, da ima šef vlade na voljo 114 milijonov frankov (ali 14 milijonov nad zgornjo mejo, ki jo predlaga zakon, o katerem razpravljajo v francoskem senatu). Protiudarca golistov in Chiraca še ni, kajti socialistični kandidat, bržkone sam Frangois Mitterrand, še odlaša z objavo vohlne kandidature. Nedomišljeni obiski Kaj vse je treba storiti pred obiskom kake uradne delegacije v tujini in po njem, da bi ga lahko imeli za uspešnega in koristnega? To se je treba vprašati ob prebiranju naših optimističnih uradnih sporočil in tujih kritičnih opazovanj o zadnjih potovanjih naših delegacij v druge države. Priprave obiskov vsekakor zahtevajo veliko strokovnega dela in političnega posluha za aktualnost dogajanj, da bi lahko določili pravšnji čas in kraj za uresničitev naših interesov. Žal nas pogled na nekatera uradna potovanja naših delegacij v zadnjem času opozarja, da načrtujemo obiske po zastarelih receptih. V nasprotju z našo prakso, po kateri predvsem z neposrednimi stiki med državnimi in političnimi delegacijami potrjujemo »sorodna ali enaka gledanja« na probleme v svetu, so druge države razvile medsebojne pismene odnose, v katerih si v obliki poslanic in spomenic pritrjujejo ali nasprotujejo v pogledih na probleme sveta. Delegacije potujejo le tedaj, ko države, ki imajo sicer različne poglede na določene probleme, želijo zbližati ali celo poistovetiti stališča in s tem uveljavljati novo kvaliteto v medsebojnih odnosih. Zdaj ko skušajo analitiki po spodbudnih dnevnih poročilih o Mikuličevem obisku v Rimu ovrednotiti njegove rezultate, vidijo, da jim le-ti uhajajo med prsti. Za temeljito pripravo obiska, ki je bil napovedan že za minulo jesen, je bilo vsekakor dovolj časa. Zdi se, da so se v odgovornih službah rutinsko odločili za njegovo omejitev izključno na iskanje pomoči za premagovanje naših gospodarskih težav. To pa ni primerno spričo tega, ker imamo z Italijo, ki je sicer naš zelo pomembeni gospodarski partner, še vrsto nerešenih problemov v zvezi z osimsko pogodbo. Mikulič na primer ni sprejel predstavnikov Slovencev v Italiji, kar je bila ustaljena praksa ob slehernem pomembnejšem jugoslovanskem obisku v Rimu, pač pa se je omejil na ustno opozorilo italijanskim sogovornikom, da še niso uresničene njihove pravice. Italijanska stran pa mu je ob tem izro- čila pismeno spomenico o problemih italijanske skupnosti v Istri in na Kvarneru, o kateri pa naša delegacija na konferenci za novinarje ni mogla nič povedati, ker je menda obležala neprebrana v neki aktovki. Za skromno vsoto 500 milijonov dolarjev, ki jih je Italija namenila za reševanje naših gospodarskih problemov, je Mikulič konkuriral s paketom 1200 načrtov. Česar nismo znali selekcionirati doma, so opravili Italijani, ki so natanko določili, kako bomo lahko porabili posojeni in podarjeni denar. Menda po reku, da je treba kovati železo, dokler je vroče, je pohitel prejšnji teden spet v Videm k svojemu kolegu predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. .Furlanskim gospodarstvenikom je predstavil 135 slovenskih načrtov iz Mikuličevega paketa. Oba predsednika sta kot že toliko-* krat doslej ponovila misel, da bi bilo treba razvijati ob meji višje oblike gospodarskega sodelovanja. Toda medtem, ko že leta poskušata odpirati gospodarska vrata med Slovenijo in Furlanijo, naši poslovni ljudje potujejo na sejemske prireditve in sprejeme v Trst in ostajajo gluhi za vabila Furlanov na njihove poslovne prireditve. Očitno je, da bi se moral predsednik slovenske zbornice več pogovarjati o obmejnem sodelovanju v Ljubljani, Novi Gorici, Sežani in Kopru kot pa v Vidmu. Pisec teh vrstic je imel v minulih letih priložnost spremljati vrsto obiskov naših delegacij onstran meje, za katere bi lahko rekel, da so bili dogovorjeni zadnji trenutek. Italijanska stran je neštetokrat pojasnila, da je pri njih gonilo napredka in razvoja oplajanje kapitala, ki se žal ne sklada z našimi pogledi na dohodek in njegovo delitev. Zaradi tega kljub zakonu o vlaganju tujega kapitala ne more priti do ustanavljanja mešanih podjetij in drugih dolgoročnih kooperacij s tujimi partnerji. In dokler ne bomo spoznali gospodarske realnosti držav, v katere potujejo naše delegacije, je zaman pričakovati večje rezultate obiskov. Zadovoljiti se bomo morali z mrvicami z njihovih miz, sicer pa si priznati, da je za ne dovolj domišljene obiske škoda časa in denarja. sporazum Sporazum, ki so ga voditelji držav in vlad Evropske skupnosti dosegli v Bruslju — nepričakovano in čez noč — prav gotovo sodi med pomembnejše dogodke v 30-letni zgodovini zahodnoevropske skupnosti. Ce ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi tega, da so z njim postavili finančne temelje za uresničevanje velike vizije, velikanskega enotnega tržišča za 320 milijonov ljudi. Sporazum, ki so ga voditelji podpisali, potem ko je že kazalo, da niti med bolj in manj razvitimi članicami ne bo mogoče zamašiti razpok, predvideva nekaj ukrepov, ki naj razbremenijo pritisk na skupno (trenutno prazno) blagajno; vrh tega tudi dodatna sredstva za financiranje iz novega, »četrtega« vira, v katerega bi članice plačevale prispevke v skladu z doseženim družbenim bruto proizvodom. Poleg dosedanjih virov, ki temeljijo na carinah, kmetijskih prelevmanih in prometnem davku, .se bo torej v skupno blagajno v prihodnje stekalo tudi nekaj novih sredstev. Več bodo morale prispevati zlasti tiste članice (Italija, Belgija), pri katerih je delež prometnega davka v družbenem bruto proizvodu razmeroma skromen. Novi način bolj izpostavlja njihovo ekonomsko moč, hkrati pa naj bi zagotovil ne le več sredstev za uresničevanje velikih načrtov skupnosti, temveč tudi možnost, da ta premaga sedanjo finančno krizo. Računi namreč kažejo, da bo z večjimi državnimi vplačili dvanajsterica do leta 1992, ko naj bi izpeljala načrte enotnega trga, razpolagala z letnim proračunom 53 milijard ekujev (en eku je 1,25 dolarja), medtem ko naj bi bilo letos v blagajni le 44,2 milijarde ekujev. Proračunska disciplina, pri kateri je mesece vztrajala britanska ministrska predsednica Margaret Thatcher in ki je v resnici le drug izraz za omejevanje kmetijskih stroškov, je zdaj skupno ugotovitev, da je z naraščajočim »kmetijskim deležem« v skupnih sredstvih končno vendar treba kaj storiti, privedla do konkretne oblike. Postavili so namreč zgornjo mejo — 80 odstotkov povprečne gospodarske rasti v ES - do katere lahko naraščajo sredstva za nadomestila kmetom oziroma za kritje med zajamčenimi in tržnimi cenami, čeprav je morala Thatcherjeva tudi tu popustiti od prvotne zahteve, da mejo postavijo pri 60 odstotkih povprečne gospodarske rasti. A to ni bila edina koncesija, na katero je morala pristati v trenutku, ko je spoznala, da so minili časi, ko je njena osamitev pri odločanju v skupnosti morda še imela svoj raison d’etre. Zdaj so časi drugačni, veliki skupni cilj »nove, združene Evrope« teija od članic tudi žrtve, če naj pozneje uživajo v njenih sadovih, in Thatcherjeva, ki je to pot v Bruslju plačala najvišjo ceno za začetek nove faze pri uresničevanju tega ambicioznega načrta, je pravzaprav pokazala precejšnjo mero dragocene sposobnosti, da realno pretehta morebitne dobičke in izgube. Očitno je spoznala, da bi bile slednje tudi za Britanijo in ne samo za celotno skupnost večje (vprašanje je, kako bi reševali proračunske probleme, če se Britanija ne bi priključila) in da je Mitterrandova grožnja, izrečena le kakšno uro pred zaključkom sestanka, mišljena resno (»če ne boste šli zraven, madame, bomo sporazum vseeno sprejeli, in sicer v razmerju 11:1«), je popustila tudi pri stabilizatorjih. Gre za količinske meje, ki bi jih postavili za proizvodnjo posameznih kmetijskih pridelkov; ko bi kmetje presegli zastavljene meje, ne bi bili več upravičeni — tako se je vztrajno zavzemal London - do finančnih nadomestil za kritje razlike med zajamčeno in tržno ceno. Po novem so se odločili konkretno »stabilizirati« le stroške za žito, kjer so zgornjo mejo postavili pri 160 milijonih ton na leto (London je zahteval 155), za ostale sektorje pa velja le načelna opredelitev, da »je treba postaviti stabilizatorje«. A to naj bi kdaj pozneje storili ministri (če se bodo lahko sporazumeli, seveda). Za vino, sladkor in olivno olje je najnovejši sklep korak nazaj, za kar gre »zasluga« francoskemu premieru Chiracu. V prizadevanjih, da bi čimmanj prizadel svoje volilce med kmeti, se sploh ni zmenil za britanske očitke, da so bile količinske meje za vino, sladkor in olivno olje dogovorjene že na decembrskem vrhu v Kobenhavnu. V sporih, ki so tako silovito.obvladovali »severno fronto«, so dobile južne države več možnosti, da v sporazum spravijo sklepe, za katere so same najbolj zainteresirane. Brez večjih težav so tako Španija, Portugalska, Grčija in Irska spravile v končno besedilo obljubo, da jim bodo sredstva v strukturalnih skladih, iz katerih delno financirajo svoj razvoj, povečali skoraj za dvakrat. Trofeja je toliko večja zato, ker sta bila London in Bonn vseskozi pripravljena pristati le na polovično povečanje, in sicer ne glede na težo argumenta, da se gosftodarsko šibkejše članice ne bodo mogle ustrezno vključiti v »integrirano Evropto«, če bodo v razvoju močno zaostajale za severnimi članicami. Gostitelj prof. dr. Mihajla Mesaroviča, kije med nedavnim obiskom v Jugoslaviji prišel predavat tudi v Ljubljano, je bilo predsedstvo SRS. Zgolj protokolarno izkazovanje časti razumniku, ki je pred 30 leti iz Beograda odšel v ZDA, kjer z ekonometričnim modeliranjem ne pomaga pri strateškem odločanju le velikim firmam, pač pa tudi washing-tonski vladi? Konkreten znak naraščanja zavesti o nujnosti tkanja tesnejših intelektualnih vezi s pobeglimi možgani, in to na »najvišji ravni«? Slovensko predsedstvo je pred časom, po kakšnem letu dni priprav, sprejelo predloge o možnih načinih organiziranja sodelovanja, v tem primeru s strokovnjaki, ki so zapustili Slovenijo in se uveljavili v belem svetu. To naj ne bi bila kampanja, pač pa dolgoročno, premišljeno in v največji meri individualizirano vzpostavljanje stikov, najpomembnejši pa naj bi bili znan-stveno-raziskovalna in pedagoška dejavnost. Tako naj bi vzpostavili sistem gostujočih predavateljev na naših in tujih univerzah, okrepili medsebojno konzultant-sko dejavnost, več naj bi bilo izmenjave strokovne literature, znanstvenike slovenskega porekla naj bi vključevali v skupne projekte, okrepili štipendijsko dejavnost v obeh smereh, pripravili tudi posebne programe usposabljanja naših mladih znanstvenikov v tujini, naši izseljenci pa naj bi imeli tudi možnost sodelovanja na razpisih programa raziskovalne skupnosti Slovenije itd. Predlogi, ki jih je sprejelo predsedstvo SRS, na vsak hačin govorijo, da se njegovi članici — ali vsaj nekateri od njih - zavedajo, kako strahovito je dandanes važna tako imenovana siva substanca. Kakor je obstoj te zavesti, ki naj bi z omenjenim pisanim dokumentom s tako visokega vrha dajala problematiki jx>seben poudarek in pomagala ustvarjati primerno ozračje, prav hvalevredna reč, pa je same po sebi ne gre preveč poveličevati. Predsedstvo SRS bi moralo biti telo gluhih in slepih in brez kakršnegakoli političnega posluha, če po treh oziroma štirih letih, zdaj že vedno bolj utrujenih posvetovanj, tribun in okroglih miz o pogojih tehnološkega razvoja, ne bi znalo oceniti razsežnosti bega možganov in problematike uvrstiti na svoj dnevni red. Ne gre namreč le za Slovence, ki so zaradi neustreznih domačih razmer že povezali cule - natančnih podatkov, koliko jih je odšlo, ni, le ocenjujejo lahko, da je danes v tujini od 600 do 800 vrhunskih strokovnjakov, univerzitetnih profesorjev, zaposlenih na fakultetah in po inštitutih, še tri do štirikrat toliko pa inženirjev, zdravnikov, fizikov, arhitektov itd. — pač pa tudi za tiste, ki zaradi otipljivega zdajšnjega tonjenja v zaostalost utegnejo oditi čez mejo v teh in prihodnjih letih. Čeprav nekdaj prevladujoče, negovane samozavestnosti in samozadovoljnega po-sebnjaštva, v katerem so se tudi po 70. letu samodopadljivo ogledovale tudi slovenske politične strukture, povsem očitno ni več, pa odprtost do ljudi z znanjem in sposobnostmi ne more biti dvojna: ena, ko gre za svet, druga, ko gre za ljudi, ki še kar živijo na teh tleh; ena, ko gre za podjetja, druga, ko gre za politične položaje, tudi, denimo, v bodočem predsedstvu. Prof. Mesarovič to ve, enako kot zna povedati tudi, kako važni za delovanje sistemov najrazličnejših ravni so tudi psihološke prvine, kulturna tradicija itd. • V napačnem jeziku Vrednostna pisma s srbohrvaškim besedilom slovenski pošti res niso v ponos. V bos so zbodla tudi enega od naših bralcev, ki nam je svoje ogorče-nje sporočil po telefonu, mi pa smo zanj in za vse druge Slovence poiskali odgovor pri Združenih ptt organizacijah Slovenije. Pri Pošti nad našim vprašanjem niso bili začudeni in se zaradi njega tudi niso jezili. Nasprotno. Zaradi srbohrvaških napisov na vrednostnih pismih so se razjezili tudfsami, ko so jih prejeli in so to proizvajalcu tudi sporočili. Skušali so pošiljko zavrniti, vendar so na mile proizvajalčeve prošnje pisma nato vseeno sprejeli. Do začasne nerodnosti je prišlo zato, ker so pri Pošti zamenjali proizvajalca vrednostnih pisem. Kakovost papirja pri prejšnjem namreč ni bila zadovoljiva in marsikatero pismo se je med transportom strgalo. Pri vrednostnih pismih se to ne sme dogajati. Novi proizvajalec, ki je ponudil kakovostnejši papir, pa je prvo pošiljko pomotoma natisnil v srbohrvaščini. Pri Združenih ptt organizacijah Slovenije obljubljajo, da bo napaka popravljena takoj, ko bo prišla v obtok druga pošiljka vrednostnih pisem: Zagotovo bodo natisnjena s slovenskim besedilom. Mimogrede pa so nam pri Pošti povedali, da imajo zaradi slovenskih besedil na obrazcih, ko gredo le-ti v druge jugoslovanske republike in pokrajini precej težav. Dogaja se tudi to, da naslovnik pošiljko zavrne, ker je ne razume! MOJCA KAUČIČ • Igre z »dokumenti« Hrvaški zgodovinarji že šestnajst let zaman čakajo na prost vstop do izvirnega zgodovinskega gradiva o komunističnem gibanju na Hrvaškem. Hkrati se objavljajo zgodovinarjem nedostopne listine po neznanih zasebnih zvezah in brez strokovne sodbe, neupoštevanja t.i. zgodovinske distance bodisi kot ponaredki. Z njimi se skuša dokazati nekakšna prirojena genocidnost hrvaškega naroda do drugih, so ondan rekli na seji komisije za zgodovino ZK Hrvaške pri CK ZKH. Tako kot škoduje celotnemu svetovnemu zgodovinopisju obtoževanje Waldheitna s pomočjo neizvirnih dokumentov ali ponaredkov, tako je v škodo domačemu »proizvodnja primerov«, ki je zgodovinopisje odrinilo na stranski tir. Ce pa predsednik hrvaške partijske komisije za zgodovino prof. dr. Dušan Bilandžič trdi, da nima nikakršnega vpogleda v partijske zgodovinske listine, potlej drugačnega izida od enostranskega obtoževanja, podtikanja pravih ali nepravih grehov, prenašanja posamičnih grehov na celotni narod na eni strani in neverjetnega molka ob takih jezikovnih napadih na drugi, zares ni mogoče pričakovati. Vseeno je, ali gre za objavljanje dokumentov, ki so se neznano kako izmuznili iz zapečatenega dosjeja o nekdanjem sekretarju KPH, Andriji Hebran-gu in so zategadelj tudi kot ponaredki dobrodošli kuharjem brezupnih brozg o nacionalističnem sindromu hrvaškega naroda, ali pa da gre za druge večje in manjše »negativne« posebnosti. Nekaj, kar deluje tako brezobzirno vsenavzkriž, navpično in vodoravno, surovo in rafinirano, poševno in tudi v neznanih dimenzijah, iz strasti v čustvo in nazaj, iz ljubezni v sovraštvo in nazaj, iz zasebnega v javno, iz posamičnega v splošno, ne more biti niti nadomestek niti možnost za vsesplošno zabavo bodisi jezo, kakršno je izzvala nedavna objava domnevnega policijskega poročila bivšega hrvaškega notranjega ministra Pavla Gažija v Du-gi. Tudi če je Gaži resnični avtor spornega obvestila, ki mu je pred tremi leti uničilo kariero, in je v njem resnično nekatere tedanje družbenopolitične voditelj Hrvaške imenoval kot politike »stalinistično-nacionalistične« bastar-de ali z drugimi nemogočimi križanci in psovkami — kajpak brez dokazov — je javna objava take nenavadne obtožnice pod sleherno ravnijo človeškega dostojanstva. To je tudi voda na mlin »politiki trde roke«, kot se reče, ki tako skuša dobiti pristaše med vznemirjenim ljudstvom. Seveda razprava na neki partijski komisiji, da naj bi bile zgodovinske listine dostopne strokovnjakom, sama po sebi ne more ničesar spremeniti. Navsezadnje ne gre samo za zgodovinske dokumente in kako ravnati z njimi, temveč za mnogo bolj globlja, eksistenčna vprašanja. V obravnavanem primeru, na seji komisije za zgodovino zveze komunistov pri CK ZKH so zgodovinarji in politiki prvič odločneje reagirali glede proizvodnje primerov s ponaredki ali nepreverjenimi zgodovinskimi listinami in odločno predlagali vstop v prepovedane prostore z zgodovinskimi listinami strokovnjakom, ki so za to tudi izšolani. To pa je že nekaj. PETER POTOČNIK Vinjeta: MARJAN BREGAR IZ JUGOSLOVANSKEGA ČASOPISJA Zakaj vlada slabo vlada? I Pred dvema tednoma sta se s skupne g fotografije na naslovnicah jugoslovanskih, ^ italijanskih in nekaterih drugih evropskih | listov bralcem smehljala Giovanni Goria, | predsednik italijanske vlade, in Branko Mi-^ kulič, predsednik jugoslovanske vlade. | Prvi ima za seboj sorazmerno uspešno | gospodarsko leto, drugi rekordno inflacijo S v Evropi in velikanski dolg. Iz tega bi uteg-^ nili sklepati, da je bil položaj premiera 5 Giovannija Gorie sorazmerno trden, Miku- 6 ličev pa dokaj majav. A le kakih deset dni ^ pozneje je Goria odstopil, Mikulič pa je po | govoru v skupščini SFRJ, v katerem je g javnosti pojasnil, da so za gospodarske neu-^ spehe krivi drugi, ne njegova vlada, odšel na | novo potovanje v Kanado, nekako prav S v času, ko so se v Calgaryju začele zimske S olimpijske igre. \ In zakaj je zanimiva primerjava Goriove | in Mikuličeve usode ? Predsednik italijanske | vlade je moral odstopiti že zato, ker so ^ v parlamentu izrekh nezaupnico načrtova-| nim proračunskim izdatkom. Mikuhču že 20 S mesecev izrekajo nezaupnico gospodarstvo ^ (z zviševanjem cen in pomanjkanjem), h skupščina SFRJ (s preglasovanjem v zvezi S s protiinflacijskim programom in resolucijo) ^ in ljudstvo (delovno z delitvijo nezaslužene-h ga, nedelovno pa s pesimistično vizijo brezi- 5 zhodnosti) - a po njegovem mnenju to še ni ^ dovolj dober razlog za odstop. | Namesto priznanja, da je napočil čas za s odhod s političnega prizorišča, se je Branko g Mikulič v nedavnem govoru v skupščini | SFRJ zagovarjal z naslednjo tezo: ZIS je 6 nemočen in zato ni kriv za obupen gospo-g darski položaj v državi. Med dosedanjim K mandatom je ZIS sprejel dobre ukrepe, ki pa niso prinesli pričakovanih učinkov, ker so jih »minirah« delni (sebični) interesi republik in pokrajin, neobčutljivost gospodarstva, ki ni sprejelo »ponujene roke« in ljudstvo, ki ni dojelo, da mu vlada z nenehno politiko razvrednotenja dinarja želi dobro, zato ves svoj — resda čedalje manjši — zaslužek raje takoj porabi ali spremeni v devize. Zakaj se Mikulič in njegov zvezni izvršni svet ne moreta sprijazniti z dejstvom, da je 20 mesecev njune vladavine pripeljalo državo v še težji položaj kot je bila maja 1986? Ce bi odgovor na to vprašanje poiskali v socialni psihologiji in želji po ohranjanju privilegijev, bi bil to udarec mimo! Ni namreč bistvo problema v tem,, da Mikulič bolj ljubi oblast kot Goria, kajti tako kot on so podobno ravnali tudi njegovi predhodniki (Milka Planinc, Veselin Djuranovič, Džemal Bijedič in drugi), bržkone pa bodo tudi njegovi nasledniki - kajpak če se ne bodo vzroki za tako ravnanje spremenili. Vzrok je v sistemu, ki ne pozna ne krize ne padcev vlade. Pri nas volimo predsednika in člane zveznega izvršnega sveta vsaka štiri leta, nenapisano pravilo pa je, da ostanejo na teh položajih do konca (nekateri celo dva mandata). Ko jim mandat poteče, ti ljudje nadaljujejo politično kariero ne glede na dosežene rezultate. Tako gredo člani starega ZIS največkrat v delegatske klopi in postanejo najhujši kritiki nove vlade. Pri volitvah vlade (pa ne samo te) je bistven republiškopokrajinski »ključ«, spre-jemanje pokroviteljstva trenutno vladajoče elitne skupine in pripravljenost bojevati se za interese lastnega »narodnega prostora«. To dejansko pomeni, da jugoslovanske vlade nimajo programov, s katerimi prihajajo na oblast in to, da njihova nadaljnja usoda ni odvisna od uresničitve teh programov. Če bi bili vladni programi naše letne resolucije ZIS, bi moral Branko Mikulič oditi že konec leta 1986 (še posebej po resoluciji za 1987). Brez velikih razprav, brez žolčnosti in s pravico, da lahko krivi za svoje neuspehe druge, vendar brez možnosti, da bi nadaljeval svojo vladavino. Toda, ker je edini program jugoslovanskih vlad, kako brez hujših pretresov ostati na oblasti do izteka mandata, so povsem razumljiva prizadevanja ZIS (pa ne samo zadnjega), da bi za vsako ceno našel kompromisne rešitve, ki bodo trenutno zadostile vsem interesom. Če pa jim kdo očita neučinkovitost take politike in naravnost neverjetno neodgovornost za prihodnost, mu bodo - tako kot pred kratkim Mikulič — ponudili opravičilo, češ da so za vse krivi sebični interesi republik in pokrajin. V političnem sistemu brez demokratičnih tradicij in mehanizmov se politika spreminja v usodo posameznika. Ljudje odhajajo s položajev samo s silo. Odstopi zaradi neuspehov ali odporov uresničevanju tega ah onega koncepta so silno malo verjetni. Prav tako kot uporaba 360. člena ustave SFRJ o zaupnici zveznemu izvršnemu svetu. V sistemu, v katerem je politika usoda, je neverjetno, da bi predsednik skupščine SFRJ ah predsednik ZIS, nezadovoljna ah pregnana, odprla denimo odvetniško pisarno. Ko odideta s položaja, odideta za vselej in živita naprej »samo« še fizično. In to je poglavitni razlog, zakaj jugoslovanske vlade ne morejo dobro vladati, pač pa lahko delajo napačne poteze in ostajajo na oblasti do izteka mandata. Če bi v Jugoslaviji izbirah mandatarja za predsednika vlade na podlagi javno razgrnjenega programa, bi Branko Mikulič silno težko postal predsednik ZIS in še težje ostal na tem položaju kar 20 mesecev. Zakaj? Zato, ker je Mikulič izraziti zastopnik »programirane« inflacije; v tem našem bal- kanskem prostoru je njen oče Milutin Čiro-vič, profesor na beograjski ekonomski fakulteti, dejanska kreatorja te »filozofije« v vladi Branka Mikuliča pa sta Lazar Dra-kul, viceguverner Narodne banke Jugoslavije, in Milan Šojič, direktor zavoda za cene. »Programirana« inflacija je nezdružljiva z realno ekonomijo. Namesto trga kot mehanizma za prelivanje dohodka od neuspešnih k uspešnim ponuja administriranje kot obliko prerazdelitve od uspešnih k neuspešnim. Zgledi za to so nadzor nad oblikovanjem cen, visoko negativne obrestne mere, iskanje sredstev za pokrivanje zgrešenih naložb na zvezni ravni itd. Zanimivo je odkritje, da je Branko Mi-kulič v svojem nedavnem govoru kar nekajkrat uporabil besedi »prelivanje dohodka«. Ne brez razloga. Zagovorniki »programirane« inflacije namreč zatrjujejo, da se zaradi realnih obresti, prostih cen in realnega tečaja dinarja dohodek preliva iz nerazvitih v razvite dele države, zato to poskušajo preprečiti z visoko negativnimi obrestnimi merami, administrativnim odpravljanjem cenovnih nesorazmerij in z nerealnim tečajem dinarja. Tu še najbolje pride do izraza tudi razlika med tržno-plansko usmeritvijo vlade in administrativnim videnjem socializma »enakih trebuhov«. V prvem primeru trg, ki je sprožil parlamentarno tekmo, preliva — resda z vsakim dnem čedalje večje - dobičke od neuspešnih k uspešnim. Država pa načrtno in z znanim mehanizmom ekonomskih ukrepov spodbuja uspešne organizacije k vlaganju dela dobička v določeno proizvodnjo (na primer primarno) in določene regije (denimo nerazvite). V drugem primeru »dogovarjanje in sporazumevanje« nadomešča trg, za zeleno mizo pa režejo in »prerazporejajo« zdaj vedno manjšo potico, vendar tako, da neuspešni v imenu skupnih interesov poskušajo vsiliti 'zeleno mizo bodisi na trgu i podružbljanje izgub, uspešni pa se v imenu Uvedba tržno-planskega gospodarstva taistih, skupnih interesov, poskušajo temu ne pomeni, da bi s tem v Jugoslaviji samo- lzogmti. Zagovorniki tako enih kot drugih dejno odpravili vse delne interese in postali so »republiško-pokrajinske birokracije«, ki zgled za državo brez konfliktov. Česprej- metno, da so protislovja in celo konflikti svojevrstno gibalo razvoja, potem bi lahko rč ic/F flfl flf'yi FTIICa/ naFano ri ^ J. 1. — ^^ I.. so »republiško-pokrajinske birokracije«^ ki uporabljajo kot ključni argument nacionalne občutke. V času, ko kriza pretresa državo na vseh ravneh in ko se prepad med razvitimi in nerazvitimi nezadržno poglablja, pa se nacionalni občutki kaj lahko spremenijo v nacionalistične in separatistične. Pojasnilo Mikuličevega zveznega izvršnega sveta, da se zavzema za realno ekonomijo, vendar, da je treba najprej zagotoviti možnosti za delovanje trga, je posledica bodisi popolnega ekonomskega neznanja (o čemer dvomimo) bodisi namena z »ustvarjanjem možnosti« dejansko preprečiti delovanje trga. Lahko bi rekli, da je danes več kot očitno, da ZIS ne zaupa trgu. Dokaz za to so lahko tudi priprave tako imenovanega programa za sprostitev cen. Prvo besedilo, ki je prišlo iz spoznavne kuhinje »programirane« inflacije, ponuja vrsto »ekonomskih« meril, ki jim morajo proizvajalci zadostiti, če naj bi jim dovolili, da bi prosto oblikovali cene. Ne dvomimo, da bi vitezi zelene mize spričo takega spleta okoliščin kaj lahko prišli do spoznanja, ka-ko majhne so možnosti za oblikovanje cen glede na ponudbo in povpraševanje, če ne bi bilo zahteve Mednarodnega denarnega sklada, da je treba vsaj tretjino vrednosti industrijske proizvodnje oprostiti državnega nadzora nad cenami. Zakaj je hitra vzpostavitev tržnega gospodarstva ta čas ključ nadaljnjega razvoja države? Zato, ker je to edini način, kako federaciji vzeti iz rok administrativni meč in hkrati razlastiti republiško-pokrajinske birokracije. Delne interese republik in pokrajin (ostanimo pri tem stereotipu, čeprav je paleta interesov v jugoslovanski družbi veliko večja) je moč usklajevati bodisi za giuaiu razvoja, potem Dl lahko rekli, da drži misel nekega našega sociologa, da Jugoslavija ne potrebuje večstrankarskega sistema, marveč več alternativnih programov. S stališča delovanja zveznega izvršnega sveta to pomeni, da bi bilo treba izbirati vlado na podlagi ponujenega pro-' grama. Ce se je izkazalo, da je koncept »programirane« inflacije Milutina Čiroviča neuspešen, bi bilo treba ustanoviti vlado, ki bo svojo ekonomsko politiko temeljila na zamislih Aleksandra Bajta in njegovega inštituta ali Marjana Korošiča in njegovih desetih točkah za izhod iz krize. Nemara tudi ta vlada ne bi bila uspešna, potem pa bi priložnost dobila tretja usmeritev, denimo skrajno tržna (Tihomirja Nikoliča in Dragoja Žarkoviča). In kaj je pri vsem tem pomembno? Da bi lahko SFRJ, konstituirana tako, kot je (na načelih konsenza in veta republiško-pokra-jinskih birokracij) napredovala samo na podlagi nenehne krize zvezne vlade. Tu je , treba reči, da odprava konsenza ta čas gotovo ne bi bila ustreza rešitev, ker so protislovja med razvitimi in nerazvitimi velikanska, zato bi grozila resna nevarnost, da bi sedanjo nemoč funkcioniranja federacije nadomestil teror večine neuspešnih, kar bi samo še poglobilo politična protislovja in narodno nestrpnost. Če bo konsenz ostal, bo federacija delovala samo z vlado, ki bo vedno na preizkušnji. Če pa bi ji izrazili nezaupnico, bi se znašla v krizi. V takem položaju bi bilo edino, a tudi najmočnejše vladno orožje popolna javnost dela. Če bi vladi uspelo prepričati ljudstvo, da so njeni ukrepi v interesu SFRJ, bi dobila podporo tudi v primeru, če nekatere republiško-pokrajinske birokracije ne bi sprejele programov ZIS. Javno mnenje bi namreč pritiskalo na birokracijo in tako omogočilo vladi uresničiti njene ukrepe. Sedanji zvezni izvršni svet in njegov predsednik tega očitno ne razumeta. To dokazuje tudi nedavna izjava Branka Mikuliča za titograjsko televizijo, da ne mara prevečkrat nastopati v javnost L marveč gre raje v tovarne med delavce! Čtpvck, ki tako razmišlja, bi bil lahko predsednik jugoslovanske vlade v petdesetih in šestdesetih letih, ne pa danes, ko je jugoslovanska federacija pred resnimi preizkušnjami. Zakaj javnost posveča vso pozornost zveznemu izvršnemu svetu in njegovemu delti, ne pa odločanju v republikah in pokrajinah? Ker je ZIS tačas eden redkih združevalnih dejavnikov v jugoslovanski skupnosti, natančno analiziranje njegovih ukrepov pomeni skrb za razvoj vse države. Kajti Slovenija s svojo narodno inteligenco in močno separatistično težnjo, ali Makedonija s svojim bankrotiranim gospodarstvom gotovo ne moreta biti združevalna dejavnika v jugoslovanskem prostoru; pač pa je to lahko zvezni izvršni svet. Zato tisti, ki kritizirajo novinarje in delegate, ker napadajo zvezni izvršni svet, ne razumejo naše resničnosti in niso pripravljeni gledati naše prihodnosti celostno. Zadnji govor Branka Mikuliča v skupščini SFRJ nas je prepričal, da Jugoslavija s tako vlado že ne more iz statusa quo, ki jo hromi. Zato rekonstrukcija vlade, ki jo je napovedal njen predsednik, ni rešitev, marveč je to le nova vlada, ki bo ponudila novo ekonomsko politiko, temelječo na tržno-planskem gospodarstvu in opredelitvah 13. kongresa ZKJ, komentira Predrag Tašič v Vjesniku. r r J us-ia. v-c um V let Ul USfJCIU y VjCSIUklJ. Žaljivke, lapsus in sum v strokovnost Časopisni svet Mladine o uvodniku ob obisku Branka Mamule v Etiopiji LJUBLJANA, 16. febru-arja — Časopisni svet lista Mladina je na današnji seji v zvezi z uvodnikom za letošnjo 6. številko Mladine (uvodnik govori o obisku zveznega sekretarja za ljudsko obrambo v Etiopiji) sprejel naslednja stališča: 1. Uredništvo s svojim žaljivim tonom pisanja in s tem, ko skozi celotno besedilo uporablja ime zveznega sekretarja namesto njegove funkcije, po nepotrebnem vzbuja vtis, da gre za napad na njegovo osebo. S tem omogoča, da se razpravo premesti z bistvenega vprašanja doslednega uresničevanja jugoslovanske neuvrščene politike na druga vprašanja. Lapsus, ki je nastal z zamenjavo funkcije, s tem, ko uredništvo zveznega sekretarja zmotno označi kot »vrhovnega poveljnika« lahko zbudi upravičene dvome v strokovnost uredništva. Uredništvo je na seji sveta zaradi tega izrazilo obžalovanje in obvestilo svet, da je že objavilo ustrezen popravek v tisku. 2. Svet meni, da je do takega pisanja lahko prišlo zaradi tega, ker ni dovolj vsebinskih informacij, ki bi omogočale presojo o tem, kako dosledno jugoslovanska vlada uresničuje neuvrščeno zunanje politično usmeritev Jugoslavije. Zato svet republiški konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije kot ustanovitelju lista Mladina predlaga, da v SZDL sproži razpravo o teh vprašanjih vključno z odgovornostjo virov informiranja v konkretnem in podobnih primerih. 3. Svet predlaga, da ustanovitelj od zveznega izvršnega sveta zahteva pojasnilo o konkretnih razlogih za obisk zveznega sekretarja za ljudsko obrambo v Etiopiji in o konkretnih rezultatih obiska. 4. Svet meni, da bi časopis Mladina ob ustreznejšem strokovnem pristopu lahko plodno prispeval k obravnavanju vprašanj doslednega uresničevanja jugoslovanske neuvrščene zunanje politike, pa tudi k razjasnjevanju vprašanja, kako naj JLA uresničuje svojo vlogo v demokratični socialistični samoupravni družbi. Predsednik sveta Peter Bekeš NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO. DELO ★ stran 5 Tudi pomanjkanje informacij vzbuja dvome in nezaupanje Predsedstvo RK SZDL o pisanju in poročanju o JLA, SLO in družbeni samozaščiti — Kritično o uvodniku v Mladini, pa tudi o tabujskih temah s tega področja I Vilni IZ r-a * n J— n.r r.r.rv. . . „ LJUBLJANA, 16. februarja — Predsedstvo RK SZDL je na današnji seji veliko pozornosti namenilo ne samo obravnavanju naše armade in splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v javnih medijih, ampak tudi nekaterim tabu temam s tega področja, ki niso v sozvočju s siceršnjim zavzemanjem za podružb-Kanje obrambe in zaščite naše države. Razpravo je spodbudil Jože Steh s svojo kritiko, zlasti Mladine, ki da zelo pogosto nesprejemljivo piše o tem. Slavko Soršak je povedal, da se je predsedstvo CK ZK Slovenije ogradilo od uvodnika v Mladini, predvsem garadi načina pisanja in ne zaradi teme, ki jo načenja. Dodal je, da taki prispevki ne spodbujajo demokratizacije, ampak so uperjeni proti njej, škodujejo pa vsej Sloveniji, ziasti ob istovetenju pisanja v Mladini z mnenjem republiškega vodstva in vse Slovenije. Generalmajor Ivo Tominc je nadaljeval, da je bila v Mladini doslej objavljena vrsta žaljivih tekstov, njihov vrh pa je omenjeni uvodnik, ki s svobodo tiska nima nič skupnega in je tudi v oporeki s tistim, kar imajo mladi o SLO in DS zapisano v svojem statutu, sprejetem na Prenos vrhunske tehnologije Italijanski CMS in Slovenijales bosta skupaj vlagala v novo podjetje obdelovalnih strojev LJUBLJANA, 16. februarja — Ena od prednostnih nalog sozda Slovenijales je izdelovanje lesno predelovalnih strojev. Zato, da bi proizvodnja hitreje napredovala, so se pred dobrim letom začeli pogovarjati z italijansko firmo CMS o dolgoročnem skupnem sodelovanju, danes pa so z njo podpisali pogodbo o skupnem vlaganju in dolgoročni proizvodni kooperaciji. Italijansko podjetje CMS je med največjimi proizvajalci numerično krmiljenih rezkalnih strojev, saj obvladuje 20 odstotkov svetovnega trga. Pogodba o skupnem vlaganju predvideva, da bodo v okviru Slo-venijalesove delovne organizacije ■Nastro zgradili posebno tovarno za izdelovanje takih strojev. Naložba je vredna 1,6 milijarde lir, polovico denarja bo prispeval italijanski partner, polovico pa nekatere članice Slovenijalesa. Slovenijales predvideva, da bo na ta način prišel do vrhunske tehnologije in da se mu bodo v sodelovanju z podjetjem CMS odprla tudi vrata na svetovni trg. M. F.-K. kongresu v Krškem. Cinično in omalovažujoče pisanje bi moral pretresti ustanovitelj in svet Mladine, je dodal, pa tudi predsedstvo RK SZDL naj se jasno opredeli do takih tekstov. Način pisanja je neprimeren in zasluži obsodbo je dejal dr. Peter Novak, toda skrbeti nas mora tudi vsebina, gre namreč za vprašanja razvoja naše JLA in za našo zunanjo politiko, kjer bi morali delati tako, da ne bi bilo mogoče napadanje, naj bo v Mladini ali v tujem tisku. • Mile Šetinc je zavrnil forum-sko grmenje na Mladino, pač pa bi morali zagotoviti več objektivnega informiranja, ne pa le splošnega govorjenja o JLA, SLO in DS. Tudi Željko Jeglič je menil, da je uvodnik žaljiv, nekorekten in še novinarsko slabo narejen. Sicer pa je v več medijih zaznati dvome o našem angažiranju v neuvrščenem gibanju in sodelovanju v evropskem prostoru, kar bi bilo treba pojasniti. Borut Šuklje je rekel, da bi se morali o tej temi pogovarjati tudi v svetu za družbenoekonomske odnose, kajti ob taki produktivnosti, dohodkovni uspešnosti in sploh materialnih možnostih najbrž ni razumno razmišljati o projektu supersoničnega letala. Marjan Tavčar je omenil, da je forumsko obsojanje svoje obdobje preživelo, nadomestiti ga mora časopisni svet. Sicer pa, je še menil, bi morali obe strani kritiko vzeti tudi kot dobronamerno in se potruditi za drugačno ravnanje. Kot je dodal, ni dovolj utemeljeno pojasnilo, zakaj naj bi izpeljali projekt nadzvočnega letala, kajti zgolj s tem projektom ne bomo rešili naše tehnološke zaostalosti. Sedež v vlaku od Miinchna do Bonna rezervirajte kar doma Od 1. januarja lahko v rezervacijskem sistemu ŽG Ljubljana rezervirajo prostor na pomembnih vlakih po vsej Evropi LJUBLJANA, 16. februarja — Ko je lani Modri encijan, sodobni in hitri vlak iz družine Euro city vlakov, prvič pripeljal tudi v Ljubljano, se je Železniško gospodarstvo Ljubljana z dvema terminaloma, nameščenima na ljubljanski železniški postaji, vključUo tudi v rezervacijski sistem zahodnonemških železnic (DB), s tem pa posredno tudi na rezervacijske sisteme razvitejših zahodnoevropskih uprav. izpopolnili in se tako s kakovostnimi storitvami vključili v sodoben in učinkovit mednarodni železniški promet. V svoj sistem bi radi vgradili še nekatere najpomembnejše jugoslovanske relacije in jih tako ponudili tujim potnikom. Kdaj pa jim bo to v resnici uspelo, je v marsičem odvisno od drugega vprašanja, in sicer od tega, kdaj se bo tudi na progah JZ delo tehnološko posodobilo. Tega pa ob sedanjem pomanjkanju denarja uporabniki verjetno še lep čas ne bodo dočakali. Rezervacije za mednarodne vlake potekajo na ljubljanski železniški postaji enako hitro in kakovostno kot na postajah v tujini. na ostalih postajah v Sloveniji in Jugoslaviji, kjer terminalov za rezervacije še nimajo, pa rezervirajo sedeže, postelje in ležišča za potovanja po Evropi • Od 1. januarja letos rezervacijski sistem ŽG Ljubljana omogoča tudi neposredno prodajo rezervacij sedežev, postelj in ležišč na vseh pomembnejših vlakih večine zahodnoevropskih železniških uprav. s posredovanjem ljubljanskega rezervacijskega centra. Zanimivo je, da je v to ponudbo vključenih tudi nekaj posteljnih zmogljivost na mednarodnih vlakih, ki vozijo po progah JŽ. V ljubljanskem rezervacijskem centru pa bi svoje delo radi še A. S. RADAR branje za mesec dni • Jože Smole se je vključil v razpravo s pojasnilom, da je predsedniku zvezne konference SZDLJ že poslal pismo, v katerem opozarja, da je informacij o tem letalu premalo in se zato širijo razni glasovi. Predlagal mu je, da predsedstvo ZK SZDLJ zaprosi za popolno informacijo o tem projektu, o njej pa bi razpravljali na prvi seji tega predsedstva. Tudi Danijel Božič je menil, da o naši zunanji politiki ni dovolj informacij zato se porajajo dvomi in nezaupanje. Celovito bi morali analizirati zunanjo politiko, zlasti po Titovi smrti, ko so se začele tudi gospodarske težave. Področje SLO in DS ne more obstajati zunaj vseh družbenih odnosov, mladi se zavzemamo za sodobno zasnovo in za sodobno armado, seveda pa to ne pomeni, da nihče od mladih ne more imeti drugačnega pogleda. V Mladini je nekaj dobrega, je dejal Polde Bibič, da nas pogosto tako razburi in opozarja na Borci o odgovornosti predsedstva SR BiH SARAJEVO, 16. februarja (Tanjug) — Odnos bosanskoher-cegovskih borcev do borčevske organizacije in njihova organiziranost pri izpolnjevanju nalog so pretežno na ustrezni ravni, ravnanje večine borcev in njihova zavzetost pa kažeta visoko stopnjo politične in moralne zavesti, so poudarili na današnji seji republiškega odbora ZZB NOV Bosne in Hercegovine. V razpravi so še posebej opozarjali na boj proti nezakonitostim. Po mnenju borcev iz Sanskega Mosta, ki ga je navedel Milan Crnomarkovič, bi bilo treba med afero Agroko-merc poklicati na odgovornost tudi predsedstvo SR BiH in izvršni svet republike. problem žaljivega in nevzgojenega izražanja — a tega se je treba nekje naučiti, pa mladih očitno niso nikjer. Prav je, je nadaljeval, da je tudi JLA predmet kritike, kar pa še ni kritika Jugoslavije, čeprav je armada naša skupna institucija. Toda, o prodaji orožja je slišati precej, JLA bi morala to pojasniti, in šele potem bi lahko rekli, ali je bila kritika upravičena. Vekoslav Grmič je rekel, da bi morali znati odgovoriti, zakaj taka agresivnost na JLA med mladimi. Vzrok je najbrž tudi v tem, da je bila JLA premalo prožna ob nekaterih vprašanjih in bi jih veljalo ponovno odpreti. Na primer odklanjanje služenja vojske zaradi vesti, kar so v mnogih državah že uspešno uredili, ali predpis, da z uniformo ni mogoče v cerkev. Če je JLA res ljudska vojska, ne sme sama spodbujati nerazpoloženja med ljudmi. Prav področje obrambe je tisto, kjer ne znamo uporabiti vseh dosežkov razvoja naše demokracije, je menil Ciril Zlobec in nadaljeval, da ljudje že pol leta na veliko govorijo o nadzvočnem letalu, v zvezni skupščini pa o tem ni bilo niti besede, pa čeprav odloča o zveznem proračunu in deležih za porabnike tega proračuna. Gotovo je, je menil, da' eno letalo ne bo prineslo tehnološke revolucije, in dodal, da o uporabi orožja še vedno razmi šljamo le v slabem pomenu. Omenil je tudi politiko neuvrščenosti, v kateri ne moremo povsem nekritično sprejeti vsega, kar se dogaja v neuvrščenih državah oziroma podpreti vsakega osvobodilnega gibanja. Naša armada bi si morala bolj prizadevati za podružbljanje, neupravičene pa so kritike na Branka Mamulo. Rudi Čačinovič je opozoril, da bi morali ob presojanju upoštevati tudi, kako taka vprašanja odmevajo v svetu. Viktor Žakelj, pa je spomnil, da imamo za primere, ko neka stvar pomeni kaznivo dejanje, jasno določene postopke in rav-nanje, pa tudi na to, da orožje niso le puške, ampak tudi sanitetna oprema. O armadi, splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti, je nadaljeval, smo predolgo govorili skrivnostno ali vzvišeno, podružbljanja pa tako seveda ni mogoče graditi. To področje ne sme biti osamljeni otok, toda če uredništva odpirajo to temo, morajo biti profesionalna in etična. JANA TAŠKAR Zahteve graditeljem avtoceste Sežancl in okoličani imajo 37 pogojev in pripomb, ki jih podpira tudi občina SEŽANA, 16. februarja — Te dni so bili v krajevnih skupnostih Senožeče, Divača, Povir in Sežana zbori občanov, na katerih so prizadeti prebivalci postavili pogoje, ki jih bodo morali naročniki in popravljalci lokacijske in druge dokumentacije upoštevati pri načrtovanju avtoceste od Razdrtega do Fer-netičev. Prebivalci ob trasi bodoče avtoceste so oblikovali 37 pogojev oziroma zahtev, da bi ohranili sedanjo mikroklimo, zahtevajo gradnjo viaduktov namesto nasipov, postavitev protihrupnih zaščit in ureditev nadomestnih lokalnih poti oziroma drugih komunalnih naprav. Povsod so zahtevali tudi največjo možno zaščito podtalnice in vodnih zajetij ter nadomestitev z gradnjo uničenih kmetijskih zemljišč. Se-žanci so opozorili tudi na nujnost preusmeritve tovornega prometa iz mesta, povezave avtoceste z bodočo poslovno-gostinsko-servisno cono, ureditve odcepa za Lipico in priključka partizanske ceste na območje mejnega prehoda. Danes je te zahteve podprl tudi občinski izvršni svet. J. O. Predlog možnih kandidatov za predsednika in člane predsedstva SRS in nosilce vodilnih funkcij v skupščini SRS in skupščinah SIS družbenih dejavnosti f”*se0Z1!'Vn0 ocen, J njihovo dvoletno delo, zato ni zadržkov, da se sedanji predsednika in člana predsedstva SR Slovenije je potrebno upoštevati nolee temeli- • dolžnosti ponovno predlagajo, razen ko obstajajo omejitve ponovne izvolitve nih načel in meril kadrovske politike tudi iLjno^“tee, mo^talT tol^ko^ Omoma pOSamezmk 111 več pripravljen, ponovno kandidirati, kvalitete nredlaeanih možnih kandidatov tor niih«,« _j.i____________ ------;—"J ■ "*v. »»upscuian ara, ki jm je sprejelo na svoji 1. si 12. januarja letos oblikovalo predlog možnih kandidatov za te dolžnosti. Predlog posreduje v obravnavo temeljnim in občinskim kandidacijskim konferencam, ter kandidacijskim konferencam v posebnih družbenopolitičnih skupnostih, ki se bodo, skladno z določili rokovnika volilnih opravil sestale med 17. februarjem in 16 marcem. Predsedstvo RK SZDL Slovenije je pri oblikovanju predloga možnih kandidatov upoštevalo kriterije in merila za nosilce vodilnih funkcij v republiki. Za presojo primernosti oziroma ustreznosti predlaganih možnih kandidatov za ipHniltn in plana nrodcnrlcžva CD S— a _________v. .• . um nacei m meni Kadrovske po e tudi idejno politične, moralne ter strokovne ----------------------------K —““ naiog predsedstva SR Slovenije. Le to obravnava vitra sama « mihiH, .i. nnnnvm* iavnlm/^1 nrpri«>rlnit ihnr, v..i,_____ ....._____- ‘ ■■ IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SLOVENIJE Predsednik skupščine: (poklicno) Niko ŽIBRET, rojen 1938, Krško, predmetni učitelj Podpredsednik skupščine: Boris GABRIČ, rojen 1934, Novo mesto, predmetni učitelj, član Izvršnega sveta SO Novo mesto KULTURNA SKUPNOST SLOVENIJE Predsednik skupščine: (poklicno) Sergij PELHAN, rojen 1939, Nova Gorica, dipl. sociolog Namestnik predsednika skupščine: Mirina ZUPANČIČ, rojena 1938, Ljubljana, dipl. arheolog, ravnateljica Kulturnega centra Kamnik Predsednik zbora uporabnikov: Matej SVETEL, rojen 1934, Maribor, dipl. pravnik, pomočnik glavnega direktorja za pravne in splošne zadeve v Zdravstvenem domu Maribor Jože VOGRINC, rojen 1953, Celje, profesor sociologije, asistent, stažist za sociologijo kulture na Filozofski fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani nalog predsedstva SR Slovenije. Le to obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varstva z ustavo dogovorjenega reda, mednarodnih odnosov in druga temeljna politična vprašanja iz pristojnosti skupščine SR Slovenije. Do teh vprašanj mora zavzemati stališča to dajati pobude za njihovo obravnavo in razreševanje v okviru pristojnih organov družbenopolitičnih skupnosti. V zvezi s predlaganimi moziumi kandidati za člana predsedstva SR Slovenije (nadomestne volitve) predsedstvo RK SZDL Slovenije posebej opozaija, daje pri izbiri možnega kandidat, treba upoštevati predvsem dejstvo, da je dosedanji član v predsedstvu SRS odgovarjal zlasti za podrocje kulture in znanosti, kar je skladno s celovitostjo nalog predsed-stva SRS in kar je treba zagotoviti tudi v bodoči sestavi. Pri oblikovanju predloga možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v skupš-^ ,n skupščinah SIS družbenih dejavnosti v republiki je predsedstvo RK SZDL Slovenije upoštevalo tudi ocene dela sedanjih nosilcev funkcij, ki so jih sprejela delovna telesa teh skupščin. J Predlog možnih kandidatov za predsednika predsedstva SR Slovenije zbornice’ Slovenij/0^" 1926’ Ljubljana’ dipl' in8- kemiie> predsednik Gospodarske Tomaž ERTL, rojen 1932, Jesenice, dipl. politolog, sekretar Republiškega sekretariata za notranje zadeve b noSkaDTefe£a~MURK°’ r°jena 1943’ L)Ub'jana’ diP* pravnik’ ma§ p™a, stvaSRSlowmijeC’ r°JCn 1918’ Ljub,iana> dr- ekonomskih znanosti, član predsed-SJ^Slovejn(je^RINC’ r°^n 193°’ LjublJana’ dipl- in8 agronomije, član predsedstva Slovenij-sodim domačo prispodobo. Prav je, da bi ob prvi priložnosti omogočili solistu ponovitev koncerta z ustreznim interpretativnim sodelovanjem orkestra. Tako bi izkazali drug drugemu tisto mero poklicne soodgovornosti, ki sodi v muzikalni kodeks obnašanja. Simfoniki so pričakovali drugega gosta dirigenta. Poslušalci, naklonjeni njihovi (simfonični) ponudbi, še vedno upajo, da bodo v prihodnje izpolnjene tihe želje, namreč, da glasbe XX. stoletja raje ne predstavljati, kakor pa jo izvajati poprečno. Strmine skrivajo gradišča Nove nnhlikariie SA7TT* triia Thnrnii; _■ Nove publikacije SAZUi trije zborniki arheologov in marksistov — desetih letih raziskovanj predstavlja S. Ciglenečki višinske utrdbe Današnja tiskovna konferenca Slovenske akademije znanosti in umetnosti je potekala v znamenju dveh ved, to je arheologije in marksizma, oziroma v znamenju štirih publikacij, ki sta jih izdala (vse z lansko letnico) ustrezna inštituta pri SAZU. Gre za tri zbornike - Arheološki vestnik ter dve številki Vestnika, ki sta delo raziskovalcev marksizma — in eno samostojno delo, katerega avtor je arheolog Slavko .Ciglenečki. PRIZOR KRONANJA IZ BORISA GODUNOVA — Na premieri Borisa Godunova (na sliki je v vlogi Borisa basist Neven Belamarič) bo sodeloval največji operni ansambel doslej: S5 članov zbora, 45 statistov, 25 pevcev v otroškem zboru, dvajset solistov, 25 baletnih plesalcev ter osemdesetčlanski orkester. Ne zato, ker je njen avtor sam, pač pa gre očitno res za izjemno delo, je treba na prvem . mestu omeniti Slavka Cigleneč-kega, ki je raziskal in opisal Višinske utrdbe iz časa 3. do 6. stoletja v vzhodnoalpskem prostoru. Pravzaprav gre za Hohen-befestigungen im Ostalpenraum, kajti Slavko Ciglenečki ni ostal na tako imenovani sončni strani Alp; od leta 1975, ko je naletel na enega številnih slovenskih Gradcev, se je lotil raziskovanja vojaških utrdb in pribežališč na geografskem prostoru, ki je danes razdeljeno med štiri države. Nekoč je sodilo med robne pokrajine rimskega imperija, ko pa se je ob vdorih vše številnejših ljudstev z vzhoda začela meja krhati, so prebivalci množično bežali v strmine težko dostopnih krajev in se tam za krajši ali daljši čas naselili. Knjiga je prav zaradi tega, ker ne gre le za slovenski prostor (čeprav je za zdaj na njem največ tovrstnih utrdb) napisana v nemščini, dodan pa ji je slovenski del. Pomeni potemtakem izjemen prispevek k mednarodni znanstveni misli. Osvetljuje tisti mračni, srhljivi čas med antiko in srednjim vekom, čas nenehnih vojn in grozovitosti, ko so majhne skupine ljudi na skritih vrhovih skušale ohraniti svoja življenja, kulturo in, kot kažejo ostanki tako rekoč žepnih cerkvic, krščansko vero. Ciglenečki je do leta 1985, ko je zaključil katalog, opisal 53 njihovih utrdb, odtlej pa je znanih nadaljnjih dvajset. Arheološki vestnik, ki je posvečen spominu lani umrlega Srečka Brodarja, prinaša članke več kot dvajset avtorjev, katerih zanimanje sega od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka in od suličnih konic do numizmatike. Verjetno bo zbudil največjo pozornost Andrej Pleterski s »sebenjskim zakladom«, to je tisto osupljivo najdbo iz leta 1985, na katero je naletel Tone Jarkovič iz Sebenj pri Bledu. Železni predmeti iz časov upora Ljudevita Posavskega, ki so v Arheološkem vestniku znanstveno obdelani, predstavljeni pa z besedo, fotografijo in risbo, bodo od jutri »v živo« na ogled tudi v ljubljanskem razstavišču Križanke. Inštitut za marksistične študije posveča prvo številko Vestnika Immanuelu Kantu in razsvetljenstvu. S tem za troho zmanjšuje slovenski dolg do misleca, ki je pred 205 leti objavil spis, danes in tukaj še vedno aktualen in tudi kočljive vsebine. Ob njem razsvetljuje razsvetljenstvo trinajst filozofov: Michel Foucault, Jiirgen Habermas, Eva Bahovec, Bojan Baskar, Mladen Dolar, Tine Hribar, Tomaž Mastnak, Nada Pagon, Rado Riha, Jelica Riha, Andrej Ule, Pavle Zgaga in Slavoj Žižek. Druga številka Vestnika je posvečena trem problemskim sklopom. Prvi je epistemologija, teorija jezika in estetike, drugi pa posvečen marksizmu in postmarksizmu, tretji pa italijanskemu marksistu Antoniu Gramsciju. ALENKA PUHAR zbrani zvoki orkestrov RTV Med 17. in 19. februarjem bo v kongresni dvorani zdravilišča Radenska že tradicionalno tridnevno srečanje plesnih orkestrov jugoslovanskih RTV postaj, ki se z izbranim sporedom potegujejo za nagrade, o katerih odloča posebna strokovna žirija. Prvi večer ob 20. uri bodo na sporedu skladbe znanih domačih avtorjev. Gre za priredbo koračnice in za skupno obvezno temo srbske narodne pesmi Oj golube, moj golube, v izvedbi vseh sedmih plesnih orkestrov jugoslovanskih RTV postaj. V četrtek, 18. februarja ob 20. uri, bo večer velikih big bendov, ki bodo izvajali že omenjene priredbe ever-greenov iz repertoarja svetovnih plesnih orkestrov, zadnji večer (v petek, 19. februarja ob 20. uri) pa bo na sporedu program jazza — skladbe tujih in domačih avtorjev. B. B. Vlili VOSjVil Od 15. do 25. februarja velika izbira ter ^ ugodne cene za nerjavečo posodo, porcelan, dekorativno blago prte, odeje, ter posteljno perilo. 10% popust velja za nakup z gotovino, in sicer ' celoten program na dekorativnem oddelku v pritličju. Priporoča se Blagovnica Bežigrad. Na petem zelenem abonmaju smo bili torej priče zanimivemu nasprotju znotraj glasbene sfere. Programski premik, za naše razmere dovolj velik, jc doživel interpretativno diametralo, čeprav so bili s strani izvajalcev dani mnogi pogo-ji za uravnoteženost med programiranimi deli in njih predstavitvijo. Tistim, ki so imeli pomisleke ob skladbah, je namenjena ta ocena. Predlagam jim, da si z vso radovednostjo in kritičnostjo dovolijo po noven stik z omenjenimi skladbami. ^ MARIJAN GABRIJELČIČ' Gost Pri Amerikancu V gostišču Pri Amerikancu v Ljubljani se jc zvrstilo že neka: prijetnih večerov v družbi s pomembnimi slovenskimi kulturniki. Danes, v sredo, 17. februarja, ob 19. uri se bo predstavil igralec Branko Miklavc z recitalom, pogovorom o knjigi, ki ne bo izšla, in filmu, ki ne bo posnet. J. S. Celjski grofje v slovenski dramatiki V Mestnem gledališču ljubljan-skem pripravljajo premiero Župančičeve Veronike Deseniške V okviru študija bo prof. Bruno Hartman v sredo, 17. februarja, ob 12. uri predaval v foyerju Mestnega gledališča o temi Celjski grofje v slovenski dramatiki Ker gre za kulturni dogodek širšega pomena, ki ni vezan samo na študij v gledališču, je predavanje seveda namenjeno vsem ljubiteljem gledališča in slovenske književnosti. * M. R. Nov učbenik razvojne psihologije V prostorih Državne založbe so danes predstavili nov učbenik dr. Ludvika Horvata in mag. Lidije Magajne: razvojna psihologija, gradivo za učence srednje pedagoške šole. Obsežno delo o dejavnikih duševnega razvoja človeka, ki ne želi biti samo učbenik, se najbolj izčrpno posveča dvema pomembnima življenjskima obdobjema. To sta prvi dve leti življenja in predšolska doba. M. E. Jože Slak razstavlja Beogradu Akademski slikar Jože Slak je v beograjski galeriji Sebastjan pripravil obsežno samostojno razstavo slik (akrilov na lesu), ki so nastale med umetnikovim študijskim bivanjem na Japonskem od 1985 do 1987. Tomaž Lorenz mentor v Trstu Potem, ko je violinist Tomaž Lorenz jeseni sodeloval v mednarodni žiriji tekmovanja komornih skupin s klavirjem »S. Lorenzi« v Trstu, ga- je isti organizator — združenje »Musicisti Ciuham-povabil, da sodeluje kot eden mentorjev mojstrske »Godalne šole Friuli — Venezia Giulia«, ki poteka v Trstu. Naš violinist, ki mu je zaupano delo s komornimi ansambli, bo tudi letos sodeloval v žiriji meddeželnega tekmovanja mladih violinistov (tokrat od 6. — 10. aprila v Gradišču ob Soči), v juliju pa bo v Titovem Velenju že tretjič vodil tečaj komorne igre v okviru tradicionalnega »Tedna kitare«. Blagovnica Bežigrad DESM0ND BAGLEV Bezanje na slepo 65- nadaljevanje Pil sem viski iz kozarca in ga potem predejal iz roke v roko. Ko sem končal to rokohitrstvo, je bil valj z butalom zatlačen med blazino in naslonkom stola. Spet sem nazdravil Gregorju in potem z zanimanjem pogledal gorečo šoto v kaminu. Na vsaki posodi, ki vsebuje buten, stoji slovesno opozorilo: IZREDNO VNETLJIVA MEŠANICA. NE UPORABL 5AJ V BLIŽINI OGNJA ALI PLAMENA. VARUJ PRED OTROCI. NE LUKNJAJ IN NE SEŽIGAJ. Trgovska podjetja nerada opremljajo svoje izdelke s tako srhljivimi opozorili, in to po navadi delajo samo takrat, kadar jih k temu prisili zakon. Zato so v vseh primerih taka opozorila povsem utemeljena. Šola je na moč žarela in v kaminu je ležal lep debel sloj žerjavice. Pomislil sem, da se bo najbrž zgodilo dvoje, če bom položil valj v ogenj - ali bo eksplodiral kot bomba ali ga bo odneslo kot raketo. Eno ali drugo bi mi ustrezalo. Edina težava je bila v tem, da nisem vedel, kako dolgo oo trajalo, da bo prišlo do eksplozije. Lahko bi vtaknil valj v ogenj, toda vsakdo, ki bi bil dovolj hiter — na primer Gregor - bi ga lahko vzel ven. Kenmkinovi fantje niso mogli biti tako nesposobni, kot jih je prikazoval. Kennikin se je vrnil. »Resnico ste mi povedali,« je rekel. - »Zmeraj govorim resnico, le ljudje tega ne vedo, kadar jo slišijo. Torej se strinjate z menoj glede Slada.« Namrščil se je. »Ne mislim te neumne zgodbe. Tisto, kar iščem, ni v vašem avtu. Kje je?« »Ne bom vam povedal, Vaslav.« »Pa mi boste.« Nekje je pozvonil telefon. Rekel sem: »Staviva.« »Nočem, da bi bila preproga tukaj krvava,« je odgovoril. »Vstanite.« Nekdo je dvignil slušalko. »Ali ne morem prej popiti pijače?« Ilič je odprl vrata in pomigal Kennikinu, kije dejal: »Bolje bo, da popijete pijačo, ko se vrnem.« Odšel je iz sobe in Gregor je stopil predme. To ni bilo dobro, ker nisem mogel poriniti posode z butanom v ogenj, dokler je stal tam. Potipal sem se po čelu in začutil, da ga imam orošenega. Zdajci se je Kennikin vrnil in me zamišljeno pogledal. »listi človek., ki je bil z vami v Ge-ysirju - hotelski gost, kot ste rekli.« »Tako je.« »Ali vam ime John Čase kaj pomeni?« Slepo sem ga pogledal. »Nič.« Žalostno se je nasmehnil »In vi mi pripovedujete, da zmeraj govorite resnico.« Usedel se je. »Kaže, da je tisto kar iščem, izgubilo sleherni pomen. Ali natančneje rečeno, pomen predmeta, ki ga iščem, se je zmanjšal glede na vas. Veste, kaj to pomeni?« »Ne morem vam slediti,« sem dejal in sem tako tudi mislil. To je bil nov obrat. Kennikin je dejal: »Uporabil bi bil vsa sredstva, ki bi bila potrebna, da bi izvlekel iz vas informacijo. Toda navodila, ki sem jih dobil, so zdaj drugačna. Ne bomo vas mučili, Stevvart-sen, zato se pomirite.« Izdihnil sem. »Hvala!« sem dejal od srca. Pomilovalno je zmajal z glavo. »Ne potrebujem vaše zahvale. Dobil sem navodilo, naj vas takoj ubijem.« Telefon je spet pozvonil. Glas, ki mi je prišel iz grla, je zvenel kot krakanje. »Zakaj?« Skomignil je. »Napoti ste nekomu.« Požrl sem slino. »Ne boste šli k telefonu? Morda so spremenili navodilo.« Krivo se je nasmehnil. »Odlog izvršitve smrtne kazni v zadnji minuti, Alan? Mislim, da ne. Veste, zakaj sem vam povedal, da sem dobil taka navodila? Po navadi tega ne delamo, kot veste.« Dobro sem vedel, vendar mu nisem hotel dati zadoščenja, da bi mu to povedal. Telefon je nehal zvoniti. »Nekaj dobrih stvari je v bibliji,« je dejal. »Na primer -, oko za oko in zob za zob’. Vse načrte sem lepo naredil za vas in obžalujem, da jih zdaj ne morem uresničiti . Toda lahko vsaj gledam, kako se potite.« Ilič je pomolil glavo skozi vrata. »Reykja-vik,« je dejal. Kennikin je naredil nejevoljno kretnjo. »Ze grem.« Vstal je. »Razmislite o tem - in se še malo potite.« Stegnil sem roko. »Imate cigareto?« Sredi koraka je zastal in se na glas zasmejal. »O, naj bo, Alan. Vi Britanci veliko date na tradicijo. Seveda si lahko privoščite zadnjo tradicionalno cigareto.« Vrgel mi je svojo cigaret-no dozo. »Želite še kaj?« »Da,« sem odgovoril. »Rad bi bil na Trafal-gar Squareu v Londonu na Silvestrovo leta 2000.« »Obžalujem,« je dejal in odšel iz sobe. Odprl sem cigaretno dozo, vtaknil cigareto v usta in se izgubljeno potrepljal po žepih. SHIRLEY HART V znamenju Itragulja___________________________ 37. nadaljevanje ____________________ Ta razlaga se je zdela še verjetnejša po koncu vaje, ko je Cathy videla Alexa govoriti s Pame-lo. Ni prenesla pogleda na temno glavo, ki se je sklanjala nizko k svetlolasi, zato je vstala in odkorakala iz dvorane in iz gledališča. Na dnu stopnic jo je zgrabila roka. Obrnila se je z ostro besedo na jeziku, pričakovala je Alexa. A bil je' James. Stal je v temni noči in jo gledal. Ni mogla videti izraza na njegovem obrazu, a njegove besede so bile nežne in ganljivo obotavljive. »Jutri nimamo vaj, ali bi večerjala z menoj?« Zrla je vanj, v svetlobi plinske svetilke je razločila le obris širokih ramen. Zalotil jo je popolnoma nepripravljeno. »Žal mi je, Jam^s. Delati moram na sceni in ne vem, kako dolgo bo trajalo. ..« »Pa se dogovoriva pozno, recimo ob devetih.« Obotavljala se je. Že je odprla usta, da bi rekla ne, ko ji je iz spomina vstala podoba Alexa, plešočega s Pamelo po odru. Ne bi mogla večerjati z Alexom pri polni zavesti, da jo je skoraj ljubil, medtem ko je imel še zmeraj rad Pamelo. Zajela je sapo. »Hvala, James. Všeč bi mi bilo.« Segel je po njeni roki. »Veselim se, Cathy,« je dejal z nežno resnostjo v glasu, ki jo je ganila. Za njo je svareče zašumelo. Hip nato sta po stopnicah prišla Alex in Pamela in se postavila poleg njiju. Prisilila se je k nasmehu in se obrnila proti njima. Pamela se je z roko v Alexovi obrnila k njemu in se mu nasmehnila. »Zakaj ne prideš jutri popoldne, dragi, da bi vadili odlomek, s katerim si tako nezadovoljen?« Pamelin glas je bil topel in ljubkujoč. Alex je zmajal z glavo. »S Cathy bom delal na sceni, potem pa jo peljem na večerjo.« Ne bi jo smelo presenetiti, da jo res namerava povabiti na večerjo, a jo je. »Ampak Cathy je ravnokar pristala, da večerja z menoj.« Jamesov ugovor je bil tih, a odločen. Jamesovo posredovanje jo je rešilo pred nadaljnjimi razlagami. Videla je, kako so se Ale-xove ustnice rahlo skrivenčile. »Mislim, da je ta večer obljubila meni, Carson.« Vselej diplomatski Carson pa se je obrnil k namrščeni Pameli: »Zakaj pa ne bi šli vsi štirje, če vam je seveda kaj do nas, gospodična Field?« Četudi se je Pameli upiralo biti za peto kolo, tega ni pokazala. Nasmehnila se je in dejala: »Čudovita zamisel.« Pa ni bila čudovita zamisel. Dopoldne jo je poklical Alex in ji sporočil, da ne more priti v gledališče popoldne, tako da je sama prebarvala vrata. Bilo ji je slabo od zlih slutenj. Zvečer ni bila nič mirnejša. Ko se je česala, je pomislila, kako dobro je, da bo med njo in Alexom pomirljivi James. Takrat je pozvonilo. Stekla je dol z nasmehom pozdravit Jamesa. Toda moški, ki je stal na pragu z rahlo porogljivim nasmehom na ustnicah, ni bil James. Alex je bil ravno tako eleganten kot tisti večer na Audreyini večerni zabavi. Prefinjena siva obleka se mu je popolnoma prilegla. Po- vršnik je imel zapet, suknjič pa mu je ohlapno visel okoli ozkih bokov, ko je stopil k njej. Cathy je preblisnilo, da nima nihče pravice, da je videti tako privlačen. »Zdravo, Cathy.« Iz obeh besed je zvenelo roganje samemu sebi, ki ga ni razumela. »Zdravo, Alex.« Stopila je iz hiše in zaprla vrata. Ko se je obrnila, se ji je zazdelo, da se je cinični izraz na njegovem obrazu še poglobil. Gube okoli ust so bile opaznejše, zapeljivo krivuljo ustnic pa je vleklo na eno stran. Prebral jo je s pogledom, kot bi si hotel zapomniti sleherno podrobnost na njeni mehki citronsko zeleni bluzi in krilu. Izognila se je njegovemu pogledu in stopila pred njim po stopnicah navzdol. Obstala je poleg avta. Blaga poletna sapica je privzdignila naborke, ki so obrobljali globoki v izrez na njeni bluzi in zakrili svileno belo kožo na vratu. Odprl ji je vrata. Sedla je_na prednji sedež, prepričana, da se jima bost* prav kmalu pridružila še James in Pamela in se bo lahko sprostila, ko se je nenadoma obrnil k njej in na vratu je začutila njegove roke. Preden je odprla usta, je s prsti poravnal svilene naborke nazaj na svoje mesto. »Takole,« je zamrmral, zadovoljen sam s seboj in šel s prsti do najglobljega dela izreza. »Ta vrat je prelep, da bi ga skrivali.« S prsti se je dotaknil dolinice med dojkama in jo z jasnostjo, zaradi katere ji je postalo mučno, spomnil na svoje prejšnje ljubkovanje. »Nikar ne imej za svojo dolžnost, da moraš nadlegovati svojo pomočnico, Alex.« V zelenih tolmunih se je zasvetila jeza. »Če si tako razlagaš, sem zmožen to prav dobro opraviti.« Zagrabil jo je za rame, jo grobo povlekel k sebi in se z ustnicami prisesal na njene. DELO ★ stran 7 Veliko novih objektov in cest, pa tudi na obnovo niso pozabili V apartmajskem naselju Sončni vrhovi na Kopaoniku je te dni veliko turistov. Prostor je silno težko dobiti, kajti kljub muhasti, dokaj topli zimi, je sezona na višku. Poleg gostov iz Velike Britanije, ZDA, ZRN in Grčije, je tudi veliko turistov iz Madžarske. Da je narodni park Kopaonik, kjer še do pred kratkim ni bilo nobenih turističnih objektov, nadvse zanimiv za obiskovalce, seje pokazalo tudi na tujem trgu, zlasti, odkar je Gene-ralexport tu postavil hotelsko naselje z 2500 posteljami. To potrjujejo tudi bilance v republiki: prihodek od tujega turizma se namreč prvič veča hitreje kot prihodek od domačega. Naložbe Genexa, Jata, Atlasa, Putnika in sisa za počitek in rekreacijo delavcev Srbije so v slabih dveh letih spremenili Kopaonik v zim-sko-športno središče, ki se lahko uspešno kosa s podobnimi v svetu. Začelo se je z ambiciozno zastavljenim srednjeročnim načrtom za naložbe v turizem, ki so ga pripravili v sodelovanju s strokovnjaki beograjskega ekonomskega inštituta. V ožji Srbiji imajo okrog 3800 hotelskih postelj, načrtujejo pa, da jih bodo do leta 1990 pridobili še 7000. Kopaoniku so dali prednost - tu so zgradili hotelsko naselje Suvo Rudište, Putnik je postavil svoj hotel, obnovili so stari hotel Olga Dedijer, najpomembnejši pa je brez dvoma Genexov hotel Konaci-Sončni vrhovi. Za ceste 17 milijard dinarjev Poleg Kopaonika veliko prispevajo v blagajno srbskega planinskega turizma še Zlatibor, Tara in Divčibare. Skupaj ustvaijajo kar polovico prihodkov od planinskega turizma. Zato ni nič čudno, da so tam zgradili tudi nove ceste. In kaj so doslej storili? kategorije oziroma hotela kategorije A in B,« so nam povedali v republiškem komiteju za blagovni promet in storitve. Gostinska organizacija Unija je pripravila projektno dokumentacijo, ima pa tudi že vsa dovoljenja za dograditev hotela Moskva na Terazijah, torej v najožjem mestnem središču. Predstavniki hotelske verige Sheraton iz Kanade se že zanimajo za sodelovanje (enako velja tudi za ameriški Sheraton, le da bi ta rad gradil novi hotel v Novem Beogradu). Pogovori o tem pravkar potekajo, slabo pa je, da tujci ponujajo predvsem tehnologijo in opremo in ne tistega, kar najbolj potrebujemo, namreč denatja za vlaganje. Več deviz bo prinesla tudi obnova hotela Mladi turist, načrtujejo pa še razširitev hotela Excelsior in obnovo Metropola. Načrt predvideva tudi dograditev vrste gostinskih obratov v nerazvitih delih Srbije. Tako bo Lipa iz Novega Pazaija obnovila turistični dom Sopočani. Sedanji hotel Vrbak v nerazvitem Novem Pa-zarju je namreč premajhen in precej oddaljen od kulturno—zgodovinskega spomenika samostana Sopočani. V sklepni fazi je tudi gradnja podobnega turističnega objekta v okviru samostana Prohor Pčinski, Donava — evropska turistična prometnica, na kateri nas ni Rovinjski čolni čakajo na začetek turistične sezone. (Foto: Srdan Živolovič) fiiiiHTHKfl Beograd »Na Kopaoniku gradimo pravo cestno mrežo. Doslej smo že veliko naredili. Dostop na vrh Kopaonika bo možen kar iz treh smeri: iz Jošaniške Banje, iz Biljanovca in iz Brusa. Doslej smo že izročili namenu sodobno, 12 kilometrov dolgo cesto, letos pa bomo odprli tudi cesto iz Brusa. Urediti bo treba še pristop iz niške in kuršumljijske smeri. Cesta je pravzaprav nared,« je povedal Djordje Mitič, predsednik republiškega komiteja za promet Srbije. Povejmo še to, da bo Srbija letos vložila samo v ceste na Kopaoniku okrog 17 milijard dinarjev. To so največje naložbe v ceste v vsej republiki. Zdaj obnavljajo približno 2 kilometra ceste do Partizanskih vod. Pač pa je na Vlasini prišlo do precejšnjih težav. Tudi tam že imajo cesto, vendar jo bodo prihodnje leto spremenili v prav sodobno prometnico. Odkar imajo na Kopaoniku nove hotele, so občutno izboljšali ptt promet, odprli so banko in več manjših gostinskih obratov. Pravkar pa sprejemajo družbeni dogovor o razvoju turizma na Kopaoniku, od katerega veliko pričakujejo, zlasti, ker je silno težko dobiti denar za nove naložbe. Naj večji zaslužek je od tranzitnega turizma_________________ Od celotnega srbskega deviznega priliva, ustvarjenega s turizmom, je kar 60 odstotkov od tranzitnega turizma. To so predvsem tuji gosti, ki se ustavljajo v Beogradu. S svojih 9500 hotelskih ležišč pa je Beograd postal ozko grlo. »Poleg Intercontinentala, Metropola in Jugoslavije Beograd potrebuje še en hotel visoke Temelj zdraviliškega turizma v Srbiji so Vr-njačka Banja, Niška Banja, Soko Banja in Bu-janovaška Banja. Do vseh teh toplic smo zgradili sodobne ceste, je dejal Djordje Mitič in pristavil, da so ti turistični kraji blizu magistralne ceste skozi Srbijo, namreč avtoceste Beograd—Niš. V sezoni je tu izredno veliko motoriziranih turistov, kajti avtocesto od Beograda do Niša so že povsem dokončali. Zdaj je treba zgraditi še avtocesto od Niša do Leskovca, torej naprej proti jugu, in obvoznico pri Beogradu (Dobanovici-Bubanj potok). »Nismo povsem izrabili ugodnosti, ki nam jih ponuja tranzitni turizem,« je dejal Mitič >>res pa imamo načrt, po katerem naj bi Župa iz Kruševca pri Pojatu zgradila turistično naselje. Poleg tega naj bi odprli tudi več motelov, trgovin s carine prostim blagom, prostih carinskih con itd., kar bi precej povečalo našo ponudbo.« Treba je povedati še to, da so lani odprli niško letališče, ki naj bi veliko prispevalo k razvoju turizma v Srbiji, zlasti na Kopaoniku in v toplicah. Po nekaterih težavah je to letališče dobilo tudi sodobno opremo. Velika uganka in povod za številne polemike v Srbiji je turistična ponudba v zvezi z Donavo. Počasi, a zanesljivo je namreč z nje povsem izginilo nekdanje belo ladjevje, ostali pa so samo spomini in upanje, da bo nekega dne le bolje in da bo Donava, ta velika evropska turistična cesta, na kateri nas Jugoslovanov ni, nekoč vendarle bolje izrabljena. Tačas resda pospešeno gradijo kakih 25 kilometrov djer- Ceste so slabše, kot so bile lani, na stenah pa komarji Najbolj zveneče jugoslovanske resnice so največkrat paradoksalne. To velja tudi za resnico o razmerah v našem turističnem gospodarstvu in možnostih za njegov razvoj. Turistični rezultati so namreč razmeroma dobri, delovne organizacije pa nimajo de-naija! Zato turistični delavci te dni pred spomladansko turistično sezono odločno vzklikajo: Leto 1988 bo leto boja za obstoj! Vse, kar ne bo propad, bo uspeh Vzroki za takšno črnogledost so na dlani. Že od 13. kongresa ZKJ v vseh dokumentih, tako tudi v resoluciji za leto 1988, zatrjujemo, da se pospešeno gradijo kakin 25 kilometrov djer- I bo turizem razvijal hitreje od drugih gospodar-dapske magistrale od Kladova do Donjega Mi- skih panog. Konkretnih ukrepov, ki bi to zago-lanovca, a križarjenje no Donavi nroti Dierria- I tovili, pa ni. Pač pa smo sprejeli ambiciozni j----e—uvz mi- lanovca, a križarjenje pa Donavi proti Djerda-pu in ogledovanje arheoloških znamenitosti Lepenskega vira je, kot kaže, še daljna prihodnost. Republika namreč nima denarja za vzdrževanje belega ladjevja, obdonavske občine (Klajlovo, Donji Milanovac, Veliko Gradište in Golubac) pa sodijo v družino 60 gospodarsko nerazvitih srbskih občin. Čeprav je slišati govorice o najemu ladij, o nastanku konzorcija zainteresiranih organizacij itd., pa je brez dvoma več kot res, da je turistična ponudba v krajih ob Donavi šele v povojih, neorganizirana in nepovezana. Kriza očitno močno vpliva na razvoj v Srbiji, saj je moč vlagati le v maloštevilne objekte, največje breme pa je poleg gostinskih obratov prevzelo srbsko gospodarstvo. A denarja, ki ga namenja turizmu, je bolj malo, tako da bodo nekatere možnosti za razvoj turizma v Srbiji ostale neizrabljene vsaj tja do leta 2000. SLOBODAN LAZAREVIČ načrt, po katerem naj bi, denimo, hrvaško turistično gospodarstvo letos zaslužilo kar 200 milijonov dolarjev več kot v letu 1987. Gospodarstveniki so na srečanju, ki ga je vodil predsednik republiškega komiteja za turizem mag. Ivo Ljubišič, te dni opozorili, da je načrtovana rast deviznega, dotoka iluzija, čeprav je sklepanje pogodb za sezono in predsezono zelo uspešno. Kaj je vzrok za dvome? Vzroke je iskati v letu 1987, ko se je položaj gostinstva in turizma kar naprej slabšal zaradi sistemskih rešitev oziroma ukrepov ekonomske politike (povečanje prometnega davka, povečanje davkov in prispevkov iz dohodka; povečanje prispevkov za manj razvite, zmanjšanje dinarskih spodbud za izvoz, drastično povečanje revalorizacijskih obveznosti itd). Ukrepi ZIS na področu trga in cen, sprejeti novembra, so le še okrepili te negativne tendence. Prispevki iz dohodka so se skratka tako povečali, da so turistične delovne organizacije po jesenski devalvaciji za 26,4 odstotka dejansko posta- Vojvodina pričakuje več od novega, staro pa naj propade Vojvodinsko gostinsko-turistično gospodarstvo si ustvarja dohodek v glavnem s cenami in bolj životari kot napreduje. Tako mnenje vršilca dolžnosti generalnega direktorja HTRO Varadin iz Novega Sada Danila Sabljiča je zasnovano na razmeroma neugodni statistični podobi minulega leta. Novosadski hoteli, ki s 1366 posteljami pokrivajo okrog 16 odstotkov prenočitvenih zmogljivosti v poKrajini, so zabeležili okrog 223.000 prenočitev, torej manj kot lani, ko so jih imeli 237.000 ali v letu 1985, ko sojih imeli 260.000. Ves preostali promet so si razdelili z več kot 200 zasebniki, pri čemer so fizični obseg prodaje dvignili s 4,8 milijarde v letu 1986 na 11 milijard dinaijev, kar realno (upo-! števajo inflacijo) ni nikakršna rast. Z več kot polovico praznih postelj, še ne poravnanim dolgom za 800 postelj in povprečnim zaslužkom zaposlenih komaj kaj čez 100.000 dinarjev na mesec, Varadin prav gotovo ne izpričuje bleščečega stanja te gospodarske panoge. Razumljivo je da sta kriza in pomanjkanje denarja vplivala na dinarski promet gostinsko-turističnega gospodarstva. Nenavadno je nemara tudi (blago) upadanje števila gostov iz tujine kajti razviti svet ima dovolj časa in denarja za potovanje. Vzrok, vsaj kadar gre za Vojvodino, tiči v investicijski nezmožnosti, zaradi katere tukaj zelo počasi dopolnjujejo in širijo razmeroma skromno ponudbo. Res je sicer, da delovni kolektivi niso brez ambicij in načrtov, toda načrtovalci za to srednjeročno obdobje, pravi sekretar zborničnega združenja Sedem pogledov ureja MATIJA DERMASTJA turističnega gospodarstva Vojvodine mag. Slobodan Blagojevič, niso računali s tako težavnimi možnostmi za delo in razvoj (kreditiranje). Le 110 novih postelj, namenjenih za turizem Med 8540 posteljami ima Vojvodina le 110 novih. Gre za nova motela v Kikindi in Žablju ter za obnovljenega v Bački Topoli. V Kikindi so po zaslugi vsega gospodarstva odprli še tri specializirane restavracije in obnovili hotel Narvik, to pa je v glavnem že vse. Res je sicer, da delajo še na nekaj gradbiščih (Subotica, Celarevo, Titel, Žitište), s katerimi naj bi pridobili še 150 postelj in več kot 2000 stolov v gostinskih obratih. Toda zlati časi, ko se je bilo mogoče zanašati na cenena posojila, se najbrž nikoli več ne bodo vrnili. HHEBHHK Novi Sad Blagojevič opozarja na leta s konca minulega desetletja, ko je po Vojvodini zrastlo kakih 20 novih hotelov in 10 motelov, ko so uredili več revirjev za razplod divjadi in »partizansko pot,« ki je odprla dostop do znamenitosti Fru-ške gore in razglednih točk na njej. S takim razmahom ni več mogoče računati, še zlasti ne brez izdatne podpore drugega dela domačega gospodarstva in investicijskih injekcij iz tujine. Kakih 30 programov, ki bi morali še v tem srednjeročnem obdobju obogatiti vojvodinsko. turistično ponudbo s skoraj 1500 novimi posteljami ter novimi restavracijami, kampingi, bazeni in lovišči, bo moralo počakati na boljše čase. Kdaj bodo prišli, pravijo tukaj, ni odvisno samo od gostinsko-turističnih organizacij. Sploh pa tudi tiste, ki se načrtom nočejo odpovedati, računajo predvsem z interesi in s podporo kmetijstva, prometa in drugih gospodar-■ skih panog, kakor tudi s sodelovanjem s turi- stičnimi agencijami, ki so jim doslej goste v glavnem prevzemale(?!). Izredna naravna bogastva (lovišča, ribe, zdravilni termalni vrelci) in kulturno-zgodovin-ske znamenitosti so največji aduti nadaljnjega razvoja turizma v Vojvodini. Lov na najvišji ravni je eden od temeljev vojvodinskega turizma Pričakovati je torej hitrejši razvoj lovskega, zdravstveno-rekreativnega, tranzitnega in poslovnega turizma, vendar kljub vsem organizacijskim, kakovostnim in kadrovskim izboljšavam s sedanjimi 1520 objekti in več kot 15.000 delavci kaj dosti ne bodo mogli storiti. Odtod tudi v revidiranih načrtih za tekoče srednjeročno obdobje cela vrsta objektov, ki naj bi izpolnili ponudbo. V Novem Sadu se na primer pripravljajo, da bi Petrovaradinski trdnjavi in Sremskim Karlovcem vrnili nekdanjo podobo. Zdaj urejajo orožarno na gradu in v letu 1992, ob 300. obletnici njene gradnje, bo verjetno že lahko sprejela goste za zanimivejša srečanja in prireditve. Vojvodinsko glavno mesto ima v načrtih tudi hotel luksuzne kategorije s 400 posteljami, v glavnem za devizne, tranzitne in poslovne goste, ter nekaj novih restavracij. Tudi prihodnje leto naj bi tod zrastlo nekaj novih hotelov, motelov in restavracij v Sremski Mitroviči, Zrenjeninu, v Kanjiži, pa v Bački Topoli, v Titovem Vrbasu in na fruškogorski izletniški točki Andrevlje, tako da se bo vojvodinska turistična ponudba povečala za 1720 postelj in še ža nekaj 100 mest v kampih. Kot smo izvedeli, se bo treba glede novih projektov v zvezi s Paličem, apatinskimi toplicami Junakovič, v Ečki in še ponekod dogovoriti s tujimi partnerji. Poleg tega imajo v načrtih nove rezervate za jerebice, divje svinje in lose ter poseben revir za vzrejo divjih rac, kajti preskromna ponudba vojvodinskega lovskega turizma je danes največja ovira za boljši devizni zaslužek._________________________________ SVETOZAR KARANOVIČ ' ~ ~ ^ 1 ŠJO UJ O, Detež naložb v osnovne sklade gostinstva in turizma v naložbah vsega jugoslovanskega gospodarstva (Vir: Inštitut za turizem, Zagreb). le nelikvidne. Nekatere so ostale celo brez sredstev za osebne dohodke, kaj šele za večje naložbe ali priprave na sezono. Doslej niti dinarja za nakup blaga za široko porabo_____________________ Hrvaški turizem doslej, do srede februarja, ko bi morali biti sredi priprav na sezono, v resnici ni vložil niti dinarja v nakup blaga za široko porabo, kar resno ogroža kakovost naše turistične ponudbe, ki ji imajo tuji gostje že tako (po zadnjih anketah o letu 1987) največ očitati. Hkrati so posojila poslovnih bank za Zagreb pripravo sezone tako draga, roki za odplačilo ■pa tako nerealni, da nam grozi nelikvidnost sredi poletne sezone. Zato postaja povsem realen strah pred stavkami v konici sezone, toliko bolj, ker so dohodki delavcev v gostinstvu in turizmu že tako pod povprečjem osebnih dohodkov v gospodarstvu. V takšnih okoliščinah je razumljivo, da nihče rad ne odgovarja na vprašanje o vzdrževanju turističnih zmogljivosti. Še najmanj hudo bo, če bodo v sezoni puščale pipe v hotelskih sobah, samo redki dobro vzgojeni hotelirji pa bodo od sramu zardeli, če bo gost v sobi, kjer je že lani preživel oddih, na steni odkril komarja, ki ga je pokončal leta 1987. Upajmo, da bodo tujci upoštevali naše objektivne razmere (pomanjkljivosti). Na Hrvaškem seveda ne bo veliko novih turističnih objektov. V letu 1988 smo načrtovali samo 280 novih postelj v komercialnih objektih, vprašanje pa je, ali bo to moč uresničiti. Kajti negativne posledice vlaganj v nove objekte v sezoni 1986 je močno čutiti. Zaradi visoke cene kapitala (gre seveda za revalorizacijske obresti) imajo namreč ozdi, ki so tedaj vlagali sredstva v naložbe, izgube. Banke in ZIS niso upoštevali argumenta turističnega gospodarstva, da turističnih objektov iz objektivnih vzrokov v prvih letih poslovanja ne bi smeli obremeniti z visokimi obrestmi. Letos 1000 novih postelj, toda v zdravstvu Za zdaj je gotovo le to, da bomo na Hrvaškem v letu 1988 dobili nekaj manj kot 1000 novih postelj, vendar ne v komercialnih objektih, temveč v dveh večjih objektih zdravstvenega turizma, katerih gradnje kajpada ne financira turistično gospodarstvo. Povedati je treba tudi to, da na Hrvaškem ni bila zgrajena-niti ena nova cesta, pa tudi nobene ni v načrtu do začetka sezone. Dve tretjini naših turistov se vozi z lastnimi vozili, mi pa jim bomo v letu 1988 ponudili slabše ceste kot lani, ko so bile, kot se spominjamo, precej slabe. Spet so seveda vzrok denar in posojila. Kajti cestarji bi le’tos za najnujnejša, popravila in odplačilo anuitet potrebovali 1100 milijard dinarjev. Za zdaj jim manjka »samo« 684 milijard. Vse, kar se dogaja v zvezi s turističnimi naložbami in vzdrževanjem turističnih objektov (med drugim tudi cest), je skratka, kot je pred kratkim dejal generalni direktor poreške Riviere Franko Palma, grob napad na politiko razvoja. Dokaz za to so tudi statistični podatki o svetovnem in našem razvoju turizma. Pri nas smo, denimo, vlagali največ denarja v komercialne turistične objekte od 1967. do 1971. leta. V teh letih je tudi precej hitro rastel naš devizni dotok. Učinke teh naložb je bilo čutiti predvsem v začetku sedemdesetih let, ko je bil (leta 1974) delež jugoslovanskega deviznega dotoka v celotnem deviznem dotoku držav OECD največji — 2,7 odstotka. Značilno je, da se je nato delež turističnih naložb v celotnih gospodarskih naložbah začel zmanjševati, hkrati pa je začel usihati tudi naš delž v * celotnem deviznem dotoku držav OECD. Danes znaša 1,2 odstotka in je enak deležu Jugoslavije v letu 1964! Če pri priči ne bomo naredili konca stagnaciji turističnega gospodarstva, bo naša devizno najbolj učinkovita gospodarska panoga očitno le še životarila. In kaj bomo tedaj? ____„„„ Belo ladjevje na Donavi »umira« (Foto: Srdan Živulovič) Novi hoteli bodo brez cest ničevi Kosovo ima največ kulturnozgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti in čarov v vsej naši državi. To trditev je sekretar Turistične zveze Kosova Riža Shkelzen podprl z dejstvom, da ima Kosovo patriarhijo v Peči, samostana Visoki Dečani in Gračanico, džamijo Sinanpaše, čudovita smučišča na Sar pianini in v Prokletijah, pa še naravne znamenitosti, kot so biforkacija reke Nerodimke; enkratni slapovi reke Miruše in Marmorna jama. flHHCTBO Priština Kakšen hotel naj bi to bil, lahko sklepamo že po tem, da so Montenegroturist zaprosili za kadrovsko pomoč, in zlobni jeziki že zdaj natolcujejo, da bo vseh 2500 milijard za razvoj turizma na Kosovu do leta 1990 požrlo to razkošno poslopje. Nadalje računajo še z adaptacijo in gradnjo hotelov v Suvi Reki, Prištini, Peči in Leposaviču. Pri vsem tem naj povemo, da so bile kosovske turistično-gostinske zmogljivosti že doslej izkoriščene približno 60-odstotno. Eden najbolj velikopoteznih turističnih načrtov tega srednjeročnega obdobja je gradnja žičnice iz Peči na Prokletije, je povedal sekretar Turistične zveze Kosova Riža Shkelzen. Po njegovih besedah so Prokletije v naši državi gorovje številka ena, kar so menda potrdili tudi strokovnjaki ljubljanskega Klemosa, ki bodo pri izvedbi projekta pomagali. Ko bo žičnica narejena, se bodo turisti in smučarji z njo vozili ne le na prokletijska smučišču, temveč si bodo spotoma lahko ogledalile Ru-govsko klisuro. Gradnja žičnice uprlvičuje gradnjo hotela v Dečanih, ker si obetajo velik naval tujih gostov. Poleg tega pričakujejo, da se bo v projekt vključil tudi beograjski Genex, s katerim se že pogovarjajo. Seveda se zanašajo tudi na pomoč slovenskih strokovnjakov za zimski turizem, kajti poteg Prokletij ponuja izredne možnosti tudi Sar Planina, na kateri so že zgradili nekaj zmogljivosti s spremljevalnimi objekti. Z združevanjem dela in sredstev računajo tudi tam, kjer je doslej sodelovalo le gospodarstvo ožjega območja SR Srbije, je še povedal Riža Shkelzen. Doslej je črpalo Kosovo sredstva za gradnjo turističnih zmogljivosti v glavnem iz sklada federacije (60 odstotkov), nekaj malega pa tudi iz lastne akumulacije. Denar je bil največja ovira za obsežnejše turistične načrte, bilo pa je tudi precej nezainteresiranosti za hitrejši razvoj turizma. To velja za kanjon reke Miruše pri Klini, v katerem se na dveh kilometrih drug za drugim niza 11 slapov ter ustvarja čudovito lepa jezera. Zdaj je občina Klina sprejela regionalni načrt reke Miruše, pričakovati pa je tudi, da bodo zgradili cesto in kosovsko »Niagaro« odprli za obiskovalce. Gre za eno redkih kosovskih naravnih znamenitosti, ki je niti poskusili še niso približati turizmu, res pa je tudi, da naravne lepote ni še nihče z ničemer okrnil, česar ne bi mogli reči o nekaterih kulturno-zgodovinskih spomenikih in drugih naravnih znamenitostih. Marmorna jama v Donjem Gadimlju je čisto blizu ceste Priština-Skopje. Odkrili so jo leta 1969. Za obiskovalce so je odprli kilometer in pol. Gre za izredno naravno redkost, ne le v naši državi, temveč na svetu sploh, to pa še toliko bolj potrjuje trditev, da posvečajo tukaj daleč premalo pozornosti naravnim lepotam. Šele zdaj so v Turistični zvezi Kosova sklenili, da bodo vzeli to jamo pod svoje okrilje. Doslej je bila namreč na milost in nemilost prepuščena vsakomur. Kosovo torej ob naštetem ponuja izredno priložnost za razvoj turističnega gospodarstva, potrebne pa bo precej več volje in denarja, če bodo hoteli vse te znamenitosti približati obiskovalcem. Največ si obetajo od gradnje ceste Niš-Kosovo prek Čakorja do Črne gore in morja. Zanesljivo bo izredno veliko pripomogla k razvoju turizma na Kosovu,'saj bo številne znamenitosti in redkosti približala domačim in tujim turistom, pred katerimi so bile doslej skrite in prepuščene na ogled le redkim zagnancem. Vse to izobilje kulturno-zgodovinskih spomenikov ter naravnih redkosti in lepot pa ni dovolj približano turistom. Kosovo jih lahko zdaj sprejme okrog 6000, od tega 2500 v hotelih in motelih, vse drugo pa odtehta tako imenovani komplementarni turizem. Tej gospodarski panogi je namenila pokrajina v svojih razvojnih načrtih pravo mesto šele v prejšnjem srednjeročnem obdobju. Takrat so začeli graditi nekaj pomembnih turističnogostinskih objektov, med njimi hotel Moliko na Šar planini (1750 metrov nad morjem) s 300 posteljami in vsemi spremljevalnimi objekti, v Prizrenu so obnovili hotel Therando in v Djakovi-ci zgradil hotel Paštrik z 250 posteljami. Poleg tega so začeli v minulem srednjeročnem obdobju graditi v Dečanih neverjetno drag hotel s 300 posteljami, o katerem mnogi govorijo, da bo najbolj luksuzen tovrstni objekt v državi. D° leta 1990 nameravajo na Kosovu zgraditi objekte z 2000 novimi turističnimi posteljami, v katere bodo, po cenah iz leta 1985, vložili 2500 milijard dinarjev. S tem denarjem, če ga bodo preskrbeli! bodo po- j stavili nove hotele v Titovi Mitroviči in j Prizrenu, prenovili in dogradili hotel Breza ] na Brezovici ter dokončali hotel v Dečanih. { DRAGAN JANKOVIČ Kam »ptolreš«, jugoslovanski turizem? - Kam »ploveš«, jugoslovanski turizem? - Kam »ploveš.., jugoslovanski turizem? - V Črni gori spoznavajo, da morajo hotele tudi obnavljati Že nekaj let prisojamo turizmu vlogo najpomembnejše panoge v razvoju družbenogospodarskih odnosov v državi. To z drugimi besedami pomeni, da naj bi turistična dejavnost skupaj s kmetijstvom, elektrogospodarstvom in energetiko nasploh, prometom in nekaterimi drugimi panogami na podlagi ustreznih ukrepov ekonomske politike prispevala h krepitvi jugoslovanskega gospodarstva, še posebej na področju zu-nanjetrgovinske menjave._____ O vlogi turizma v prizadevanjih za izboljšanje celotnih družbenogospodarskih razmer je skorajda odveč posebej govoriti, saj je opredeljena v vseh pomembnejših planskih dokumentih. Dejstvo je, da je turizem lahko močna opora gospodarstva in da lahko bistveno prispeva k povečanju deviznega dotoka. O tem pričajo izkušnje vseh evropskih sredozemskih držav, v katerih s turizmom zaslužijo od šest do 13 milijard dolarjev letno. • Letos si je jugoslovansko turistično gospodarstvo zastavilo za cilj skoraj dve milijardi dolarjev deviznega zaslužka. Da bi to dosegli, bo treba zagotoviti več pogojev. Trenutno pa še niso znane možnosti za poslovanje turističnih ozdov, pa tudi cela vrsta drugih zakonskih predpisov, ki urejajo ta vprašanja. Po drugi strani vsi dobro vemo, da se brez novih objektov in povečanja števila postelj turistični promet ne more povečati, tako se Jugoslaviji ne obeta rast deviznega dotoka v letu, ko ponuja enako število postelj kot lani. Enake težave ima tudi črnogorsko turistično gospodarstvo, ki ga povrhu pestijo slaba organiziranost, razdrobljenost in nepovezanost turističnih delovnih organizacij. Če upoštevamo, da v republiški blagajni ni denarja za večja vlaganja v turistične objekte, je jasno, da bo mogoče nove turistične objekte graditi le z vlaganjem tujega kapitala ali z združevanjem sredstev z ozdi iz drugih republik in pokrajin. V zadnjih petih ali šestih letih so v Črni gori pospešeno gradili turistične objekte. Tako so pridobili okoli 22.000 postelj, predvsem v hotelih. Med katastrofalnim potresom leta 1979 je bilo porušenih ali poškodovanih 50 odstotkov osnovnih turističnih zmogljivosti. Letos bo črnogorsko turistično gospodarstvo ponudilo gostom 146.000 postelj— 16 odstotkov v hotelih, šest odstotkov jih bo v turističnih naseljih in 45 odstotkov v zasebnih sobah. Druge postelje pa so na voljo kar tako. . . Do začetka sezone se bodo turistični delavci ukvarjali predvsem s prenovo in dopolnjevanjem turističnih objektov, hkrati pa bodo po- skušali popestriti ponudbo. V Ulcinju so prenoviti vse objekte, ki so preživeli potres, in zgradili nove hotele Galeb, Albatros in Otrant z depandansami, precej so razširili turistično naselje Bojana na Adi, pa tudi hotel črnogorske počitniške zveze. V Starem gradu gradijo nove apartmaje, zgradili pa so tudi novo avtobusno postajo. Naposled so nared podzemska električna, vodovodna, kanalizacijska in ptt napeljava in vodi za kabelsko televizijo. Opravili so številna arheološka izkopavanja in prenovili kultumo-zgodovinske spomenike. V Sutomoru bodo na začetku sezone odprli obrtni center z majhnimi delavnicami za izdelavo spomenikov in umetniškim ateljeji, kar bo v tem letovišču popestrilo turistično ponudbo. Ne le novi objekti Trenutno so vsi hoteli v Budvi zaprti. V nekaterih popravljajo klimatske naprave, nekatere pa bodo v celoti prenovili. Hkrati pospešeno gradijo nove objekte v Starem gradu, kjer je stare porušil potres. Za zdaj še vedno ne bi mogli trditi, da bodo prvi gostje v teh objektih letovali že v letošnji sezoni. Ve pa se nekaj drugega. Montenegro-ekspres je v stari Budvi najel 500 ležišč v apart- Titograd majih prve in druge kategorije, ki naj bi jih uporabljali tri mesece. Lastnikom hiš so v obliki posojil že izplačali denar, s katerim naj bi opremili apartmaje. To, kar tuje turiste še posebej zanima, pa je novica, da bodo letošnje poletje Budva, Sveti Štefan in Petrovac bolje povezani z ostalimi večjimi središči v državi, boljše pa bodo tudi mednarodne telefonske zveze. Do zdaj so v vse to vložili okoli 1,7 milijarde dinarjev. Pripravili so tudi urbanistični načrt Kamenovo-Pržno, že konec leta pa naj bi začeli graditi hotelski kompleks visoke kategorije, v katerega bodo v glavnem vložili tuji kapital. Vse večja ponudba Turistično naselje Sveti Marko v Tivatskem zalivu sodi med najekskluzivnejša turistična na-selja v državi. Lahko bi rekli, da se je uvrstil tako visoko bolj zardi svoje specifične ponudbe kot zaradi udobnosti objektov, ki so razporejeni na več kot 100.000 kvadratnih metrih. V 500 hišicah iz lesa in slame, v katerih je 1000 ležišč, vsako leto naštejejo 80.000 prenočitev. Letos bodo obiskovalcem ponudili nove športno-re-kreativne programe. Kar zdeva šport in rekreacijo, to naselje v državi prav gotovo ne bo imelo tekmeev. Sedemdnevno bivanje stane od 360.000 do 580.000 dinarjev po sedanjem tečaju francoskega franka. Tudi Plavi horizonti v Pržnem so se spremenili v veliko gradbišče. Za uradnike vedno dovolj prostora »V tovarni pohištva Simpo iz Vranja imamo kar 50 gasilcev, ki že vrsto let križem rok sedijo in čakajo, da bo kje izbruhnil požar. Ce bi nam zakon dovoljeval, bi vseh teh 50 ljudi zaposlili v proizvodnji — konec koncev, ko pride do požara, ga nikoli ne gasijo sami gasilci, marveč pomagajo tudi delavci. V nobenem podjetju v svetu nimajo takšnih poklicnih gasilskih bri-gad kot pri nas.«_ To nam je povedal generalni direktor Simpa in član centralnega komiteja ZKJ iz Srbije Dragan Tomič. Njegove besede pa so več kot zgovoren dokaz, da se je administracija silno trdno vkopala^ V še preveč organizirani družbi, kakršna je naša, v kateri skorajda ni področja političnega- gospodarskega in kulturnega življenja, ki ne bi bilo urejeno z zakoni in predpisi, je povsod dovolj prostora za uradnike. Toliko jih je, da bi bil presenečen celo Parkinson, oče slovitega zakona o birokraciji, po katerem količina opravljenega dela ni nikakor povezana s številom uradnikov. Povod za pogovor z omenjenim priznanim gospodarstvenikom in družbenopolitičnim delavcem so bile njegove besede na nedavni 9. seji CK ZK Srbije. Dejal je namreč, da bi lahko zmanjšali administracijo le z velikimi spremembami v zakonski regulativi. BORBA Beograd onemogoča prestrukturiranje gospodarstva, o čemer govorimo že celo vrsto let. Naše gospodarstvo pa je tako neusklajeno, da brez resnih strukturnih sprememb ne bo šlo več naprej. Prihodnost našega gospodarstva so majhna podjetja, je dejal Tomič in takoj nato pristavil, da jih ne moremo imeti prav zato, ker je zakon rezerviral prvih 20 delovnih mest za obvezne režijske delavce - knjigovodje, čuvaje, gasilce. »Italijani so denimo največji izvozniki pohištva v svetu, izdelujejo pa ga v kakih 10.000 manjših podjetjih, v katerih je zaposlenih povprečno po 26 delavcev. Delovna storilnost je tu veliko višja kot v Simpu, ki je neprimero večji in bolje organiziran. S prestrukturiranjem gospodarstva in uvedbo majhnih podjetij bi občutno povečali izbiro, delovne organizacije pa ne bi morale na tujem trgu kupovati tistega, kar bi imele na domačem - postale bi torej manj odvisne od uvoza. Z majhnimi podjetji v družbenem sektorju in z drobnim gospodarstvom bi zagotovili večjo izkoriščenost zmogljivosti in zmanjšali brezposelnost, kar je ta čas eden naših naj večjih problemov. Majhna podjetja namreč ponujajo več možnosti za odpiranje novih delovnih mest. Kajti že zdaj nekateri upravičeno Opozarjajo, da bo sedanji poskus zmanjšati administracijo prinesel le to, da se bo ta »prelila« na druga režijska delovna mesta. Samo Simpo bi lahko ustanovil nekaj deset podjetij za proizvodnjo posameznih delov, ki jih na našem tfgu ni moč dobiti. »Opredelitev, da moramo razbremeniti gospodarstvo in zmanjšati administracijo je bila nujna, kajti v nasprotnem primeru se preprosto ne bomo rešili iz krize,« je dejal Tomič. »A mi nimamo družbenega mehanizma in inštrumentov, ki bi spodbujali k racionalnejšemu zaposlovanju. Pri nas namreč vlada posebna filozofija o zaposlovanju. Ko gradimo tovarno, se najprej vprašamo, koliko delavcev bo zaposlenih v njej, ne pa ali ima ustrezen proizvodni program, ali bo rentabilna in kako bodo njeni izdelki šli v prodajo. V skladu s to filozofijo vsi po vrsti sistemiziramo delovna mesta in izdajamo zakone, ti pa nam nalagajo režijo, kakršne nimafoniKieVdrui-je v svetu. Zato bo treba spremeniti uerpieupf-sov, ki si dobesedno izmišljajo nepotrebna opravila in vsiljujejo neproduktivno zaposlovanje. Pravzaprav gre z: del predpisov, ki obvezujejo delovne in druge organizacije, da odpirajo taka delovna mesta. »Zakon si je izmislil delovna mesta, samo da bi lahko zaposlili ljudi,« pravi Tomič. »Zakon o zd-uženem delu je ustvaril velikansko mrežo ljudi in delovnih mest. ki so pravzaprav popolnoma nepotrehna. Tako so zakoni ovira, ki ■ V Simpu je zaposlenih 4000 delavcev, od tega le 18 odstotkov v administraciji. Po tako majhnem številu administrativnih delavcev ta tovarna gotovo sodi med redke v državi. Simpo proizvaja poleg pohištva še vzmetnice, prešite odeje, preproge itd; med drugim gradi tudi nove tovarne, v katerih dela izredno malo administrativnih delavcev. Prav te dni so denimo odprli tovarno usnjenih sedežnih garnitur v Bujanovcu, v kateri je zaposlenih 250 ljudi. Vodita jo dva inženirja, v administraciji pa delata le dva delavcu — skladiščnik in varnostnik. Pač pa bodo imeli precej težav z začrta-no politiko, po katen naj bi administracijo zmanjšali za 10 odstotkov. Kajti očitno je, da bodo v Simpu tej zahtevi težko zadostili. Prestrukturiranje gospodarstva je brez dvoma obsežna naloga, pri kateri bi morali sodelovati predvsem strokovnjaki in znanstveniki. Priložnost da to nalogo naposled začnemo izpolnjevati, so ustavne spremembe in spremembe zakona o združenem delu - tako naj bi pri glavi začeli odpravljati tisto, kar ovira razvoj.« Ko smo ob koncu vprašali Dragana Tomiča, ali je njemu kot priznanemu gospodarstveniku in družbenopolitičnemu delavcu kdo pripravljen prisluhniti, je odgovoril, da se njegove zamisli nikakor ne ujemajo s sedanjimi organizacijskimi shemami. Kajti to, kar je povedal nam, govori že več kot dve desetletji. D. ŠVERKO Za obnovitev hotela, v katerem bo letos na oddihu okoli 6000 gostov iz ČSSR, ureditev kampa in postavitev športno-rekreativnih objektov so namenili 1,3 milijarde dinarjev. Sredstva so zagotovili iz lastne akumulacije delovne organiazcije Primorje, del sredstev pa je prispevala interna banka podjetja Industrijaim-port. Gostinsko-turistična delovna organizacija Boka je letos za graditev novih in obnovo starih objektov- namenila 600 milijonov dinarjev. Pripravili so projekt za novi hotel Boka, za prihodnjo sezono pa bodo pripravili projekte za več novih objektov. Gre za hotelski kompleks Riviera v Njivicah ter za hotele na hercegovski rivieri in v Igalu. V gostifisko-turistično ponudbo naj bi v prohodnje vključili tudi otok in trdnajvo Čampo Mamula, trdnjavo in plaže na Arzi in na polotoku Luštice, ki bodo skupaj z Zanicami prijetna izletniška točka. Na koncu naj povemo še to, da je Montene-groturist občutno izboljšal tudi svoj vozni park, saj ga je izpopolnil z najnovejšimi modeli avtobusov. Prav gotovo pa se bodo turisti tudi letos želeli voziti z ladjami, seveda ne le s tistimi, ki jih bodo pripeljale do določenega kraja, temveč tudi z,manjšimi, takimi, s katerimi bi se lahko vozili na izlete. Kar zadeva ceste, naj povemo, da vodijo prav do vseh turističnih točk v Črni gori in da si turisti lahko ogledajo prav vse kulturno-zgodovinske znamenitosti. BRANISLAV RADUNOVIČ Šar planina — raj za smučarje (Foto: Srdan Živulovicj Možnosti je v BiH na pretek, a jih ne znajo izkoristiti Republika Bosna in Hercegovina vseh možnosti za razvoj turizma ni izkoristila toliko, da ji zdaj ne bi bilo treba biti v skrbeh, kako bo povrnila zunanje dolgove ali uvozila surovine in reprodukcijski material. Tega odgovorni niso niti vedeli niti znali izkoristiti. Načrti so bili v glavnem odsev želja, stvarnost pa je, še zlasti po olim-pijskem ognju, malo drugačna. Toda pojdimo po vrsti. Glede na velike komparativne prednosti turizma in na njegovo premajhno izkoriščenost je bilo z dolgoročnim programom ekonomske stabilizacije predvideno, da se bo razvijal hitreje od gospodarstva, s čimer bi dosegli ugoden izvozni učinek in hkrati pospešili razvoj drugih proizvodnih in storitvenih dejavnosti, pa še povečali zaposlenost. Nadalje je bilo z dolgoročnim programom predvideno enakomernejše izkoriščanje turističnih zmogljivosti in večje vlaganje v to področje. Da bi pobliže prikazali podobo bosansko-hercegovskega turizma, bomo opozorili le na dva, tri podatke iz svetovne in jugoslovanske turistične statistike. Lani je bilo na svetu registriranih okrog 330 milijonov turistov, ki so potrošili okrog 150 milijard dolarjeV. Leto dni poprej je imela Jugoslavija okrog 111 milijonov prenočitev, devizni priliv pa je obsegal milijardo in 3Q.O milijonov dolarjev. Nobenega dvoma ni, da se je Jugoslavija s tem uvrstila med srednje razvite turistične države. Hkrati je imela republika Bosna in Hercegovina komaj štiri milijone prenočitev, od tega le kako petino tujih gostov, v devizni blagajni republike pa je (od tiste milijarde in tristo milijonov dolarjev — uradno — v vsej Jugoslaviji) ostalo samo 65 milijonov dolarjev. Gostoljubnost, kaj je to?________________ Pred letom dni je Ahmed Katabegovič, član izvršnega sveta skupščine SR BiH v času olim pijskih iger Mikuličeva desna roka, v nekem intervjuju izjavil, da ima republika Bosna in Hercegovina »s svojo zemljepisno lego ter kul-turno-zgodovinskimi znamenitostmi nadpovprečne možnosti za razvoj turizma, od morske-ga ter zimsko-športnega in planinskega do zdraviliškega in tranzitnega«. «■1 Sarajevo Kar ie dejal, je res in doslej so že potrdili tudi na raznih sestankih in pogovorih, toda v praksi se to premalo kaže. V Bosni in Hercegovini imajo zdaj nekaj čez 40.000 postelj, polovico od tega v hotelih, vse druge pa so komplementarne, se pravi v počitniških in planinskih domovih, v kampih itd. Zadnja leta so uredili vse polno smučišč, žičnic in vlečnic ter drugih infrastrukturnih objektov, brez katerih v gorskih središčih ne gre. Gostov je bilo, še zlasti po olimpijskih igrah, precej, ne pa tudi dovolj za načrte bosansko- Tuji kapital - zapravljena možnost Od olimpijskih iger in turizma so ostali le znaki (Foto: Srdan Živulovič). Rešitev vidijo v večjem vlaganju, na tej poti pa, kot že rečeno, stojijo velike ovire, ki jih postavlja izčrpanost gospodarstva. Zaradi vsega tega so začeli v republiki razmišljati o tem, da bi v razvoj turizma vložili čim več tujega kapitala. Vendar tudi pri tem ovire niso ravno majhne. Naši strogi in restriktivni predpisi ter nejasne določbe, ki naj bi pritegnile tuje vlagatelje, nas bodo sčasoma pripeljali tako daleč, da si bomo zapravili še to možnost. In kaj še zavira razvoj bosansko-hercegov-skega turizma? Republiki, čeprav si je z olimpijskimi igrami nabrala precej izkušenj, novih objektov in tudi nekaj sredstev, recimo še vedno manjkajo organizacije za uspešno turistično posredovanje. Z drugimi besedami povedano, nima močne agencije, kar jih je, pa so razdrobljene, nepovezane med seboj in druga drugi toliko konkurenčne, da goste s tem odganjajo. Neorganizirana ponudba je potemtakem v tej republiki največja ovira za razvoj turizma. Ze z lovskim turizmom bi si lahko nabrala najmanj petkrat več deviz kot zdaj, če bi seveda imela enotno agencijo, ki bi se s tem ukvarjala. Tuji lovci se dejansko vedno bolj zanimajo za lovišča v Bosni in Hercegovini in tudi ponudba je velika: kar več kot 160 lovskih revirjev je tu, od tega lis posebnim namenom, toda tuji turisti Ie stežka navežejo stike z lovskimi družinami, ki ponavadi niti telefona ne premorejo. In takih drobnih velikih absurdov je v bosan-sko-hercegovskem turizmu na pretek. hercegovskih turističnih delavcev. Toda turisti, vajeni drugih smučarskih središč po svetu, so v olimpijskih pobočjih okrog Sarajeva pogrešali prijaznost in ustrežljivost, na kar so upravičeno odgovorili in domači tisk se jim je v tem pridružil. Opravičevanje, razumljivo, ni kaj dosti zaleglo. Pa vendar, če gledamo na stvar v celoti, lahko rečemo, daje tuji gost z letovanja ali zimovanja v Bosni in Hercegovini kljub vsemu odhajal zadovoljen. Letošnje načrte so bosansko-hercegovske turistične organizacije zastavile precej velikopotezno, tako da naj bi republika zaslužila s turizmom 85 milijonov dolarjev. Znano je tudi to, da bodo imeli letos prednost primorski, zdraviliški in zimski turizem. Že prihodnje leto si obetajo bolj polne devizne blagajne. Klek — tudi nova delovna mesta Takrat naj bi namreč, če bo šlo vse po načrtih, dogradili turistični kompleks s 5650 posteljami na polotoku Kleku, ki je po mnenju nekaterih največja hercegovska naložba. Po drugi strani bi z realizacijo tega projekta dobilo v dveh letih delavske knjižice 2000 ljudi. Prvi gostje naj bi se v tem novem turističnem naselju ob Jadranu naselili že prihodnje poletje, kar pomeni, da bi že čez dve leti do kraja izkoristili 23,5 kilometra razčlenjene obale. Koliko to pomeni za turizem, nam najbolje pove podatek, da je približno toliko dolgo vse Slovensko Primorje. Na ta način bi postala Bosna in Hercegovina primorska republika v pravem pomenu besede. Toda nad vsem tem je še vedno velik vprašaj, ki ga rišejo omejena sredstva turističnih organizacij v republiki in vsega njenega gospodarstva, še zlasti po lanskoletni menični aferi v Veliki Kladuši. Po projektu naj bi sredstva (122 milijonov dolarjev) za to največjo hercegovsko naložbo zbrali s posojili mednarodnih finančnih ustanov. Pravočasno so vso predin-vesticijsko in tehnološko dokumentacijo predstavili mednarodni banki za obnovo in razvoj. Nosilec celotnega projekta je bil SOZD APRO Hercegovina. Kasneje so se mnogi projekti zaradi težavnega položaja bosansko-hercegovskega gospodarstva zamajali, tako da v zadnjem času tudi o tem kaj dosti ne govorijo več. Pa vendar je bilo predvideno, da bi morala dela steči že v začetku poletja. V okviru jugoslovanskega gospodarstva je turizem največji posamični izvoznik, in to z uvozno komponento, ki ne presega 10 odstotkov. Kljub temu turistični delavci menijo, da ta panoga še vedno ni obravnavana kot izvozna, čeprav bi morala biti. Ohrid je Meka lepih stvari Vse naj bi bilo videti poceni, da bi turist zapravil čim več denarja in da se na koncu zaradi tega sploh ne bi vznemirjal. To je tisto, kar bi radi makedonski turistični delavci že dolga leta izpeljali, resnica pa je žal še danes precej drugačna.___________________ Za domače goste je vse drago. Veliko denarja zapravijo, nezadovoljni odhajajo in grozijo, da še nikoli več ne bodo vrnili, že naslednje leto pa so pripravljeni, da se s to moro spet spoprimejo. Vse pozabijo. Za tuje goste je vse poceni. Sploh nc vedo, kako bi denar zapravili, ko odhajajo, pa jim je strašansko hudo, ker že od nekdaj vedo, da turizem ni samo naravna lepota ter jedača in pijača. Kaj več od tega jim nismo ponudili, čeprav so bili na izdatke pripravljeni. Pustimo šalo, čeprav je v njej precej resnice,'in povejmo, da si SR Makedonija od turizma veliko obeta. Med drugim ima eno najlepših jezer v Evropi, Ohridsko, pa najjužnejši biser Dojran-sko jezero in najčistejše Prespansko jezero, skratka, veliko turistično bogastvo, ki je iz leta v leto tujemu in domačemu gostu čedalje bolj privlačne in tudi dostopno. Zimski turizem pa si izredno počasi utira pot v Evropo, do tega kar pomeni sodobno zimsko-turistično središče. Pri tem gre predvsem za Popovo Šapko in Mavrovo. Najvažnejše pri vsem tem je, da sta Ohridsko ip Dojransko jezero končno dobila zbiralnike za čiščenje odplak, tako da bo tudi njuna voda poslej čista. Sredstva za to so zbrali delovni ljudje in občani Ohrida in Dojrana s samoprispevkom. Ohrid, največje makedonsko turistično središče, se mrzlično pripravlja, da bo že maja sprejel prve tuje goste. Ohrid in Struga, obe mesti ob jezeru, gresta na svetovnih turističnih borzah dobro »v promet«, ker postaja jezerski turizem čedalje bolj privlačen. Skopje RAJKO ŽIVKOV1Č Letos pričakujejo ob Ohridskem jezeru več kot milijon in 200.000 prenočitev. V hotelih imata Ohrid in Struga okrog 3000 postelj, v počitniških domovih 4134, pri zasebnikih pa blizu 9000. Poleg tega je v štirih sodobnih in dobro urejenih kampih 10.600 mest. V Strugi so zmogljivosti sicer precej manjše, toda ker je zanimanje prav tako veliko, napovedujejo turistični delavci polne zmogljivosti. Pesem, ki se vsako leto ponavlja, pa je, da niti penzionske cene niti cene storitev na sploh še vedno niso znane. Tisto, kar najbolj zanima tako naše bralce kot morebitne turiste, je še vedno v zraku. Že iz prakse vemo, da je učinek objave cen tik pred začetkom turistične sezone enak anti-reklami. Ohrid in vsa makedonska jezera imajo precej nižje cene kot drugi turistični predeli v državi, zato bi bilo treba to prednost objaviti čimprej in poskrbeti, da bi zanjo izvedela čim širša javnost. Naši turistični delavci pozabljajo, da so se potencialni tuji gostje že odločili, kje bodo letovali, zatorej bo domači gost, kot vsako leto, ostal kot nekakšna rezerva. Prišel bo in zapravil svoj denar, ki bo nekako nadoknadil tisto, česar nismo dobili od tujcev. Poraja se vtis, da bi naši hotelirji radi kar po pošti dobivali denar. Kar pa zadeva kulture in zabavne prireditve, se Ohrid tudi letos temeljito pripravlja na tradicionalno ohridsko poletje, na katerem bodo gostovali sloviti svetovni glasbeniki in bo. po neuradnih vesteh, doživelo preporod. Med drugim bo prišel eden največjih glasbenikov našega časa in organizatorji še vedno skrivajo njegovo ime, ker se, kot sami pravijo, z maestrom še niso dogovorili o vseh formalnostih. Nadalje je pričakovati celo vrsto gledaliških gostovanj iz vse Jugoslavije, tradicionalni balkanski folklorni festival, »starogradska« srečanja, zanimive predstave v rimskem amfiteatru^ mednarodni slavistični seminarji itd . . . Čez poletje ima Ohrid tako natrpan program, da ga je moral delno razporediti po okoliških turističnih krajih. In turisti imajo v Ohridu res kaj videti, ker je prava kulturna Meka, mesto muzejev, v katerem se bizantinske arhitektura prepleta z orientalsko in slovansko. Struga ne more brez svojih Struških večerov poezije, na katerih se vsako leto zbero pesniki z vsega sveta, teh pa je vsako leto vse več. Dojran, najtoplejše jezero v Jugoslaviji, pričakuje tradicionalne goste, se pravi družine z otroki. Zdravstveni delavci so namreč ugotovili, da je to jezero najboljše zdravilo za tiste otroke, ki bolehajo za astmo in bronhitisom. Taka je, na kratko povedano, makedonska turistična panorama pred začetkom poletja, o rezultatih pa bomo povedali kaj več med sezono in po njej. EROL RIZAOV ir Se vedno premalo ambulant v ozdih V Ljubljani hodi v obratne ambulante le četrtina delavcev - Najpogostejše so bolezni dihal, kosti in mišic 1®" februarja — Obratne in prednostne ambulante v., •l“b|Jan> se vedno niso tako pogoste in uveljavljene, da bi zagotovile zeleno raven zdravstvenega varstva aktivnega dela prebivalcev. Zato jih bo treba še naprej razvijati ter z zakonskimi spremembami dati ozdom več manevrskega prostora za plačevanje zdravstvenih storitev v obratih in prednostnih ambulantah. DELO ★V. - stran 9 To so še posebej poudarili v današnji razpravi mestnega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo o organiziranju obratnih in prednostnih ambulant v Ljubljani. V ljubljanskih občinah je namreč skoraj 200 tisoč delavcev, približno tretjina pa jih ima • Statistični podatki iz ljubljanskih obratnih ambulant kažejo, da so med pacienti najpogostejše bolezni dihal, kosti in mišic. Tem sledijo bolezni prebavnih organov, srca in ožilja. organizirano zdravstveno varstvo v obratnih ambulantah. Vendar v te obratne ambulante hodi le četrtina delavcev. Primerjalni podatki z drugimi območji v Sloveniji kažejo, da v obratne ambulante v ljubljanskih občinah hodi manj delavcev kot drugod v republiki. Obratne ambulante imajo praviloma svoje zdravstvene time za poln delovni čas (ponekod imajo celo več timov), medtem ko prednostne ambulante delajo v okviru splošnih v zdravstvenih domovih, po nekaj ur na teden za potrebe posameznih ozdov. Skratka, pri slednjih gre za delo, za katero smo po starem rekli, da ga opravljajo pooblaščeni zdravniki. • Analiza, ki jo je danes obravnaval mestni komite za zdravstveno in socialno varstvo, ni vsebovala podatkov o bolniškem staležu, kroničnih degenerativnih obolenjih in umrljivosti po posameznih poklicnih skupinah delavcev. Bi pa najbrž primerjalni podatki precej izostrili sliko o zdravstvenem stanju delavcev. Število obratnih in prednostnih ambulant je seveda odvisno od finančnih možnosti delovnih organizacij. Zdravstveni dom Ljubljana, denimo, opozarja, da številnim ozdom, ki že imajo svoje ambulante, v drugi polovici leta zmanjka denarja za plačilo zdravstvenih storitev, ki so jih v teh ambulantah opravili. Vzrok za to je restriktivna politika družbe do vira financiranja — sklada skupne porabe ozdov. Pri plačilu storitev s področja preventivne dejavnosti ni težav, ker gre denar za to iz materialnih stroškov ozdov, medtem ko se denar za plačilo storitev s področja kurative črpa iz skladov skupne porabe. Zato so člani mestnega komiteja menili, da je treba dati pobudo za spremembo zakonodaje na tem področju, vendar se je treba na to temeljito pripraviti. Natančno je treba opredeliti, katere storitve bi se še lahko plačevale kot materialni stroški ozdov in predlagati spremembo zakona. Razpravljala so hkrati poudarili, da je treba v večji meri kot doslej razvijati preventivno zdravstveno varstvo. Ključno vlogo ima pri tem medicina dela, ki mora pomagati pri uveljavljanju miselnosti, da je treba tehnologijo prilagajati človeku, in ne narobe. LJILJANA D JERIČ Pri evidentiranju največ težav s kandidati za sise Predsedstvo MK SZDL Ljubljana: ljudje se ob zaostrenih razmerah v družbi močno otepajo vodilnih funkcij LJUBLJANA, 16. februaija — »Pri evidentiranju kandidatov za funkcionarje smo imeli letos predvsem pri sisih zelo velike težave. Ljudje se funkcij ob zaostrenih razmerah v gospodarstvu m družbi močno otepajo.« Tako je o letošnjem postopku evidentiranja na današnji seji predsedstva MK SZDL Ljubljana govoril njegov podpredsednik Jože Meden. Na seji, na kateri so obravnavali in sprejeli sklep o sklicu mestne kandidacijske konference (ta bo 17. marca), sklep o sestavi konference in predlog poslovnika za delo konference, je Jože Meden povedal, da so letos komajda še prepričali dosedanje funkcionarje v sisih, da so ponovno privolili v evidentiranje. Poudaril je, da se bo treba evidentiranja za volitve, ki bodo čez dve leti, lotiti takoj, da ne bodo lepi sklepi spet ostali le na papirju. Na seji so evidentirali tudi možne kandidate za nosilce individualnih funkcij na mestni ravni. Za predsednico mestne skupš-črne Ljubljane so evidentirali Nušo Kerševan, za podpredsednika skupščine Vladimirja Mušiča, za predsednico zbora združenega deia Veselko Mladenovič, za predsednika zbora občin Dušana Gačnika, za predsednika družbenopolitičnega zbora pa Staneta Vlaja. Vsi evidentirani funkcije opravljajo že zdaj. Predsedstvo se je dogovorilo, da bo treba v prihodnosti podrobno pregledati organiziranost posameznih sisov. Razpravljala so namreč menili, da so že pred kratkim sprejeli več sklepov, da je treba interesne skupnosti reorganizirati, v političnih koordinacijah so se s tem tudi vsi strinjali, praksa pa kaže, da se večina trudi, da bi položaj ostal nespremenjen. Potrebna bo to'k *>r*a Poltl4na akcija, da se bodo stvari premaknile z mrtve MARKO JAKOPEC Marca bodo spet višje stanarine Povišale se bodo za 30 odstotkov - Delež stroškov upravljanja v stanarini se mora zmanjšati LJUBLJANA, 16. februaija - ljubljanske stanarine se bodo 1. marca povišale za 30 odstotkov. Tak sklep je na današnji seji sprejel izvršni svet skupščine mesta Ljubljane. Sklenili pa so tudi, da se mora delež stroškov upravljanja v stanarini zmanjšati. Ostal naj bi nominalno tako visok, kot je bil decembra' Bojan Kardelj, sekretar samoupravne stanovanjske skupnosti mesta Ljubljana, je opozoril izvršni svet, da bo sklep o zmanjšanju deleža stroškov upravljanja v stanarini težko uresničiti. Večino družbenih stanovanj namreč upravlja Stanovanjsko podjetje Ljubljana, cene pa določa njihov delavski svet. Zato je ljubljanski izvršni svet naložil mestnemu uradu za cene, da pripravi predlog za uvedbo družbenega nadzora cen storitev na področju ‘gospodarjenja s stanovanjskim skladom. Lani so se stanarine v Ljubljani povišale trikrat. Ob koncu lanskega leta je bila stanarina za 277 odstotkov višja kot konec leta 1986. Delež stanarin v revalorizirani vrednosti stanovanjskega sklada je znašal 1,79 odstotka, v načrtu pa je bilo predvideno, da bo znašal 2,04 odstotka. Da pa bi dosegli ekonomske stanarine, bi moral ta delež znašati 2,72 odstotka. Za doseganje te stopnje bi bilo treba stanarine letos realno povečati za 52 odstotkov, nominalno pa, če upoštevamo visoko stopnjo inflacije, še precej več. Prehod na ekonomske stanarine je opredeljen v republiški resoluciji že za letošnje leto. Povprečna stanarina za povprečno stanovanje bo od 1. marca znašala (po našem izračunu) 663,96 dinarjev za kvadratni meter. Stanarine za posamezna stanovanja bodo seveda odstopala navzgor in navzdol, glede na kakovost stanovanja. Kot je predvideno, se bodo stanarine zvišale spet 1. junija. MARKO PEČAUER PO SLOVENIJI Večer z Brankom Miklavcem LJUBLJANA, 16. februaija — V ljubljanskem gostišču Pri Amerikancu bo v sredo, 17. februarja, ob 19. uri literarni večer z Brankom Miklav-cem, slovenskim igralcem, ki se bo tokrat predstavil tudi kot literat. Miklavc bo nastopil z besedilom Borut in Kurt, s pesmimi monologi Besede bogu in s Curliado, scenarijem za celovečerni film. (P. P.) Solistični nastop Brede Ukmar LJUBLJANA, 16. februarja — Univerza za tretje življenjsko obdobje prireja v sodelovanju z Glasbeno šolo Vič nastop pianistke Brede Ukmar, ki bo jutri, 17. februarja,ob 19. urivdvorani glasbene šole na Ekonomski 20. Breda Ukmar bo izvajala dela D. Scarlattija, L. v. Beethovna, J. Brahmsa, F. Paulenca, E. Satieja in F. Chopina Vstopnine ne bo. (P. G.) Literarni večer v Logatcu ..LOGATEC, 16. februaija - Delavci logaške Matične knjižnice pripravljajo v četrtek, 18. fe-Dinarja, ob 19. uri literarno srečanje s pisateljem I Jožetom Snojem. Na srečanju se bodo pogovarjali o Snojevem literarnem delu in njegovi uredniški J dejavnosti pri oblikovanju Nove revije. (A. O.) Zadoščeno večini pripomb krajanov okrog Uniona V osnutku zazidalnega načrta za območje okoli Pivovarne Union je upravičena večina pripomb krajanov - Manj prometa LJUBLJANA, 16. februaija - V šišenski občinski stavbi, Pivovarni Union m v krajevni skupnosti Milana Majcna je bil decembra razgrnjen osnutek zazidalnega načrta ŠP 1/1, torej območje okrog Pivovarne Union. Po javni obravnavi, na kateri so krajani dobiti pojasnila k pripombam, so sprejeti tudi sklep o načelnem soglasju k osnutku zazidalnega načrta. Tudi izvršni svet občine Ljubtilma hiška je sprejel predlagane dopolnitve k osnutku, tako da bo moral izdelovalec osnutka zazidalnega načrta pred razpravo v občinski skupscuu vnesti še nekatere popravke. Večina pripomb krajanov se je nanašala na preobremenjenost cest in križišč na omenjenem območju zaradi Alka, Slovina in Uniona. Pivovarna Union je pojasnila, da je uvedla enosmerni promet skozi tovarno, opustila nočno delo (in s tem moteči hrup), manjši odvoz zdaj osušenih tropin je prav tako zmanjšal promet, še bolj pa se bo to poznalo, ko bo zgrajen dodatni industrijski tir v tovarno. Razvaža-nju piva z lahkimi tovornjaki se ne bo mogoče izogniti, pač pa bo promet zmanjšala predvidena selitev odlagališča za premog na Pivovarniški ulici. Iz Uniona prihaja tudi predlog za nov vhod Celovške ceste. Zaposleni v Unionu naj bi torej parkirali v Tivoliju in prihajali v tovarno skozi obnovljen vhod na Ce- lovški. V Unionu so menili, naj bi staro stavbo na Celovški 20 podrli, prostor pa namesto za gostinski objekt namenili za razstavni prostor starih proizvodnih strojev iz muzejske zbirke. Stališče, ki ga je potrdil tudi občinski izvršni svet, je drugačno: stavbo bodo ohranili za izvedbo javnih programov in pri tem upoštevali mnenje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Odlagališče embalaže bo Union odstranil, na vogalu Ruske in Pivovarniške pa je predviden parkirni prostor za obiskovalce muzeja. Hortikulturno urejen in opremljen z muzejskimi stroji bo prostor ob muzeju, ki postaja turistična zanimivost, še privlačnejši- LADA ZEI V - Šolstvo ima težave s prostori rilT C7TII I« — ti ■ y»i _ •• • • ■ Predsedstvo OK SZDL Center je obravnavalo poročilo o vzgoji in izobraževanju v centru — Pomanjkanje prostorov ogroža izvajanje programov LJUBLJANA, 16. febraaija - Poročilo o vzgoji in izobraževanju “ z oceno prostorskih možnosti razvoja šolstva v Centra, ki so ga pripravili v občinskem komiteju za družbene dejavnosti, so na nedavni seji obravnavati tudi člani predsedstva občinske konference SZDL Center. Poročilo je bilo deležno enotnih pohval, razpravljale! pa so menili, da je letos pripravljeno zares celovito in analiHfr.« in m le seznam poročil različnih služb in komitejev. Še posebej so pohvaliti, da so v poročilu nakazane poti za odpravljanje težav, ponekod pa tudi že konkretne naloge. Občinstvo je tudi ploskalo • Javna razprava o osnutku zazidalnega načrta za viško krajevno skupnost Rakova jelša je končana, vsaj uradno. Neuradno pa se bodo mnenja strokovnjakov, od katerih vsak zagovarja svoj kanalizacijski sistem za to barjansko območje, zagotovo še naprej kresala. Kdo ima prav? Strokovnjak, ki si je izkušnje o kanalizaciji pridobival v ZRN, ali strokovnjaki Vo-dovoda-Kanalizacije ? Kljub skoraj dveurnemu premetavanju podatkov o eni in drugi kanalizaciji, o tem, kaj vse so pri Kanalizaciji narobe prikazali in kaj njihov projekt tlačne kanalizacije pomeni za krajane, je rezultat enak kot pred začetkom javne razprave. Krajani verjamejo tujim izkušnjam, še posebno, ko morda že petič slišijo, da bodo zaradi črpalk plačali elektrike, »da bodo črni«. To je tisto, kar so si ob vsem strokovnem premetavanju podatkov najbolj zapomnili in kar jih tudi najbolj zanima. In seveda so tudi ploskali. Vprašanje je, ali je zbor krajanov primerno okolje za besedni dvoboj med stro-kovnjaki, ki želijo drug drugega (oziroma njihovo strokovnost) očrniti. In pred nekaj sto ljudmi, ki so večinoma delavci in nimajo prav veliko šol (tako so sami dejali), se to da narediti. Zelo uspešno, seve- da, saj se je krajevna skupnost, ki kaj rada vsem, ki ne trobijo v njen rog, očita pristranskost, dobro organizirala. Opazovalec dogajanja v jedilnici trnovske osnovne šole je imel občutek, da so po dvorani potreseni »minerji«, ki na dirigentski dvig roke postavijo provokativno vprašanje. Ze vnaprej pa so vsi odločeni, da odgovoru ne bodo verjeli, če ne bo prišel iz pravih ust. In prave ljudi so si tudi že vnaprej izbrali. V tem primeru je neodvisna strokovna komisija res najboljša rešitev. Njene ugotovitve bodo prepričale vsaj druge občane, če že ne bodo sprejemljive za krajane Rakove jelše, ki so se očitno že odločili. Ljubljani je pravzaprav vseeno, kakšno kanalizacijo bodo dobili v tej KS. Ljubljančane zanima predvsem to, kdaj bo to območje komunalno urejeno tako, da ne bo več žarišče bolezni in možnosti epidemij, da bo urejeno tako, kot se za človeka vredno življenje spodobi. Če se bodo strokovne in manj strokovne razprave vlekle po polževo, se to še dolgo ne bo zgodilo. Če bo KS zahtevala kaj takega, česar Ljubljana ne bo mogla finančno izpeljati, pa tudi ne. MOJCA KAUČIČ Predsednica občinskega komiteja za družbene dejavnosti Center Ksenija Preželj je povedala, da je poročilo pripravljeno pod vtisom sedanje gospodarske in družbene krize. Njene posledice se namreč močno čutijo tudi ,v vzgoji, izobraževanju in šolstvu. Poudarila je, da je za na-jožbe na voljo zelo malo denarja, skoraj nič se ne vlaga v posodabljanje opreme po šolah, vsako leto bolj pa so problematični tudi prostori. Še posebej zato, ker pričakujemo v prihodnjih letih zelo številne generacije mladih šolarjev. Iz poročila je razvidno, da se je kakovost dela v vzgojno-varstvenih organizacijah v zadnjem času vendarle precej izboljšala. To pripisujejo predvsem pametnim organizacijskim spremembam v vzgojno-varstveni organizaciji Center. PRAVNA POSVETOVALNICA Nov natečaj za ljubljansko celostno podobo Celostno podobo mesta bodo izbrali izmed predlogov šestih oblikovalcev LJUBLJANA, 16. februarja — Ker razpis javnega natečaja za celostno podobo mesta Ljubljane ni uspel, je mesto Ljubljana v sodelovanju z Društvom oblikovalcev Slovenije razpisalo interni natečaj. K sodelovanju so povabili šest oblikovalcev, ki jih je predlagalo društvo. Januatja je žirija, ki je ocenjevala dela, poslana na prvi, javni natečaj, sporočila, da noben predlog ne ustreza zahtevam. Zato so osnutke za celostno podobo mesta naročili neposredno pri šestih oblikovalcih: Ninu Kovačeviču, Miljenku Liculu, Zdravku Papiču, Janezu Suhadolcu, Matjažu Vipotniku in Željku Borčiču. Vsak bo dobil 800 tisoč dinarjev za pripravljeni projekt. Prva nagrada pa bo izvedba del. V skladu za nagrade je še iz prvega natečaja 3,7 milijona dinarjev, izvršni svet skupščine mesta Ljubljane pa je na današnji seji sklenil zagotoviti še 1,1 milijona dinarjev. M. P. Drugačen pa je položaj v osnovnem šolstvu. Slabe prostorske možnosti in neustrezna kadrovska zasedba onemogočajo dosledno uresničevanje prenovljenih programov življenja in dela v šolah. Učni uspeh učencev se je v primerjavi z uspehi v minulih dveh letih poslabšal. Pomanjkanje prostora, neustrezni kadri in slabo sodelovanje združenega dela pri izvajanja programov so bili razlogi, ki so lani tudi v šolah srednjega usmerjenega izobraževanja ogrožali kakovost dela in rezultate. Člani predsedstva so poleg pohval imeli tudi nekaj kritičnih pripomb. Menili so, da je nekoliko premalo problemsko predstavljena prenova osnovnega in srednjega šolstva. Pogrešali so predvsem podatek o poklicnem usmerjanju, delu šolskih psiholo- gov in interesnih dejavnostih mladih na srednjih šolah. O pobudi, da naj bi nekatere srednje šole koristno izrabile tudi prostor po osnovnih šolah, so člani predsedstva menili, da bi to lahko štorih le v skrajnem primeru. Prva naloga mora biti prostorski razvoj srednjih šol, če pa bi že »gostovale« na osnovnih šolah, pa to ne sme trajati dalj kot eno leto, pouk bi moral biti organiziran le za prve letnike, odvijati bi se moral le v popoldanskih urah. Eden od razpravljalcev je povedal, da pri nas še kar dobro skrbimo za telesno in duševno prizadete otroke, zelo malo pozornosti pa namenjamo spodbujanju in razvoju nadarjenih otrok. Ce hočemo zares postati napredna družba, je treba tudi temu posvetiti več pozornosti. Clam predsedstva so pogrešali tudi podatke o rezultatih osnovnega in srednjega šolstva. Poudarili so, da to seveda ni naloga komiteja za družbene dejavno-sti, pač pa bi morali podatke o izobraženosti učencev priskrbeti na visokošolskih organizacijah in v organizacijah združenega dela. MARKO JAKOPEC Križevčani vabijo na prleško gostiivanje LJUTOMER, 16. februarja — Po zelo uspeli lanskoletni prireditvi, prvem pravem prleškem gostiivanju, ki ga je turistično društvo Križevci pri Ljutomeru pripravilo, da bi obogatilo turistično ponudbo in obenem ohranilo stare prleške ženitovanjske običaje, bodo prizadevni Križevčani enako prireditev pripravili tudi letos. Gostiivanje bo 18. in 19. junija v Križevcih, in ker na prireditvi prijavljene mlade pare zares poročijo po vseh starih običajih, že zdaj vabijo pare, ki bi se radi poročili na pravem prleškem gostiivanju, da se prijavijo na naslov: Turistično društvo Križevci pri Ljutomeru, 69242 Križevci, ali po telefonu (069) 87-066. (J. P.) puicieio Izšla je zbirka pesmi Bistričanke Anice Jovič SLOVENSKA BISTRICA, 16. februarja Skoraj preskromno in premalo opazno so sode-lavci bistriške kulturne skupnosti ob letošnjem kulturnem prazniku slovenskega naroda izdali že osmo zbirko literarnih del domačinov ali avtorjev ki so krajši ali daljši čas bivali v tem mestu pod Pohorjem m v njem tudi ustvarjali. Tokrat je bila na vrsti pred poldrugim letom umrla učiteljica Anica Jovič. Zbirko njenih pesmi, ki nosi naslov Moja pesem, so ob sodelovanju s Kristino Šegeje-vo, Stanetom Gradišnikom in Zvonetom Potočnikom izdali v tisoč primerkih. »Njeno življenje je bilo od vsega začetka polno preizkušenj, izzivov in nemalokrat tudi usodnih udarcev, ki so oblikovali njen značaj in njeno odzivanje na prostor in čas. To njeno odzivanje se je strnilo v občutenje vsega, kar je lepega, vrednega pa tudi bolečega, m se sproščalo v pisani besedi, največkrat v pe-smi,« je o avtorici zapisal ravnatelj šole Avgust Vidmar. (U. S.) 6 Fotografije o najhitrejšem transportu blaga na vpogled LC?KA’ 16‘ februarja - Delavci LTH Škofje Loke si bodo od danes pa do konca meseca ogledali fotografije o najhitrejšem transportu blaga. Njihov sodelavec, Janez Pipan, ki dela na področju transporta, je dobil profesionalne pos-netke zahodnonemške letalske družbe Lufthansa o načinih cargo transporta. Razstavo so pripravili člani kulturne skupine te loške tovarne. (M. K.) V Iskri Rotomatiki danes odpira razstavo Nande Rupnik r ipRUA. 16- februarja - Nande Rupnik, ki ga Idrijčani dobro poznajo kot vodjo delovne terapije v idrijski psihiatrični bolnišnici, širša javnost pa ga ceni kot prizadevnega in vsestranskega likovnega ustvarjalca, bo od jutri dalje razstavljal v prostorih spodnjeidrijske Iskre Rotomatike. Za to priložnost je izbral niz svojih penSisb in akrilnih podob na platnu. Rupnikova razstava v Spodaj* Idriji bo odprta do konca tega meseca. Z njo je idrijski slikar, katerega dela tudi po mnenju strokovnjakov v mnogočem presegajo povprečno raven ljubiteljskih umetnikov, povečal število svojih javnih nastopov na 22 predstavitev, med katerimi je približno polovica samostojnih razstav. Dela Nandeta Rupnika poznajo tudi v zamejstvu. (K. R) Moped tori za izžrebanca igre Kekec pašteta nagrajuje' MURSKA SOBOTA, 16. februarja — V že četrtem kolu nagradne igre Mesne industrije iz Murske Sobote Kekec pašteta nagrajuje, ki pote-ka vzporedno z igro Podarim-dobim, je bil izžreban Bons Petek iz Nedelice pri Turnišču, ki je dobil za nagrado moped tori. V tem kolu je žreb izbiral med 8.826 poslanimi kuvertami. (J. P.) Ob sobotah brezplačno kopanje v zimskem bazenu za Velenjčane TITOVO VELENJE, 16. februarja - Zveza telesnokultumih organizacij občine Velenje je tudi Velenjčanom omogočila brezplačno kopanje v zimskem bazenu v Titovem Velenju in sicer vsako soboto, od 1. februarja do 30. marca med 16. in 18. uro. (L. O.) Rojstva «(LTJ&blir‘k3' dečkov. Najlažja med otroci je bila punčka s porodno težo 2810 gramov, najtežji pa fantek, kije ob rojstvu tehtal 4220 gramov. (R. D.) 1 Pogrebi LJUBLJANA: Na Žalah se bodo danes svojci še zadnjič poslovili od 93-letne upokojenke Bernarde Zupančič (ob 9. uri); 68-letnega upokojenca Luke Berganta (ob 11. uri); 4Metnega dipl ing Janeza Weissa (ob 12. uri); 82-Ietne upoko-jenke Manje Pregelj (ob 13. uri) in 70-letne upokojenke Manje Janežič (ob 15. uri). SOSTRO: Danes ob 16! uri bodo na pokopališču v Sostrem pokopali 74-letnega kmeta Antona Kregarja. (R. D.) Sporna hišica ob bajerju Rninsrira ki in in nk _I_•_s_ > .... Podpora zamisli o združitvi Kovinskih obratov z Rikom Moščanski IS znova obravnaval položaj Gradisovega tozda Kovinski obrati - V Gradisu se še niso odločili, kaj bodo storili LJUBLJANA, 16. februarja - Gradisov tozd Kovinski obrati že več mesecev išče izhod iz krize. Ena izmed rešitev se mu je ponudila pred kratkim, ko je tozd Komunalna oprema ribniške delovne orea-nizac^e Riko iznzil pripravljenost, da bi del svojega proizvodnega programa prenesel v Kovinske obrate. O razreševanju težav Brunarica, ki jo je ob koseškem bajelju brez dovoljenja postavil Cvetko Cvet, je povzročila veliko hude krvi — Skaljeni sosedski odnosi LJUBLJANA, 16. februarja - Poklicala nas je bralka iz Kosez in !?zL0p0Ž!,-ni" 8°5fih*Rarja Cvetka Cveta, lastnika bifeja Pri cvičku, če s da si je blizu svojega bifeja ob koseškem bajerju brez dovoljenja postavil brunarico, ki bo služila kot kiosk za bife na piuStcui • • f -, • -----------— u razreševanju icu, v.“?vu™9" obratih in o morebitnem povezovanju tega tozda z rib-eda tudi na današnji seji moščanskega niškim Rikom je tekla beseda izvršnega sveta. V Rikovem tozdu Komunalna oprema so predlagali, da bi se Gradisov tozd Kovinski obrati združil z njimi in bi bili potem enoten tozd v okviru Rika. S tem bi si v Riku zagotovili potrebne proizvodne prostore za nadaljnji razvoj, hkrati pa bi s tem končali tudi agonijo Kovinskih obratov. Delavci tega tozda so prejšnji teden od vodstva Gradisa zahtevali, naj jim zagotovi, da namerava sanirati Kovinske obrate. Prav tako so zahtevali, da se morajo odločiti glede pokrivanja izgub tozda po zaključnem računu in odpisa dolgov tozda v višini 5,3 milijar-de dinarjev, ki jih dolgujejo Gra-disovi interni banki. Terjajo tudi pomoč na finančnem, komercialnem in razvojnem področju ter pri preprečevanju odhajanja najboljših delavcev iz tozda. Kot je danes izvenelo iz besed predstavnika Gradisa, se tam še vedno niso dokončno odločili, kaj bodo storili s tem svojim najbolj problematičnim tozdom. V Gradisu bi se težko odrekli temu tozdu, saj menijo, da je proizvodno precej povezan s sistemom gradbene operative. Poleg tega pa se bojijo, da bi združitev tega tozda z Rikom omajala integriteto Gradisa. Sicer pa se bodo o predlagani združitvi tozdov predstavniki Rika in Gradisa podrobneje pogovarjali še ta teden. Člani moščanskega izvršnega sveta so podprli zamisel o združitvi, vendarle na podlagi strokovnih odločitev in gospodarske upravičenosti. Gradisu in Riku so priporočili, naj čimprej pripravita te strokovne podlage. VESO STOJANOV Kako je s tem, smo jx>vprašali na komiteju za urejanje prostora v občini Šiška. »Tudi na naš komite je januarja prišla pritožba zaradi gradnje te brunarice,« je povedal Peter Ogorelc. »Pritožbo smo preverili. Res gre za gradnjo brez lokacijskega dovoljenja.« Lani je Cvetko Cvet naredil pri bajerju betonsko ploščad in nanjo postavil brunarico. Mestna uprava inšpekcijskih služb mu je najprej izdala odločbo, da mora kiosk odstraniti, sicer bo to na njegove stroške opravila urbanistična inšpekcija. Zadeva je še v postopku, ker pritožbeni rok še ni potekel. Obiskali smo tudi Cvetka Cveta. Povedal nam je, da je ta brunarica samo začasna rešitev. Postavil jo je, ker ga je za to zaprosilo koseško športno društvo. Mimo koseškega bajerja namreč poteka steza za tek na smučeh. V športnem društvu so želeli, da bi bila ob progi okrepčevalnica, kjer bi tekači iahko dobili topel napitek, pa tudi shranjevali smuči in označbe za proge. Brunarica bi služila tudi kot okrepčevalnica za drsalce, ki se jih, ko bajer zamrzne, zbere ob sobotah in nedeljah tudi do petsto. Cvetko Cvet je pripravljen do prihodnjega leta zgraditi tudi sanitarne prostore, ki jih sedaj za drsalce ob bajerju sploh ni. Cvetko Cvet pravi, da je pripravljen brunarico podreti čez nekaj let, ko bo v skladu z zazidalnim načrtom občine ob koseškem bajerju postavljen kak ustreznejši gostinski objekt. Ker je brunarica lesena, je ne bo težko podreti, betonsko ploščad pa zasuti z zemljo. Glede lokacijske dokumentacije pa Cvetko Cvet pravi, da morda res nima vseh papirjev, ki bi jih mtiral imeti, vendar pa ima podporo krajevne skupnosti. »Krajani vendar potrebujejo tak objekt,« pravi. Povedal je tudi, da se s sosedi ne razume najbolje, da ima večkrat težave. Nekoč so sosedje, na primer, zaprli avtomobilom dostop do njegovega bifeja. Na teh straneh večkrat pozo- vemo bralce, naj nas pokličejo in povedo, kaj jih moti v njihovem okolju. Od bralcev ne zahteva mo, da se nam predstavijo. A vsaj v tem primeru nam je žal, da se o zadevi ne moremo po drobneje pogovoriti še -z bralko, ki nam je telefonirala. Če ne bi bili sosedski odnosi skaljeni, bi se verjetno tudi zadeva s sporno brunarico odvijala drugače. Zdi se, da je vzrok pritožb krajanov globlje, brunarica pa je samo povod. Navsezadnje, koseški bajer, ki naj bi postal rekreacijski center za ta del Ljubljane, potrebuje še kaj več kot zgolj okrepčevalnico. Sosedje bi radi imeli svoj mir in jih vsak objekt, ki kaže, da bo v njihovi okolici postalo živahneje, moti. In kaj naj si mislimo o zasebnem gostincu, ki je prepričan, da za postavitev brunarice zadostuje njegov ekonomski interes in podpora krajevne skupnosti, ne pa tudi »papirji«, ki bi jih po zakonu moral imeti. V šišenski občini pa bi se tudi morali odločiti, kaj nameravajo s koseškim bajerjem. Primestno mrtvilo prav gotovo ni prava rešitev. Skoda je bajerja in možnosti za rekreacijo. MARKO PECAUER Sprememba delovnega razmerja A. M., Celje: V delovni organizaciji sem zaposlena za določen čas. ker nadomeščam delavko na porodniškem dopustu. Ali obstaja kakšna možnost, da se to delovno razmerje spremeni v delovno razmerje za nedoločen čas? ODGOVOR: Delovno razmerje za določen čas sč lahko sklene samo izjemoma, in to v primerih in s pogoji, ki so določeni v samoupravnem splošnem aktu. V praksi gre najpogosteje za nadomeščanje začasno odsotnega delavca. Tako delovno raz-merje preneha z dnem, ko se vrne odsotni delavec. V primeru, da začasno odsotnemu delavcu preneha delovno razmerje, pred->io se vrne na delo, pa lahko po določilu člena 36/5 zakona o delovnih razmerjih delavec, ki je zaradi nadomeščanja sklenil delovno razmerje za določen čas, brez oglasa sklene delovno razmerje za nedoločen čas. Le v opi- KUPON za pravno posvetovalnico »Dela« sanem primeru bo lahko prjšlo do spremembe delovnega razmerja brez oglasa. Zavlačevanj e postopka M. J., Radovljica: Pred sodiščem poteka postopek o ugotovitvi in razdelitvi premoženja po razvezi zakonske zveze. Bile so že štiri obravnave, vendar je tožnik vsakič predlagal drugo varianto, tako da se zadeva ni mogla zaključiti. Prosim za pojasnilo, zakaj se postopek tako zavlačuje in na kakšni podlagi mi tožnikov odvetnik grozi, da bom jaz plačala vse stroške? ODGOVOR: Kadar se bivša zakonca’ne sporazumeta, trajajo sodni postopki, v katerih se po razvezi urejajo njune premoženjske zadeve, praviloma dolog časa. Vzrok so po eni strani dostikrat zaostreni odnosi med nekdanjima zakoncema, ki onemogočajo pametne dogovore, po drugi strani pa zamotano ugotavljanje dejanskega stanja. Kot je razbrati iz vašega pisma, je šlo na prvih dveh obravnavah za pogovore o možni poravnavi mW strankama, ki pa niso bili uspešni. Zato se je nato začelo ugotavljanje dejstev, ki so pomembna za ugotovitev, katero premoženje je skupno premoženje in kolikšen je delež vsakoga od bivših zakoncev na tem premoženju. Vse to je pri vas sporno, zato mora sodišče ugotavljati, kdaj in kako je bilo premoženje pridobljeno, kolikšni so bili dohodki zakoncev, posojila, koliko je kdo 'pripomogel k ohranitvi premoženja, kdo je opravljal domača dela, kdo je skrbel za varstvo in vzgojo otrok in kakšno vlogo je imel vsak pri upravi ter povečanju skupnega premoženja. Brez vseh teh številnih podatkov sodišče ne bo moglo odločiti o tožbenem zahtevku. Kar pa se tiče plačila stroškov, velja načelo uspeha: stroške nasprotne stranke (delno) plača tista stranka, ki v pravdi (delno) propade. Predkupna pravica B. L., Domžale: Skupno smo trije solastniki stanovanjske hiše, pri čemer znaša moj delež tri četrtine. Solastnika, s katerima se ne razumem, nameravata svoja deleža prodati, zanima pa me, ali lahko zahtevam, da ju prodata meni. ODGOVOR: Solastništvo samo po sebi ne ustanavlja zakonite predkupne pravice, četudi gre za večinski solastniški delež tistega, ki se za takšno pravico poteguje. Glede na to torej od solastnikov ne morete zahtevati, da svoja deleža prodata vam. RADAR PISMA BRALCEV Grenak občutek ob brezdušnostl družbe Najostreje protestiram proti brezdušno birokratskemu izkoriščanju naših sredstev javnega obveščanja. Mislim na poročilo v TV Obzorniku 9. februarja, ko je napovedovalka morala obvestiti slovensko javnost, da je en pacient lani v Kliničnem centru v Ljubljani porabil kar tri odstotke vseh sredstev ormoške zdravstvene skupnosti. Poročilo sem poslušal z ženo, ki seje lani zdravila v tej ustanovi, kjer so se zdravniki kar štiri mesece z vsem srcem in znanjem borili za njeno življenje. Ne bi rad videl, da bi kdo doživel osuplost in tesnobo, ki sva jo pri tem začutila. Danes že vem, da ni šlo za ženo, vendar grenkega občutka ob brezdušnosti naše družbe to ne zmanjša. Koliko je še danes vredna oguljena politična fraza iz povojnih let, ki je človeka razglašala za naše največje bogastvo. In predvsem, kaj tak podatek pove o trenutni samoupravni organiziranosti zdravstva? Ni več kot na dlani, da zdravstvena skupnost, ki je ekonomsko pač samo zavarovalna rizična skupnost, to preprosto in po domače povedano ne more več biti od trenutka, ko mora porabiti od svoje celote kar tri odstotke za enega samega zavarovanca? Lo- gika rizičnih skupnosti po vsem svetu je taka, da morajo biti čim večje, pa če je komu pri nas še tako do tega, da se moramo v vsaki občini igrati samoupravljanje - uporabniki z izvajalci — kljub vsej zdravi pameti in kljub temu, da to že leta, ob vseh resolucijah od zgoraj, nima več nobene vsebine. Pred leti sem se v skupščini zdravstvene skupnosti potegoval za drugačno obliko organiziranosti, pa smo bili delegati po vrsti utišani s pojasnilom, da proti sistemu ne moremo razpravljati. Pričakujem, da bo enkrat zmagal zdrav razum in bodo končno za zdravstvo po skupnem dogovoru začeli skrbeti strokovnjaki iz zdravstva in ekonomskih ved, ki bodo to počeli z visoko mero etične zavesti in da se bo denar za zdravstvo zbiral po enotnem republiškem ključu. Ne vem, že dolgo ne vem, zakaj ne gre tako, da bi vsak zaposleni v Sloveniji dal enak odstotek od BOD za zdravstvo. To bi bilo preprosto pošteno in o tem se vendar lahko samoupravno dogovorimo in ima potem tak dogovor še- vedno samoupravno vsebino. Ne vidim, zakaj bi naj bilo v takem dogovoru manj samoupravljanja. Slišim očitek, da se potegujem za tehnokratski pristop. Ne razumem, zakaj bi naj imeI negativen prizvok, če bi tehnokracija ravnala tako, kot sem napisal. Imam občutek, da zdravstvo ni edino področje, kjer bi nam lahko pomagala iz težav. dr. BOŽIDAR RADOŠ, , Kerenčičeva 14, Ormož •• institut • 0 jožet stetan • 0 fjubllana 0 lamova 39 1 i—T r44 itmut TJHLAOE TOZD Zastopstvo IBM Ljubljana, MoSe Pijadejeva 29 r—t—t Slovensko narodno gledališče v Ljubljani, TOZD Opera In balet objavlja prosta dela In naloge - dveh garderoberjev - KV krojača - garderoberke - KV Šivilje Oelo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo 3 mesece. Objava valja do zasedbe dal in nalog. Prijava z dokazili o Izpolnjevanju pogojev poSljite na naslov: Komisiji za delovna razmerja TOZD Opera In balet SNG, Ljubljana, Zupančičeva ul. 1. 17-2050 USPOSABLJANJE 2ti UFOtiRSO S EsšT SS — rSSSSTSŠ PC l <3=—S™ UVODNI TEČAJ PC-PIS VVORDSTAR LOTUS 1-2-3 PC%^,rffih7oroThUPOr"b# r“CUna,nlka 'BM usposabljanja za dalo z urajevSnikom besedil za nase jezika; usposabljanje za delo z urejevalnikom besedil; osnovno In Izpopolnjevalno usposabljanje za delo a rfDAoe ■■■ Preglednicami; dBASE lil PLUS cenovno |„ izpopolnjevalno usposabljanje za delo z _______________ zbirkami podatkov; 1 UPERPROJECT+ usposabljanje za dalo a programom za mrežno planiranja. ine30«^,.»^praDll?nora ra4unaln" 11 SZ ZMAGUJEJO — Šestkratni olimpijski hokejski zmagovalci, reprezentanti SZ, so v drugi tekmi predtekmovalne skupine B premagali Avstrijo z 8:1. Takole je Kojevnikov (22) ušel avstrijskemu branilcu Domu in premagal vratarja Salada, ki se je imenitno odrezal zlasti v zadnii tretjini, ko ni dobil gola. (Telefoto: Reuter) Trojno vodstvo sankačic iz NDR Po dveh vožnjah prva Oberhoffnerjeva pred Wal-terrjevo in Schmidtovo CALGARY — Prvi dve vožnji sankačic v Olimpijskem parku sta minili v znamenju prvih favoritinj, reprezentantk NDR. ki so se na razmeroma lahki progi znašle najbolje: v prvi vožnji je bila najhitrejša Slelfi VValter iz Ober-vvicsenthala (45.828). v drugi pa je bila evropska prvakinja, 27-letna Ute Obcrhottner iz Obcrhofa spet druga in je s skupnim časom 1:31,963 prevzela vodstvo v skupni oceni, čeprav je v prvem poskusu naredila hudo napako. Adut evropske prvakinje v nadaljevanju je njena stalnost. Uspeh sankačic iz NDR je dopolnila svetovna prvakinja Cerstin Schmidt s 3. mestom, najhitrej-ša v2. vožnji (46.020). l aka razvrstitev pri vrhnje po pričakovanjih in prcjkonc bodo tudi po 3. in 4. vožnji (danes) izkušene tekmovalke iz NDR na vrhu razpredelnice. Ledni žleb zahteva kar največjo zbranost, morebitno ntipako lahko popravijo res samo najbolj izkušene tekmovalke, kot so šampionke iz NDR. Rezultati po dveh vožnjah: 1. Oberhoftner 1:31,963. 2. VValter 1:32.001. 3. Schmidt (vse NDR) 1:32.098, 4. Bilgeri (TRN) 1:32.696. 5. Antipova (SZ) 1:32.874. 6. Dovon (Kanada) 1:32,968. 7. Danilina (SZ) 1:33,044.8. Warner (ZDA) 1:33.052, 9. Myler (TDA) 1:33.390. 10. Obcr-huber(It) 1:33,683. se ne prepustiti dušo obremenjujočemu tehtanju o tem, zakaj ste v nedeljo zapravili kolajno, ki ste ji bili tako blizu. Koliko grenkih porazov smo doživeli tudi mi, pa smo vendar skušali vedno znova na stvar gledati s pozitivne strani. Veliko ste vložili v vaše 70-METRSKA SKAKALNICA MU LEŽI — Rajko Lotrič. bi bilo to ekipno tekmovanje, zmagali pred ekipo Mattija Nvkanena in našimi, ^četrti bi bili Avstrijci, peti pa Še podrobnejši pogled na obe seriji: v prvi je Nykanen svoji ekipi priska-kal odločilne tri točke prednosti pred Jugoslavijo in skoraj pet pred ČSSR. Avstrijci na četrtem in Švedi na petem mestu pa so že precej zaostali. V finalnem nastopu so bili daleč najboljši skakalci ČSSR po zaslugi imenitnega finiša Plota, Maleca in Parme, drugi Finci, tretji zelo solidni Švedi, četrti Avstrijci in peti naši. Iz tega zornega kota torej ne more biti dvoma: če bi v vsaki seriji trije od štirih naših skakalcev skočili tako, kot YU NORDIC SKI POOL GENERALNA POKROVITELJICA JUGOSLOVANSKIH SKAKALNIH REPREZENTANC skakanje zadnja leta, dosegli ste že vrsto lepih uspehov, zato ne smete dvomiti o svojih sposobnostih,« pa je menil čehoslovaški coach, lisjak Dalibor Moteljek, kovač številnih odličij sedanjega rodu skakalcev ČSSR. »Poglejte: mi smo bili leta 1964, ko nas je vodil Zdenek Remsa, po znanju že zreli za kolajno, a je Josefu Matoušu za las ušla na srednji skakalnici v Seefeldu, podobno kot Miranu Tepešu lani na SP v Oberstdorfu. Ekipno tekmovanje je vaša priložnost, da razbijete še ta led, potem pa vam bo mnogo laže.« Seveda izredno sposobni vodja če-hoslovaškega skakalnega tabora tudi sam razmišlja o tem, da bi to pot Fincem lahko iztrgal celo zlato odličje. Simulacija tekmovanja na srednji skakalnici namreč kaže naslednjo podobo: skakalci ČSSR bi v primeru, da ta čas kaže njihova forma, potem so napovedi, da smtf povsem resni kandidati za eno izmed odličij povsem realne. Res je za zdaj med tem ko nastaja tole pisanje, še nejasno, ali bo tekmovanje sploh mogoče izpeljati na veliki skakalnici. Lojze Gorjanc je na zad- YUGOSLAV SKI POOL SMELT\\« gfcibal pnijm manactmvnl f ^ GENERALNI POKROVITELJ ZRN : Norveška 7:3 (2:0, 3:1, 2:2) Norvežani so se pogumno spustili v boj z zelo dobro pripravljeno reprezentanco ZRN. V prvih minutah igre so imeli celo premoč. ZRN pa se je hitro otresla pritiska in že v 9. minuti vodila z 2:0. ko pa je v 21. minuti nevarni Steiger popeljal ZRN v vodstvo s 3:0. je ibl zmagovalec znan. ZRN je tudi v nadaljevanju držala vse niti igre v svojih rokah. Vratar Norveške Mott je imel veliko dela, ubranil je 41 strelov, njegov kolega v vratih ZRN De Raft pa 23. Strelci za ZRN: Truntscha 2, Franz, Steiger. Holzmann, Brittig in Kies-sling po 1, za Norveško pa: Foyn, Salsten in Bergsen po 1. ČSSR : ZDA 7:5 (1:3, 2:1, 4:1) Reprezentanca ZDA je silovito začela. Ze v 7. minuti je vodila s 3:0, na začetku druge tretjine pa s 4:1. Visoko vodstvo pa vrste ČSSR ni zmedlo. JV VOOIV iu,iiauid Ilc1 io- da ZDA so spet prešle v vodstvo s 5:4. Tedaj pa se je začel znameniti ples CSSR. Po izenačenju na 5:5 je Liba dosegel prvo vodstvo na tekmi za CSSR, ko je imelo njegovo moštvo igralca manj. V zadnjih trenutkih igre je reprezentanca ZDA skušala izenačiti, vratarja je nadomestila s šestim igralcem. V napadu pa je izgubila plošček in Hrdina je 9 sekund pred koncem od daleč dosegel sedmi gol za CSSR. Strelci za ČSSR: Stavajana in Pašek po 2, Rosol, Ružička in Hrdina po 1, za ZDA pa: Millen, Janney, Bourbe-au, Snuggerud in Fusco po 1. SZ : Avstrija 8:1 (3:1, 5:0, 0:0) Branilci naslova olimpijskega zmagovalca so vodilni gol dosegli v 5. min. Strelec je bil Krutov. Avstrijci pa so nepričakovano izenačili le 81 sekund kasneje, ko je novinec v avstrijski reprezentanci Szybisti dosegel gol, ki so se ga Avstrijci veselili, kot da bi premagali SZ. V nadaljevanju igre je zbornaja igrala zelo dobro in hitro YUU31*LI pu V1ML CJJIV lil Z.II1CUIU. tuviuajd Igldld £C1U UUOrO IR fllirO Ob koncu druge tretjine je bila pred- povečevala prednost, ki je ob koncu nost ZDA le za en gol. Po drugem • druge tretjine znašala 7 golov. Halo, Calgary! Dušebrižniki Verniki rimskokatoliške vere imajo v olimpijski vasi možnost, da trikrat na dan obiskujejo maše. Hindujcem, budistom, muslimanom. Židom in drugim so na voljo duhovniki za posamične pogovore. Nekatera zastopstva imajo s seboj svoje duhovnike, med njimi A vstrij-ci kaplana, ki je za duševni mir avstrijskih olimpijcev skrbel tudi že na drugih olimpijskih igrah in velikih tekmovanjih. Šest podpisov Že jemanje vzorcev urina za kontrolo dopinga, torej brez še veliko dražje analize, v Calgaryju ni poceni: poseben konlejnerček iz penaste gume. v katerem sta dve steklenički. stane /5 dolarjev. Sicer pa so izvidi ludi zrcalo birokracije: kar šest podpisov je potrebnih, da ima izvid svojo veljavo. i\a Bahame Avstrijski smukač Lconhard Stock (4.), ki bo marca star 30 let, bi rad med smučarji vztrajal vsaj še do svetovnega pr\enstva v Vailu 19S9, njegov rojak Anton Steiner ( 7.), pa se bo o nadaljevanju kariere odloči! šele po finalu svetovnega pokala v Saalbachu. Po igrah v Cal-garyju si bo Steiner pred nadaljevanjem svetovnega pokala privoščil krajši počitek na Bahamih. S testi do zmage \Volfgang Nussbaumer, zastopnik Kiistlerja, proizvajalca smuči torej, s katerimi je Pirmin Zurbriggcn osvojil zlato olimpijsko kolajno v smuku, je izjavil, da je njegovo podjetje pred letom dni tri tedne testiralo smuči na olimpijskem prizorišču; tudi to naj bi odločilno prispevalo k zmagi Švicarja v tej najbolj privlačni disciplini. Prepoved za živita Kanadski cariniki ne poznajo par-dona, kadar greža živila. Fincem so odvzeli priljubljeno meso severnega jelena, Norvežanom losose, Švedom posebno vrsto kruha. Uvoz ži-vil v Kanado ni dovoljen; Skandinavce je to zelo prizadelo, zdaj se tolažijo z drugimi dobrotami. NA ROGLI JE BOLJŠE. &AKAJ? 3o smučanju lahko plavate / bazenu, igrate tenis, squash, obiščete savno in se zabavate v discu in »koči«. Pričakujemo vas! V avstrijskih vratih sta se menjavala Salad in Mak, oba sta branila zelo dobro. Strelci za SZ: Krutov 2, Makarov, Homutov, Jašin, Ramenski Černik in Kojevnikov po 1, bisti 1. za Avstrijo pa Szy- SZ 2 2 0 0 13:1 4 ZRN 2 2 0 0 9:4 4 ZDA 2 10 1 15:13 2 ČSSR 2 10 1 8:7 2 Norveška 2 0 0 2 3:12 0 Avstrija 2 0 0 2 7:18 0 NOCOJŠNJI PARI 3. KOLA: ČSSR - Norveška, SZ - ZDA, ZRN - Avstrija. USPELO JE — Hokejist ČSSR Jiri Hrdina, potem ko je zadel prazna vrata v tekmi z ZDA in postavil končni rezultat 7:5. (Telefoto: Reuter) Skupina A Naša v kanadskem bobu Jugoslovana sta svojega pustila doma, saj je bil prevoz izjemno drag CALGARY — Po tekmi na 70-metrski skakalnici so imeli naši tekmovalci v ponedeljek prost dan. To pomeni, podobno kot za alpske reprezentante, kondicijsko vadbo v telovadnici, ogled olimpijskih tekem po želji, med katerimi pa se večina odloči za hokej. Ta dan sta začela terenirati tudi jugoslovanska tekmovalca z bobom Sarajevčana Miro Panduro-vič (zavirač) in Borislav Vujado-novič (krmar). Naposled sta dobila bob na posodo od Kanadčanov, saj bi bil prevoz njunega iz domovine veliko predrag, poleg tega pa je bob sarajevskih tekmovalcev že dokaj zastarel, saj je bil izdelan že pred sarajevskimi zimskimi olimpijskimi igrami. »Z bobom, ki sva ga dobila od Kanadčanov, sva izredno zadovoljna, saj je povsem- sodoben, zadnji krik tehnike na tem področju,« je izjavil Miro Panduro-vič po prvem preskusu novega boba. Lahko pa sta zadbvoljna in z njima tudi naša celotna reprezentanca tudi zaradi tega, ker bo stroške najema boba plačala mednarodna zveza. Švedska : Poljska 1:1 (0:0, 1:1, 0:0) Hokejisti Poljske so dokazali, da njihov minimalni poraz proti Kanadčanom ni bil naključen. Tudi na tekmi s Švedsko so zaigrali zelo organizirano in povezano, bili so nevarni v protinapadih, še posebno pa so se izkazali s trdo in zanesljivo igro v obrambi. Švedi so sicer z golom Eldebrinka v 24. minuti dosegli vodstvo, le minuto kasneje pa je izenačil Moratviecki. Svetovni prvaki so do konca tekme poskušali na vse načine ogroziti odličnega poljskega vratarja Samoleja, nekaj lepih priložnosti so zapravili tudi Poljaki, toda rezultat se ni več spremenil. Vsi naši na neobveznem treningu • C Al. G A K’: — Naša alpska reprezentanca je imela v torek uradno še prost dan, vendar seje v Nakiski že ta dan začel njen vadbeni tabor, ki si ga je vodstvo ekipe zagotovilo s toliko truda. Direktor jugoslovanskih alpskih reprezentanc Tone Vogrinec je sicer načrtoval začetek treninga šele v sredo, vendar se je dnevno povelje glasilo: v torek ni obveznega treninga, lahko se pa ga udeleži kdor hoče. V sredo morajo biti v Nakiski vsi tekmovalci in tekmovalke. Toda že'v torek je bila ekipa vsa zbrana v Nakiski. Kaže, da so se po napornem treningu v Lake Louisu že vsi dodobra spočili, zlasti pa so vsi tekmovalci in tekmovalke nestrpni in komaj čakajo, da bi spet prišli na sneg. Dnevi hitro tečejo, približujejo se tudi odločilni spopadi v tehničnih disciplinah, ko bodo stopili v areno tudi naši tekmovalci in tekmovalke. Sedaj že nibče več ne razmišlja, zakaj se niso odločili za tekmovanja v alpski kombinaciji. Na vrsti je zadnja trda vadba in še nekaj tekem v bližini, nato pa. odločilni olimpijski štart. Aškerčeva ul. 20 - TURISTIČNA AGENCIJA Stanetova 2 - POTNIŠKI PROMET - HOTEL CELEIA Za svoje storitve se priporočamo! njem večernem srečanju z novinarji v jugoslovanskem shajališču v Calga-ryju (YOP) — Yugoslav 01ympic Me-eting Point) pojasnil, da so na tehnični seji« organizatorji vodje ekip zahtevali, da je treba pred preizkušnjo izpeljati vsaj en uradni trening. Včerajšnji je zaradi vetra odpadel, danes ko zaključujemo redakcijo, pa se trening še ni začel. Če bi ga morali še naprej odlagati in bi nastala programska časovna stiska, bi utegnili ekipno tekmovanje nazadnje prenesti celo na srednjo skakalnico. Preprosto zato, ker je le manj izpostavljena vetru, predvsem pa skoki na njej tudi v slabših razmerah niso tako hudo nevarni. Kar zadeva sestavo naše ekipe pride morebiti v poštev le menjava Rajka Lotriča z Matjažem Debelakom. A tudi to le v primeru da bo tekma na veliki skakalnici in bo Matjaž pokazal — -V DELEŽEN TUDI KRITIK — Primož Ulaga. stopnjevanje forme. Na srednji ska-kalnici menjave zanesljivo ne bo, saj je Rajko boljši stilist, naprava pa mu očitno zelo leži. Iz našega tabora so proniknili tudi glasovi, da je zvezni trener Danilo Pudgar po nedeljski tekmi, najbrž razburjen in precej razočaran, menil, da bi kazalo v ekipi zamenjati Primoža Ulago. Tako razmišljanje, direktor Lojze Gorjanc tega na omenjenem srečanju ni omenil, je seveda možno, najbrž pa hudo sporno. Brez ognja ni dima, zato je moč verjeti, da so se iskre kresale ali pa gre za resnejše razhajanje v mnenjih, kar se bo že še pokazalo. Brskati po tem sicer ni vredno, prav gotovo pa je mogoče zasukati vprašanje tudi drugače. Zvezni trenerje skoraj zmeraj zadovoljen z doseženim, skoraj vedno najde opravičilo tudi za spodrsljaje, kar je gotovo dobronamerno, seveda pa bi moral ob tem tudi povedati, kaj je kot prvi strokovnjak v smučarskih skokih pri nas v minulih šestih letih po tehnični in psihični plati ukrenil, da bi Primož Ulaga postal zanesljivejši skakalec. OTO GIACOMELLI Bo prednost Zurbriggna zadostovala? Olimpijski prvak je bil najhitrejši tudi v smuku za kombinacijo NAKISKA — Olimpijski prvak v smuku Švicar Pirmin Zurbriggen tudi v kombinacijskem smuku ni dovolil nobenega presenečenja, Francoz Franck Piccard je z drugim mestom znova potrdil svoje sposobnosti, vsaj nekoliko pa je slab vtis po velikem kanadskem smukaškem porazu v ponedeljek popravil Felix Belczyk s tretjim mestom. Med glavnimi favoriti zaradi poškodbe ni štartal lanski svetovni prvak v kombinaciji Luksemburžan Marc Girardelli, nekaj slalomskih specialistov pa si je zagotovilo odlične izhodiščne položaje pred odločilnim slalomom v sredo. To velja še posebej za Avstrijce Strolza, Maderja in Gstrein: , ki so s 5., 11. in 15. mestom napovedali velik in nadvse zanimiv boj za kombinacijske kolajne. Rezultati: L Zurbriggen (Švi) 1:46,90, 2. Piccard (Fra) 1:47,38, 3. Belczyk (Kan) 1:48,24, 4. Durr (ZRN) 1:48,30, 5. Strolz (A) 1:48,51, 6. Pie (Fra) 1:49,06, 7. Zehentner (ZRN) 1:49,16, 8. VVasmeier (ZRN) 1:49,32,9. Eriksson(Šve) 1:49,52,10. Bell (VB) 1:49,54, 11. Mader (A) 1:49,56, 12. Sbardellotto (Ita) 1:49,57, 13. Alphand 1:49,60, 14. Cretier (oba Fra) 1:50,04,15. Gstrein (A) 1:50,20. OLIMPIJSKI DNEVNIK Chinook je šampion med feni V Nakiski že milijonska izguba CALGARY - Zvenelo bo komaj verjetno, vendar je čisto res. da ve na zimskih ohmpijskih igrah govori o vremenu skoraj toliko kot o kolaj-nah, tekmah, o prazniku športne mladine z vsega sveta. Še nobene igre niso bile izjema, te v Calgaryju še najmanj. To je navsezadnje tudi razumljivo, saj je velik del olimpijskega programa na planem, izpostavljen muhastemu vremenu, ki zna temeljito krojiti skrbno pripravljeni spored tekem. Kako so se oddahnili kanandski prireditelji, ko so že v drugem poskusu izvedli smuk za moške, saj so sc dobro zavedali da bi se prelaganje hudo zavleklo. Strahu pred slabim vremenom pa se seveda še zmeraj niso znebili, saj nad temi kraji visi nenehna grožnja toplega vetra chinooka, ki lahko v razmeroma zelo kratkem času pretrese igre. Chinook je indijanska beseda, ki pomeni jedca snega, za Alberto pa JC,Prf™ nacionalna posebnost, na katero so kar ponosni. Znani kanadski klimatolog Brian Stifora pravi o chinooku: »Ves svet pozna podobne tople vetrove, Kalifornija ima santo ano, Alpe fen. Argentina zondo, toda naš je najboljši.« 4 Strokovnjaku je treba kar pritrditi, saj so vsaj deloma že vsi udele-zenci 15 ZOI občutili učinek tega vetra. »Toda to, kar je bilo zadnje dni sploh m nič,« pravi Stifora, »kadar udari pravi chinook. sc tempera-'urf vrtog/avo spremene. 27. januarja leta 1962 se je v Pincher Crccku. ki lezi kakih 150 kilometrov južno od Calgaryja, temperatura v eni sami un povzpela od minus 19 celzija na plus 22 stopinj. Sneg je dobesedno jemalo pred očmi.« Seveda tudi novo središče za alpsko smučlanje v Nakiski ni varno pred tem toplim vetrom, zato so načrtovalci teh smučišč doživeli takoj, ko so jih odprli, javne kritike. Te dni pa je kritika spet začela deževati v domačem tisku, ki očita snovalcem novega smučarskega središča nepremišljenost in zapravljivost, saj so vrgli v proge na Mt. Allanu več kot 25 milijonov dolarjev. »Ne samo. da so ta smučišča v nenehni nevarnosti pred toplim vetrom, za rekreacijsko smučanje so sploh neprimerna. Vsak smučar bo prišel sem samo enkrat in nikoli več,« trde kritiki. Ski Kananaskis inc. je imela že v prvem letu dva milijona dolarjev izgube, še večjo pa jim obetajo. Še eno olimpijsko središče, ki je potemtakem brez prave prihodnosti. JOŽE DEKLA V A S popolnostjo do zlata v smuku Izredna predstava Petra Mullerja je njegovega velikega tekmeca Pirmina Zurbriggna spodbudila k š< boljšemu dosežku - Polom gostiteljev, ki jih zaradi njega bržčas čakajo hudi časi NA KISK A Nplt/lunii davni cnnnialiet rmn A r? . . ... : 1 * L .7-1 I NAKISKA - Nekdanji slavni specialist, za smuk, Avstrijec Franz Klamer, Kanadčan Ken Read, Avstrijec Karl Schranz, Francoz Jean Claude Killy, so že nekaj dni napovedovali, da sta Švicarja Peter Miiller in Pirmin Zurbrigen edina favorita za olimpijsko zmago na Mt. Allanu, za njimi pa je to ponavljal ves kanadski in ameriški tisk. Tako tudi nepoučeni spremljevalci prve alpske tekme na 15. zimskih olimpijskih igrah niso bili presenečeni nad izidom smuka. Brez vsaj delnega presenečenja pa smuk vendarle ni minil, zanj je poskrbel Francoz Franck Piccard, ki je osvojil bronasto kolajno. drugega tudi ne preostane, ker živita v isti reprezentanci. Njun dvoboj na zahtevni progi, smuku dveh povsem različnih delov, z veliko strmino in tehničnimi zavoji na zgornjem in položnejšim spodnjim delom, pa je bil izredno dramatičen, dostojen dveh velikih tekmecev. Najbrž ni pretiravanje, da sta bila pravzaprav edina povsem dorasla smuku, ki je odločal o kolajnah. Čakajoč na tek-meče Peter Miiller ni dajal videza, da je ves na trnih, toda ko je videl, da se njegovemu času sploh nihče ne more približati, si je prav gotovo mislil — zlata je tokrat moja. Toda spet se je moral, tako kot pred štirimi leti na Bjelašnici, zadovoljiti s srebrom. Pirmin Zurbriggen je imel določeno prednost. Štartal je, ko je bilo že po- O zlati kolajni je odločal dvoboj dveh tekmovalcev, ki se spoštujeta kot tekmeca, drugače pa se kaj malo razumeta, čeprav oba nosita dres reprezentance, ki slovi kot nepremagljiva na progah za smuk. Zaradi nasprotij , o katerih Miiller in Zurbriggen kaj nerada govorita, je imel dvoboj na Mt . Allanu še posebno noto. To je bil boj smukaškega veterana in mladega tekmovalca, ki mu pripisujejo tudi možnosti, da bi kot vsestranski smučar utegnil na olimpijskih igrah ali na svetovnem prvenstvu ponoviti uspeh Tonija Sailerja in Jeana Clauda Killy-ja. Tekmeca, ki sta na Mt. Allanu prekrižala kopji, se ne prepirata, menda se tudi ne sovražita, preprosto nista prijatelja, vendar pa prenašata drug drugega, saj jima navsezadnje vsem jasno: on ali Miiller. »Videl sem fantastični smuk Mullerja in nato vse druge, ki so zaman napadali njegov čas. Videl sem. s kakšno natančnostjo je jemal najtežje zavoje, kako mirne smuči je imel na brutalnem terenu. Tedaj sem se zavedal, kaj moram storiti. Samo popolnost me lahko pripelje do zlate kolajne«, je pripovedoval \Z L A TA R N E CELJE Generalni pokrovitelj ženske smučarske reprezentance \ Zurbriggnu milijon dolarjev • CALGARY — Kanadski tisk je poln velikih naslovov, ki govore o veliki švicarski zmagi na olimpijskem smuku, listi prinašajo slike Pirmina Zurbriggna čez cele strani, vrste se naslovi: Pirmin perfekt, Swiss magic in podobni? seveda pa tukaj tudi oce-nj ujejo, koliko bo olimpijski zmagovalec v smuku dobil za zlato kolajno. Kdo je bolj poklican za ta odgovor kot Zurbriggnov menežer Marc Bi-ver. »Zurbriggna pozna že skoraj vsa Evropa, saj je tam alpsko smučanje nadvse popularno, manj pa je bil poznan v Ameriki in na Japonskem. Sedaj pa bo zaslovel po vsem svetu. Mislim, da mu bo zlata olimpijska kolajna prinesla* okroglih milijon dolarjev.« prijatelja«, je povedal »med nama jc povsem profesionalni odnos, toda kol tekmeca ga spoštujem « Ker v švicarski reprezentanci nekateri vlečejo z Mulieijem, drugi s Zur-briggnom, pristnega slavja ob velikem uspehu ni bilo, tem bolj pa so se veselili bronaste Piccardove kolajne v francoskem taboru, še bolj kot Bo uvetove v slalomu na Bjelašnici. Na kolajno v smuku so čakali že od leta 1968 v Grenoblu, ko je Killy dobil vse tri alpske preizkušnje. Francoski poročevalci se od navdušenja preprosto niso mogli pripraviti k pisanju, še dol- po svoji največji zmagi Pirmin Zurbriggen. Peter Miiller po razpletu tekme ni kazal razočaranja. Tekmecu je priznal. da ie hil tokrat holiii »Nicva go po tekmi so tavali naokoli, stiska: drug drugemu roke in si nazdravljal ob tako težko pričakovanem uspehu ki napoveduje boljše čase tudi v fran coskem moškem alpskem smučanju Včasih navajeni zaporednih zmag, s« Francozi nato dolgo časa odhajali s te kem sklonjenih glav, naposled pa s< se dokopali tudi do tako dragocen« olimpijske kolajne. Popolnoma poraženi pa so zapustil Mt. Allan domači reprezentantje. Vs< Kanada je pričakovala, da bo njihov; vrsta smukačev na domačem tereni nadaljevala tradicijo Crazy Canucks da bodo v paradni kanadski alpsk: disciplini dokazali svetu, koliko velja jo, toda na domači progi so bili popol noma potolčeni. Po tekmi so bili vide Mateja Svet se je premislila • LAKE LOUISE - Mateja Svet vendarle ne bo štartala v kombinaciji. »Želela sem se privaditi na tekmovalni ritem in preizkusiti progo za superveleslalom, toda ko sem dobro premislila, sem se odločila, da je vseeno bolje, da ne štartam v kombinaciji. Predvsem seveda zaradi smuka, kajti nima smisla, da tekmujem v disciplini, v kateri sploh nisem trenirala,« je razložila svojo odločitev naša najboljša smučarka. Razpoloženje v taboru naše ženske alpske reprezentance je sicer zelo dobro, trener Jože Drobnič pa je bil še posebej zadovoljen z zadnjimi treningi: »Vadimo v izredno dobrih razmerah, na progah, ki so po konfiguraciji terena na moč podobne olimpijskim. Tudi s formo vseh reprezentantk sem lahko povsem zadovoljen, posebej pa bi omenil Veroniko Šarec, ki se je na zadnjih treningih veleslaloma povsem približala Mateji Svet.« ti domači reprezentantje kot generali, ki so izgubili vojno. Kako uro po tek mi so imeli napovedano tiskovno konferenco, ker so bili prepričani, da bodo morali na široko govoriti o uspehu, toda po polomu jih je vzelo v precep več kot sto kanadskih poročevalcev, ki so jim brali levite, tako da tekmovalci z vodstvom vred sploh niso več našli odgovorov na že domala nesiam-na vprašanja. Kako hitro je minljiva športna slava. Še pred nekaj dnevi jih je tisk koval v zvezde, po polomu na Mt. Allanu pa bi se celotna kanadska reprezentanca od sramu najraje vdrla v tla. Smuk je bil za Kanado v moški konkurenci alpskega smučanja edina priložnost. Takega grenkega poraza že zlepa niso doživeli. Od njega si tudi kmalu ne bodo opomogli. JOŽE DEKLEVA OLIMPIJSKO DFT O DANAŠNJI OLIMPIJSKI SPORED 16.00 Umetnostno drsanje: moški — obvezni liki 18.00 Sankanje: enosed — ženske, 3. in 4. vožnja 18.00 Nordijsko smučanje: tek na 5 km — ženske 18.30 Alpsko smučanje: kombinacijski slalom — moški 19.00 Hitrostno drsanje: 5.000 m — moški 21.30 Nordijsko smučanje: skoki — ekipno 22.00 Hokej: ZRN - Avstrija 22.15 Hokej: CSSR - Norveška 02.15 Hokej: SZ - ZDA IZ JUGOSLOVANSKEGA TABORA Večina se je raje umaknila iz vrveža, ki vlada v glavni olimpijski vasi Vn« O« mr _ v .z** « f • . J. v . ... _ - . , - , Naši nordijci se v Canmoru dobro počutijo, alpski pa so se tudi že nastanili v Nakiski — Slalomisti na dva nastopa v Kimberiey - Planica bo predstavila kandidaturo za SP 1991 ali 1993 CALGARY — Naše malo olimpijsko zastopstvo v nordijskem cen- bro municijo imam, tako da bi V smučarskem teku in biatlonu tru Canmore, dobrih 100 km severovzhodno od kanadskega olim- tudi v hujšem mrazu ne smelo bi si morali čimprej zagotoviti vi- pijskega mesta, se je kar dobro organiziralo, fantje pa so zado- biti težav,« pravi naš najboljši —’-------- j - . voljni, da so proč od calgapjskega vrveža. Nordijska vas je dovolj biatlonec, prostorna, ugodje zato večje, pa tudi ozračje je bolj sproščeno kot v osrednjem bivališču športnikov v mestu. pletu, tako da so tekmovalci Tekača Jani Kršinar in Sašo Grajf s trenerjem prof. Jožetom Raišpom ter biatlonec Jure Velepec, za katerega neposredno skrbi Janez Vodičar, dobro sodelujejo na treningih in tudi na tekmovalnih preizkušnjah. Po radijskih zvezah se medsebojno obveščajo o tekmovalnem raz- VELIKO SVEŽINE zmeraj ustrezno obveščeni o položaju. Preizkus je bil seveda tek moških na 30 km in se je dobro obnesel. Oba naša tekača sta z mislimi zdaj že pri petkovem teku na 15 km, Jure Velepec pa je po ostrejših treningih v minulem tednu zdaj zmanjšal obseg in intenzivnost priprav, da bi čimbolj svež pričakal sobotni nastop biatloncev na 20 km. »Občutek imam, da sem dobro pripravljen, seveda pa je konkurenca izredno močna in uvrstitev pod 40. mestom, torej v prvi polovici udeležencev, je realen cilj, ki ga bom skušal doseči. Z opremo nimam težav, puško so mi testirali, pa tudi do- »Zelo sva zadovoljna tudi s čevlji Alpine, s katero'uspešno sodelujeva, tako da tudi po tej plati ni več zagat. Jure se bo boril po najboljših močeh, seveda pa čudežev ni mogoče pričakovati. Naj samo omenim, da bo zahodnonemški biatlonec, ki se ni uvrstil v olimpijsko ekipo, tekel za ZRN v štafeti 4x10 km. Halo, Calgaij! ■ mineralni napiteK^a ^ športnike m fekreativcejift m a\ lek ljubljana loumpii K* Tudi zaročenka zadovoljna Olimpijski zmagovalec v smuku, Švicar Pirmin Zurbriggen, ima tokrat s seboj tudi zaročenko, ki seveda ni skrivala veselja ob zaročenčevi zmagi. Sicer pa se Monika na smučanje najbrž kar spozna, saj je sestra olimpijskega zmagovalca v veleslalomu pred štirimi leti v Sarajevu — Maxa Julna. Malo je manjkalo »Kaj takšnega še nisem doživel. Srce se mi je ustavilo. Še nikdar se nisem tako ustrašil,« je ves prestrašen razlagal angleški voznik boba Tom de la Hunty po eni izmed voženj za trening. »Vložil bo uradno pritožbo!« Kaj se je zgodilo? V desetem zavoju 1.475 m dolge proge za bob se je pred Huntyjevim bobom znašel eden od vzdrževalcev proge, ki pa je vendarle še odskočil v zadnjem trenutku. Med treningom in tekmovanji bobov uradni napovedovalec sicer vedno opozarja, da je bob štartni, toda delavci ob in na progi se za to ne menijo kaj dosti. »Ne le, da bi mu morda odbil nogo. najbrž bi bila oba mrtva, če bi ga zadel,« se je razburjal Hunty in resno opozoril na nered ob progi za bob. Turški član MOK domov Potem ko je pred štirimi leti prejšnji turški član MOK Suat Erler umrl zaradi srčnega infarkta na poti na olimpijske igre v Sarajevo, tudi njegov naslednik v MOK, 72-letni Turgut Atakol, nima sreče. Težko bolan za rakom je sicer prišel v Cal-gary. v spremstvu žene in najnujnejšega medicinskega osebja, vendar so ga tu morali namestiti v bolnišnici. Atakol je še prisostvoval 93. zasedanju MOK, nato so mu v bolnišnici še dovolili po televiziji spremljati slovesno otvoritev, nakar je moral domov. Ker po sodbi zdravnikov ne bi prenesel poleta z rednim linijskim letalom, je kanadski premier Brian M ulrcm cy odločil, da obolelega člana MOK odpeljejo v Turčijo s posebnim vojaškim letalom. Atakol je generalni direktor avtomobilske tovarne. Vstopnic še dovolj Za vse prireditve 15. ZOIje ostalo še približno 370.000 vstopnic. Kot je povedal vodja oddelka za vstopnice pri organizacijskem komiteju Renee Smith, jih je največ, še 94.000, za tekme v nordijski kombinaciji, 89.000 za 22 tekem v hokeju na ledu in 69.000 za tekme v smučarskih tekih. Vse bodo prodajali na dan tekmovanj. Značkarska manija Boj za značke in njihova menjava meji že na množično histerijo. Zbiralci prodajajo in menjujejo prav vse, kar je moč dobiti od posameznih sodelujočih reprezentanc ali drugih obiskovalcev iger. Odprli so poseben center za ta namen, ki lahko sprejme 1.200 ljudi. Nekajkrat so morali že zapreti vrata, ker je bil naval prehud. Najbolj vztrajen je bil doslej nek ameriški zbiralec, ki je od domačega policaja na vsak način skušal odkupiti njegov službeni znak na uniformi. Ponujal mu je že 450 dolarjev, a ga vseeno ni dobil. Princesa na smučeh Britanska princesa Anne, novi član Mednarodnega olimpijskega komiteja in predsednica Mednarodne konjeniške federacije, je te dni smučala na terenih na Mont Allanu. Znanja ni nihče uradno ocenjeval. Ob 250.000 dolarjev Države, ki bodo v prihodnje bojkotirale olimpijske igre ali pa se jih iz drugih razlogov ne bodo udeležile. se bodo morale odpovedati finančni podpori Mednarodnega olimpijskega komiteja. To je sklep olimpijskega gremija. Glasovanje za še hujše napovedane kazni, denimo za izključitev na prihodnjih olimpijskih igrah, ni dobilo večine. Črva žrtev tega sklepa je Etiopija, ki ne bo sodelovala na poletnih ohmpijskih igrah v Seulu. Afričanom so že odobreno športno pomoč v višini 250.000 dolarjev kratko in malo črtali; denar naj bi bil iz blagajne olimpijske solidarnosti. Z denarjem so nameravali v Etiopiji zgraditi prvi atletski štadion s teka-lišči, pokritimi z umetno snovjo. Etiopija se je - kot Kuba - iz solidarnosti do LDR Koreje - odpovedala olimpijskim igram v Seulu. Kondomi brezplačno »Tukaj se ne gremo ustanove z viktoriansko strogostjo,« je dejal Bob Niven, župan olimpijske vasi v Calgaryju. V kioskih so zato na voljo tudi revije z (mehko) pornografijo), kondome delijo brezplačno. Bob Niven: » V vasi se ne dogaja nič takega, kar se tudi ne bi v svetu nasploh.« Četverosed Jamajke: njihov čas še ni napočil Med posadkami, ki te dni drvijo po ledenem žlebu z jeklenimi cigarami, aerodinamičnimi bobi, vzbujajo posebno pozornost nasmejani in vedri temnopolti tekmovalci z Jamajke. Posetnica teh srčnih mladeničev bi bila takale: v njihovi državi imajo led samo za to, da - v majhnih kockah — hladi pijačo, bobov nimajo, samo smučke in te so namenjene za smučanje na vodi. Rojstni kraj: Jamajka, dolge peščene plaže, palme, glasba kalipso, najnižja temperatura, ko se »mraz zažre v obraze«, plus 18 stopinj Celzija. Prelepo, a ne gre za poletne olimpijske igre, marveč za 15. ZOI v Calgaryju, kamor so nasmejani mladeniči z Jamajke r. Drda zašli ali. . . Zgodba je preprosta. Štiridesetletni poslovnež George Fitch je avtor zamisli, da iz mladcev rekrutira kandidate za posadko boba. »Zakaj se čudite,« sprašuje Fitch, »ta država je dala fenomenalne športnike, šprinterje, srednjeprogaše, svetovne rekorderje, ni razloga, da ne bi dala tudi prvorazredno posadko za bdb.« Za začetek je Fitch rekrutiral 40 amaterjev — prostovoljcev, ki so v okviru strogega programa priprav prestali »rešeto«. Nekaj jih je celo odnehalo, na koncu pa je ostalo šest veličastnih, šest temnopoltih, ki so jih izbrali za podvig, za vožnjo štiri-sedežnega boba na ZOI v Calga-ryju. Sklenjeno, napravljeno. Priprave so končali, športniki Jamajke so v Kanadi, imajo svoj bob in izjavlja-jo novinarjem: »V Calgaryju pričakujemo. da bomo na čelu »druge lige«, vendar že na ZOI 1992 bomo med prvo deseterico. Nismo ekipa, ki bi jo kazalo podcenjevati « Al-bertville 1992 je daleč, zdaj je najprej na vrsti Calgary, tega je treba preživeti. . . Olimpijska proga bo odgovorila na vprašanje: bo simpatična ekipa s karibskega otoka v pr-vi, drugi ali tretji olimpijski ligi, kar pa ni pomembno, pomembno je so-delovati, mar ne? soko strokovno medicinsko pomoč, sicer se ne moremo nadejati napredka in se bomo pač morali zadovoljevati z rezultati v zlati sredini,« pa je menil Janez Vodičar, zanesenjak, ki je prav gotovo med najbolj zaslužnimi, da biatlon v naših razmerah še sploh živi in ni ugasnil že sezono ah dve po 14. ZOI v Sarajevu. Sicer pa je na tekmah v oddaljenem Canmoru razmeroma malo gledalcev. Malo najbrž zato, ker domači in Američani niso med favoriti, še bolj verjetno pa se zaradi velike oddaljenosti gledalci raje odločajo za druga Še predstavitev Planice • V Calgary je že dopotoval tudi inž. Jaftez Gorišek, medtem ko pred predstavitvijo kandidature Planice za organizacijo nordijskega SP leta 1991 ali 1993 konec tega tedna v Slovenskem domu v kanadskem olimpijskem velemestu pričakujejo tudi predsednika O.K Planica Andreja Marinca. Skoraj zanesljivo je tudi, da bo te dni svoje nekdanje sotekmovalke v naši alpski reprezentanci obiskala Andreja Leskovšek, ki v tej sezoni uspešno nastopa na severnoameriških tekmovanjih profesionalnih smučark. Nasploh pa je v jugoslovanskem shajališču (YOP) vsak večer zelo živahno. Ne le zaradi poslovnih stikov članic našega smučarskega sklada, temveč tudi zaradi vsakodnevnih pogovorov novinarjev z vodstvom naše olimpijske odprave v Kanadi. Slovenski izseljenci so med drugim sklenili, da bodo v sredo — po ekipnem tekmovanju — povabili v svoj doni naše reprezentante v smučarskih skokih. tekmovanja. Najbolj glasne navi-jače imajo seveda Norvežani in Švedi s svojimi nepogrešljivi zastavicami. Zato pa je toliko večja gneča v tiskovnem središču. Tako rekoč ves Forum nordi-cum, novinarji, ki spremljajo tekaška tekmovanja, se je preprosto nastanil v Canmoru in niti naključno v premajhnem prostoru drugi, ki prihajajo na tekme iz Calgaryja, ne morejo dobiti prostega sedeža. Skakalci prisilno 'počivali V ponedeljek bi moral biti na sporedu prvi uradni trening skakalcev na veliki skakalnici pred današnjim ekipnim tekmovanjem. Izkazalo pa se je, da je veter premočan. Miran Tepeš, ki je že tako nameraval počivati, je tako zadel terno, saj mu ni bilo treba Izgubljati časa, predvsem pa ne živcev s tem, ali trening bo ali ne bo. Položaj se torej — ne naključno — spreminja. Na slalomu v ZDA Alpski smučarji so včeraj po premoru, ki so ga za sprostitev po treningu v Lake Louisu prebili v Calgaryju, prvič trenirali v Nakiski. Tam so si rezervirali dokaj ugoden teren, tako meni Milan Bernik, za trening slaloma in veleslaloma, danes pa so se iz olimpijske vasi tudi dokončno preselili v neposredno bližino tekmovališč, kjer je, tako kot v Canmoru, vsaj kar zadeva tekmovalno vzdušje, precej prijetneje kot v Calgaryju. Naši slalomisti — Bojan Križaj, Grega Benedik, Rok Petrovič in Robert Žan ter Mojca Dežman in Katra Zajc pa bodo 20. in 21. t. m. štartali tudi na dveh slalomih za severnoameriški pokal v Kimberleyu, nekaj ur vožnje od Calgaryja. OTO GIACOMELLI ^ MEBLO kultura bivanja tovarna konfekcijskih in športnih izdelkov toper ■ celje Stavite z Delom in Elanom Bralce Olimpijskega Dela vabimo k sodelovanju v olimpijski športn: napovedi, ki jo uredništvo organizira v sodelovanju z begunjskim Elanom. Pravila so pravzaprav preprosta, še posebej za smučarske poznavalce, ki jih v Sloveniji pač ne manjka. Od danes do 25. februarja bo v vsaki številki Olimpijskega dela objavljen kupon, ki je neke vrste stavni listič. Nanj najprej vpišite na katero disciplino stavite, ime tekmovalca, ki bo po vašem mnenju v tej disciplini zmagal ter ime in uvrstitev Jugoslovana, ki bo po vaše v tej disciplini najuspešnejši. Kupon izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: DELO—Stik. Titova 35, 61000 Ljubljana. Dopisnice (kuponov v pismih ne bomo upoštevali) morajo biti na našem naslovu vsaj en dan pred olimpijsko tekmo v disciplini na katero stavite. Med tiste, ki bodo tako zmagovalca kot najboljšo jugoslovansko uvrstitev pravilno napovedali, bomo v vsaki od sedmih disciplin, ki so na voljo, izžrebali: 3 pare tekaških smuči (darilo Elana) Med tiste z manj srečno roko pa bomo izžrebali po 6 vstop-mLza ,tekme košarkarjev Smelta Olimpije z Zadrom in Bosno v Tivoliju. LAHK0L,STA toRM,NI TEKMOVANJ, NA KATERE 20. februar - SKOKI 90 M, 2i. februar - SUPER VELESLALOM (moški), 22. februar - SUPER VELESLALOM (ženske), 24. februar - VELESLALOM (ženske), 25 februar - VELESLALOM (moški). 26. februar - SLALOM (ženske), 27. februar - SLALOM (moški). STAVITE Z DELOM IN ELANOM Disciplina:................................... Zmagal(a) bo:.................................. Najboljši Jugoslovan bo..............na . Priimek in ime ............................ Točen naslov ................. mestu Olimpijske igre sponzorjev V Calgaryju, mestu 15. zimskih olimpijskih iger, ne gre samo za kolajne, marveč tudi za milijone, kajpak v trdnih valutah C ALG AR Y ~ Kdor se je želel kvalificirati za Calgary, je moral seči 1 globoko v žep, v blagajno. Kdor se čuti zapisanega geslu Sodelovati je vse, je moral na poti na kanadski divji Zahod opraviti s preneka-tero konkurenco. In kdor je končno na olimpijskem startu, še ne ve, če bo na koncu cilj tudi dosegel. Beseda ni o športu, marveč o drugi veji, za katero Calgary pomeni belo ali črno: o gospodarstvu. zimskih olimpijskih igrah se je podjet- Predvsem po olimpijskih poletnih igrah v Los Angelesu in njihovi veličastni vnovčitvi po zaslugi takratnega predsednika organizacijskega komiteja Petra Ueberrotha, je naj večji spektakel športa postal pravi pravcati magnet za sponzorje, dobavitelje in kupce licenc. Od takrat je treba Mednarodnemu olimpijskemu komiteju lov na olimpijske simbole drago plačati: kdor želi v Calgaryju delati reklamo v znamenju olimpijskih iger in s simbolom teh iger, je moral odšteti najmanj dva milijona kanadskih dolarjev. 500.000 dolarjev stane, češi samo ekskluzivni dobavitelj. Prispevki sponzorjev so navrgli Kanadi 88 milijonov dolarjev. Marsikateri Kanadčan, posebno iz Montreala in njegove okolice, si je od začudenja gotovo pomel oči, saj milijonsko mesto še danes ječi pod posledicami velikih izgub s poletnimi olimpijskimi igrami leta 1976. 69 podjetij, s Coca-Colo Company, General Motors of Canada Ltd., Eastman Kodak Co., 3 M ali Visa International na čelu, je udeleženih pri veliki olimpijski igri za zlato in denar. Nekaj podjetij je tik pred podpisom pogodbe odnehalo, denimo American Express — 15 milijonov dolarjev za ekskluzivnost na poletnih in ju zdelo kratko in malo preveč. Visa, tekmec v boju za kreditne kartice, je podpisal pogodbo za 14,5 milijona kanadskih dolarjev in tako zapolnil vrzel med ponudbo in povpraševanjem. Kako se bojujejo z zavihanimi rokavi na olimpijskih tleh, kažejo televizijske reklame Vise. Reklama se končuje s stavkom, ki tekmecu privošči polom. Ko je podjetje American Ex-press izvedelo veselo novico, da bo Calgary brez American Express, vo- MOSKVA 5 DNI • 325.000 DIN MOSKVA odhodi: marec 1988 2., 9., 16., 23., 30. ^Yugotours tel.: 061/321-794 dilni podjetneži niso bili v zadregi z odgovorom. American Express je naročil dvostranske oglase v vseh večjih časopisih v ZDA. V njem so navedli več ko 3.000 trgovin v Calgai^ju, v katerih je kajpak mogoče kupiti in kupovati s kreditnimi karticami American Express. Podobno sta se bojevali velepivo-varni Labatt in Molson, za naziv prijateljev olimpijskega srečanja v Calga-ryju. Potem ko je Labatt že leta 1985 kupil ekskluzivno pravico za uporabo petih olimpijskih krogov, je Molson kontriral s tem, da je prevzel pokroviteljstvo nad 13 kanadskimi zimskošportnimi reprezentancami (od 15), s čimer se je podjetje zelo prikupilo številnim Kanadčanom in Kanadčankam. Vsi, ki so investirali milijone, niso prepričani, da se bo njihovo vlaganje obrestovalo; Harry Raid, direktor Kodaka, je na primer rekel: »Ne vem, če nam bo kdajkoli uspelo dobiti ta denar nazaj.« Calgary je olimpijski reklamni ogenj, ki je zagorel v Los Angelesu, podpihal kot le kaj, pri tem pa se je marsikdo, ki je sanjal o veliki kupčiji in poslih, poštena opekel. ABC, ameriški televizijski velikan, ki je kupil izključno pravico za televizijske prenose za olimpijski svetovni rekord 309 milijonov dolarjev, je že pokopal vsa upanja na dobiček. S 50 milijoni izgube se je newyorška postaja morala sprijazniti že pred slovesnim začetkom iger... 1 Vse Novolesovo na enem mestu 1 Novoles vam na enem mestu predstavlja vse svoje programe V obnovljenem salonu pohištva na Cesti komandanta Staneta 38 v Novem mestu so na ogled in na prodaj Novo-lesove jedilnice, dnevne sobe, spalnice, otroški program Ajda, kuhinjski pomivalniki Kolpa Ker, kopalniška oprema Kolpa San itd . v. , „ II %£:#’ 1! / i W tfcgjr It 'liiirit ■ II p li, lir t II1 |N»* ^ - ! - ii t§ m §5š *§. * W:£w IH V Z-’ I %, • 'M ob rahlega ^lače^ ^ Novoles možnost poseben popust. i^na^esenečenj a m tur m m. il||. Kar tri zmage naših najmlajših smučarjev Drugi dan 13. pionirskega tekmovanja za pokal Loke so dobili zlate kolajne Petra Valenti, Rene Mlekuž, Urška Hrovat in Bolgar Angelov ŠKOFJA LOKA — Drugi dan tekmovanja za 13. pokal Loke je na slalomu na Soriški planini nastopilo 160 tekmovalcev iz 10 držav. Čeprav so bili naši tekmovalci med posamezniki najuspešnejši, pa so vendarle ostali brez ekipne zmage, saj v kategoriji starejših pionirjev nobeden od tekmovalcev iz A ekipe ni uspešno zaključil obeh tekov. Avstrijci pa so kljub temu, da med posamezniki niso blesteli, imeli dovolj tekmovalcev na visokih mestih za sedmo ekipno zmago in v tem pogledu ponovno prehiteli gostitelje, ki so bili doslej najboljši šestkrat. Jugoslavija pa je po 13 tekmovanjih prvič prehitela Avstrijo v skupnem številu osvojenih kolajn. Sedaj jih ima 130, Avstrija pa 121. Pri mlajših pionirkah je bila Petra Valenti najboljša že na prvi progi, prednost pa je obdržala tudi v seštevku obeh voženj. Mlajši pionir Rene Mlekuž je bil obakrat najhitrejši. Pri starejših pionirkah je ena od favoritinj Finka Norema že v prvem nastopu v zgornjem delu proge končala tekmovanje, tako da so naše imele lažjo pot do kolajn. Med njimi je bila Urška Hrovat oba-kfat najhitrejša. Pri starejših pionirjih je po prvem delu vodil Kranjčan Stojanovič s 15 stotinkami sekunde pred Bolgarom Angelovom, na drugi progi pa je bil za stotinko sekunde hitrejši od Bolgara naš tekmovalec Po- ljak. Toda v skupnem seštevku obeh voženj je bil Petar Angelov najhitrejši, osvojil še drugo zlato kolajno in tako postal najuspešnejši tekmovalec pokala Loke 1988. Rezultati — ml. pionirke: 1.-Valenti 1:18,09, 2. Bergoč (obe Jug) 1:18,57, 3. Dustor (Pol) 1:19,10, 7. Vresk 1:21,13, 10. Kavčič (obe Jug) 1:22,43; ml. pionirji: 1. Mlekuž (Jug) 1:15,71, 2. Jarvi (Fin) 1:18,99, 3. Ster 1:20,34, 5. SvetUčič 1:20,53, 9. Zupan 1:21,50, 11. Giacomelli (vsi Jug) 1:22,69; st. pionirke: 1. Hrovat 1:31,95, 2. Ribarič 1:33,30, 3. Baša 1:33,58, 5. Kašper 1:34,88, 11. Česnik 1:37,11, 14. Malus (vse Jug) 1:37,89; st. pionirji: 1. Angelov (Bol) .1:32,03, 2. Kirchler 1:32,33, 3. Ruhmer (oba Av) 1:32,39, 4. Poljak 1:32,69, 10. Škulj 1:35,53, 17. Jerman (vsi Jug) 1:38,90. V ekipni konkurenci je zmagala Avstrija pred Finsko, Poljsko in Bolgarijo. PETER POKORN ŠPORT IN ŠAH - KRONIKA Tretja tekma Ljubljančanom Hokejisti Kompasa Olimpije po kazenskih strelih ugnali Jesenice s 6:5 - Četrta tekma v petek LJUBLJANA - Hokejisti Kompasa Olimpije so dobili tretjo tekmo končnice državnega prvenstva z Jesenicami in tako znižali izid na 1:2' v zmagah. V rednem delu se je tekma končala s 3:3, pri kazenskih strelih pa so bili uspešnejši Ljubljančani. Četrta tekma bo v petek na Jesenicah, morebitna peta pa v ponedeljek v Ljubljani. val na potek igre. Lešnjak je sodil korektno, kar pa ne moremo trditi za Cemažarja, saj je Jeseničanom veliko- VELIKA PREDNOST - Rene Mlekuž je med ml. pionirji zmagal z več kot dvema sekundama naskoka (Foto: Zoran Vo- grinčič). , morebitna peta pa v ponedeljek v Ljubljani Derbi je bil na visoki kakovostni ravni. Obe moštvi sta igrali hitro, ostro in športno. Gledalci so uživali ob številnih napetih priložnostih pred vrati obeh tekmecev, videli so veliko domiselnih akcij, močnih strelov pa tudi uspešnih obramb obeh vratarjev, Bolte pri Kompasu Olimpiji in Pretnarja pri Jesenicah. Ljubljančani so bili tokrat za odtenek boljši, po priložnostih bi si zmago zaslužili že v rednem delu. LEPA ZMAGA — Petra Valenti je bila med ml. pionirkami najhitrejša že na prvi progi. (Foto: Zoran Vogrinčič) NOGOMET Domžale : Sarajevo • 1:2 (1:1) DOMŽALE — V prijateljski nogo-metni tekmi je prvoligaš Sarajevo, ki je na pripravah v Sloveniji, z zadetkom Kapetanoviča (24) in Vazde (65) premagal gostitelje, za katere je bil uspešen Hegler(38). Pred 100 gledalci je sodil Pišek iz Mengša. SANDI KRAŠEVEC Integral Olimpija : Iskra 1:1 (1:0) MALI LOŠINJ - Med pripravami za drugoligaško nadaljevanje prvenstva so nogometaši Integrala Olimpije igrali 1:1 (1:0) z Iskro iz Bugojna, s katero se bodo pomerili tudi v prvem spomladanskem kolu. Ljubljančani so v prvem polčasu vodili z golom Ubaviča. v nadaljevanju pa je izenačil Rudež. Trenerja Šoškič in Raševič sta z visoko oceno ocenila raven igre, žal pa sta se lažje poškodovala Ljubljančana Komočar in Čeh S. S. Nice : Partizan 2:1 (1:1) NICE — V prijateljski nogometni tekmi jc francoski prvoligaš Nice premagal Partizana z 2:1 (1:1). Strelca za Nice sla bila Djclmaš (42) in Curbello (68), za Partizana pa Stevanovič (9). Teol Slovan jutri s Sarajevom LJUBLJANA — Jutri, v četrtek, bo ob 15.30 na štadionu na Kodeljevem za Radničkim gostoval že drugi prvoligaš. Nogometaši Teola Slovana bodo gostili Sarajevo, ki je na pripravah v Sloveniji. Teol Slovan je konec tedna gostoval na Primorskem, kjer je v Mirnu premagal domačo Adrio s 4:0. v Novi Gorici pa Vozila z 2:0 ter pokazal velik napredek. Sarajevčane čaka v pomladanskem nadaljevanju hud boj za obstanek v ligi, med sarajevskimi nogometaši pa se je že vnel boj za 11 mest v moštvu. Obe moštvi bosta nastopili z vsemi najboljšimi, zato se ljubiteljem nogometa obeta lepa predstava. V Dolu igralo 32 ekip DOL — Na turnirju v malem nogometu, ki ga je priredila domača ekipa Epitaf United, je nastopilo 32 ekip. vrstni red pa je bil naslednji: 1. Pod Miklavžem. 2. Iskra Videomatika, 3. Junior. 4. Senožeti. Najboljši strelec je bil Kokalj, najboljši igralec Grebe-nar, sodili pa so Cerar, Godec in Zupančič. J. J. Za Žitov pokal v Krnici LJUBLJANA — Smučarski teki za Žitov pokal ki bi moral biti v Ljubljani, bodo v soboto, 20. t. m. v Gorjah oziroma v Krnici v organizaciji SK Bled. start bo ob 11. uri, žrebanje pa bo v petek ob 18. uri v osnovni šoli Bled. Pioniiji in pionirke bodo tekmovali v klasičlni tehniki. Tekači za republiške naslove BLED — Republiško prvenstvo za člane in članice, juniorje in juniorke, mladinke in mladince v tekih na smučeh bo v soboto in nedeljo v Gorjah oziroma v Krnici. V soboto, 20. t. m., bodo posamična tekmovanja, v nedeljo pa štafete (v prosti tehniki) Žrebanje bo v petek v. osnovni šoli na Bledu. Rokometašice Belinke v nedeljo v Tivoliju prvič z Norvežankami Ljubljančanke igrajo ob 16.45 prvo tekmo četrtfinala pokala IHF z Nordstrandom — Brez Krajnovičeve LJUBLJANA Rokometašice Belinke Olimpije se bodo za pokal IHF v nedeljo ob 16.45 v dvorani Tivoli v prvi četrtfinalni tekmi pomerile z norveško ekipo Nordstrand. V domačem prvenstvu jim še zdaleč ne gre vse po načrtih, zato bi v taboru Belinke vtis radi popravili z uspehom na evropskem prizorišču. Kompas Olimpija : Jesenice 6:5, 3:3 (1:1, 1:1, 1:1) Dvorana Tivoli, gledalcev 6000, sodniki Šaravanja (Sub) ter Čemažar (Jes) in Lešnjak (Lj). STRELCI: 1:0 — B. Pajič (Gorenc, 8), 1:1 - Razinger (9), 2:1 - T. Lepša (23), 2:2 - Macholda (33), 2:3 - Kopitar (54), 3:3 — Ladigin (58); kazenski streli: 4:3 - Veith, 4:4 - Tišler, 5:4 - Kuret, 5:5 - Š. Ščap, 6:5 - Gorenc. KAZENSKE MINUTE: Kompas Olimpija 4, Jesenice 4. Odbojkarice Dinama iz BONN Moskve so osvojile pokal pokalnih evropskih zmagovalk. Končni vrstni red: 1. Dinamo (M), 2. CIV Modena 3. Traktor (NDR), 4. Komunal (Minsk). , j KOLESARSTVO Na kolesarskem krosu za DP tudi ženske NOVO MESTO — Prizadevnim kolesarskim delavcem novomeške Krke so zaupali organizacijo letošnjega državnega prvenstva v krosu s kolesi, ki bo na^štadionu Bratstvo in enotnost v nedeljo, 21. t. m. Dolenjski kolesarski delavci, ki so že bili organizatorji velikih prvenstev, so dobili tako še krog s kolesi za DP, ki bo tako zaokrožil njihov organizacijski ciklus. Kolesarji bodo tekmovali v štirih kategorijah: mlajši mladinci, starejši mladinci, člani in članice. Posebnost bo vsekakor nastop članic, ki se bodo tako prvič pojavile na krosu s kolesi. O favoritih tekmovanja je težko govoriti, vendar imajo precej možnosti za naj višje naslove kolesarji Krke, ki se za tekmovanje marljivo pripravljajo, poleg tega pa jim gre na roke tudi domači teren. Dolenjci naj večje upe polagajo v Sandija Papeža, ki ni dober samo na kolesarski stezi, ampak tudi v teku v prirodi. SLAVKO DOKL PLANINE IN LJUDJE Občni zbori PD Železničar iz Ljubljane vabi v soboto, 27. t. m., na redno letno konferenco, ki bo v domu JLA. Trg OF. nasproti železniške postaje. Pregled dosedaj opravljenega in načrte za prihodnje bodo obravnavali ob 18. uri. PD Gorenja vas organizira občni zbor društva že to soboto, 20. t. m., ob 19. un v dvorani doma Partizan v Gorenji vasi. Občni zbor bodo na začetku popestrili s predavanjem Vikija Grošlja Sneg nad Aconca-guo. zaključili pa z družabnim večerom. Z zaporedno številko 95 pa se lahko ponaša občni zbor našega najbolj številčnega PD Ljubljana-mati-ca, ki že vsa leta igra pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva na vseh področjih - od iz-letništva, markacistov, VN in GS, gospodarjenja s planinskimi postojankami in poti. do alpinizma in predavateljstva. O v»em tem bodo govorili na rednem letnem občnem zboru, ki bo v petek. 26. t. m. v dvorani Socialnega zavarovanja, Miklošičeva 24. Ljubljana. V prvem. slavnostnem delu bodo proslavili petindevetdeseto obletnico organiziranega planinstva pri Slovencih. nato pa se bodo lotili delovnega dela zbora. Udeležence opozarjajo na točen začetek, ki bo ob 19. uri. Predavanje v Kamniku PD Kamnik vabi na zanimivo predavanje članov AO Kamnik O poti na Lolse Šar, ki so ga opravili v letu 1987. Diapozitive bodo predvajali v petek, 19. t. m., ob 18. uri v dvorani nad kavarno Veronika v Kamniku. O Južni Ameriki Po puščavi do visokih gora Južne Amerike je naslov predavanja z diapozitivi. ki ga Do obiskovalcem PD PTT Ljubljana, predstavila Biserka Verginc. Predavanje bo nocoj, 17. t. m., ob 18. uri v XI. nadstropju — v dvorani Podjetja za PTT promet, Cigaletova 15. Tečaj za MV v zimskih razmerah MK PZS organizira letošnji tečaj 3 MV v zimskih razmerah v času od 16. do 23. aprila na Komni, biva li pa bodo v Koči pod Bogatinom. Zimskega tečaja se lahko udeležijo vsi, ki so uspešno končali tečaj za MV v letnih razmerah, in obvladajo smučanje (za kar bo potrebno uspešno opraviti preizkus) ter so telesno in psihično sposobni hoditi in smučati v zimskih razmerah do 8 ur na dan in do višine 2.500 m, priskrbeti pa si morajo tudi veljavno zdravniško potrdilo ali spričevalo, ki ne sme biti starejše od treh mese cev. Preizkus znanja smučanja bo 13. marca, istočasno na Voglu in na Golteh, kandidati pa se bodo zbrali na ta dan ob 9. uri pri spodnjih postajah ene alt druge gondolske žičnice. Organizatorji opozarjajo kandidate, da ne kupujejo dnevnih smučarskih kart, saj bo preizkus obsegal tudi turnosmučarski vzpon in spust na Rodico oz. Smrekovec, v prijavnico za tečaj pa morajo vpisati tudi kraj, kjer bi želeli opravljati preizkus znanja smučanja. Tečajniki morajo poskrbeti, da bodo v tednu tečaja opravičeno odsotni iz šole ali dela, stroške, 130.000 din pa je treba poravnati ob prijavi. Sprejemali jih bodo do L marca letos. Seminar za planinske inštruktorje Od 15. do 17. aprila bo v koči pod Bogatinom tudi seminar za planinske inštruktorje. Stroške oskrbe plača MK PSZ, prevozne stroške pa udeleženci sami. Poleg okvirnega programa seminarja bodo na dnevni red uvrstili tudi teme, ki jih bodo udeleženci predlagali v prijavnici za seminar. Udeleženci morajo prinesti s seboj izkaznico telcsnokultur-nega strokovnega delavca in se prijaviti najkasneje do L aprila letos. Za nedeljsko turo pa morajo imeti s seboj zimsko opremo, cepin, dereze in po možnosti smučarsko opremo. Planinski zbor v Poljčanah Planinsko društvo Poljčane vabi vse svoje člane društva na občni zbor, ki bo 19. t.m., ob 17. uri-v planinskem domu na Boču. Uvrstitev v polfinale evropskega pokala je zdaj prvi cilj igralk Belinke Olimpije, pot naprej pa bo zelo tma-va, kajti med štirimi najboljšimi bodo tako slovite ekipe kot so Budučnost, Vilnus in TSC Berlin (ali Engelskirc-hen). Toda potruditi se bo treba že za uvrstitev v polfinale, kajti norveški ženski rokomet je s srebrno kolajno na zadnjem SP na Nizozemskem doživel pravi razcvet. Ljubljančani imajo nekaj informacij o nasprotnicah iz Skandinavije. Ekipa Nordstranda je v približno podobnem položaju kot Belinka, v domačem prvenstvu je izgubila vse možnosti za najvišji naslov, zato zdaj vse stavi na tekmovanje za evropski pokal. V ekipi so reprezentantke Danske, Švedske in Norveške, kar gotovo dokazuje, da gre za resen klub. Prva zvezdnica ekipe je norveška reprezentantka Heidi Sundal, ki dosega po 10 do 12 golov na tekmo. Igrajo po preverjenem skandinavskem receptu: zelo agresivno v obrambi in napadu, z ostrim tempom, hitrimi nasprotnimi napadi in meti od daleč, a brez posebne taktike in kombinatorike. Toda pred prvo tekmo z Norvežan- Naj boljši Šmarčani in Trboveljčani TRBOVLJE — Na polfinalnem rokometnem turnirju za kadetsko prvenstvo Slovenije na področju Zasavja, Posavja in Dolenjske sta bili*naj-boljši ekipi Usnjarja iz Šmartnega pri Litiji in STT Rudarja - uvrstili sta se v finale. Rzultati: STT Rudar : Usnjar 14:14, Dol: Zagorje 5:21, STT Rudar : Zagorje 16:12, Dol : Usnjar 3:23, STT Rudar : Dol 24:1, Usnjar : Zagorje 20:6. Vrstni red: Usnjar 5, STT Rudar 5, Zagorje 2 in Dol 0. Najbolje so se izkazali Zibert (STT Rudar), Kos (Usnjar), Ule (Zagorje) in Poto-can (Dol). M. p. kamt se v taboru Belinke bolj ukvarjajo s slabostmi in problemi v lastnih vrstah. Ni jih malo. Najtežje je z vratarko Ljerko Krajnovič, ki se je v nedeljo v Zagrebu odločila za bojkot. Za zdaj ni znano, če bo ta vse boljša vratarka, ki bi si zaslužila tudi reprezentančni dres, sploh branila. Brez nje so možnosti Belinke z Nordstfan-dom zelo skromne, kajti po odhodu Samaržije k Radničkemu imajo Ljubljančanke na klopi dve mladi in neizkušeni vratarki. Drug problem pa je zelo spremenljiva igra ekipe. Tudi ključne igralke zelo nihajo v formi, poseben problem pa je igra v obrambi, ki je bila nekoč prva odlika ljubljanske ekipe. Spodbudno pa je predvsem to, da so vse igralke povsem zdrave. To velja tudi za Stanko Božo-nč' FRANCI BOŽIČ Dinos Slovan v Umagu LJUBLJANA — Rokometaši Dinosa Slovan finiširajo s pripravami za nadaljevanje prvenstva v I. ligi, v katerem se bodo 27. t.m. na Reki pomerili z Zametom. Odpotovali so na krajše priprave v Umag, kjer se bodo dvakrat pomerili tudi z drugoligašem Istraturistom. p 3 Prvi gol je dosegel B. Pajič, ko je izkoristil zelo lepo podajo odličnega Gorenca, ki je ušel jeseniškim h9keji-stom po desnem krilu. Veselje Ljubljančanov pa je hitro skalil Razinger, ki je po strelu od daleč odbiti plošček potisnil Bolti za hrbet — 1:1. V drugi tretjini je T. Lepša dosegel zelo lep gol. Ušel je jeseniškim branilcem, se pred vrati zaustavil, se otresel še dveh igralcev, izvabil vratarja Pretnaija iz vrat in ga premagal z nizkim strelom — 2:1. Ljubljančani so stopnjevali tempo, v trenutkih riajvečje premoči pa so dobili drugi gol. Strelec je bil Mgcholda s položaja desnega branilca V tretji tretjini se je vnel še srditejši boj za vsak plošček, za vsak centimeter ledu. Veith, Kuret, B. Pajič so zamudili najlepše priložnosti za Ljubljančane, Tišler pa za Jesenice. Slabih 6 minut pred koncem pa je Kopitar izkoristil neodločnost v ljubljanski obrambi ter z desnega krila pridrsal pred Bolto in ga ukanil s strelom pod prečko - 2:3. Jeseniški navijači so na tribunah že začeli slaviti 23. prvenstveno zvezdico. Tedaj pa se je v napad podal postavni ljubljanski branilec Ladigin. Po podaji z Gorencem se je odločil za strel. Bil je tako silovit, da ga vratar Pretnar še videl ni - 3:3. V zadnjih minutah so hokejisti Kompasa Olimpije stisnili obroč krog Pretnaijevih vrat. a izid se ni več spremenil. Pri kazenskih strelih ljubljanskega vrataga Bolte niso premagali Jeseničani Suvak, Kozar in Smolej, jeseniškega vratarja Pretnarja pa ne Kupec in T. Lepša v dresih Kompasa Olimpije Se beseda o sojenju. Šaravanja je sodil z napakami, bistveno pa ni vpli- Dogovor med FTK in GZS LJUBLJANA — Pred dnevi je bil sestanek med člani projektnega teama Gimnastika 2000 in vodstvom Fakultete za telesno kulturo v Ljubljani. Namen sestanka je bil poiskati oblike, načine in vsebine za poglobljeno sodelovanje med obema inštitucijama. Najprej je vodja projekta Janez Matoh predstavil projekt Gimnastika 2000 in poudaril željo po verifikaciji dosedanjega dela in po sodelovanju pri nadaljnjem razvoju omenjenega projekta. Po predstavitvi celotnega projekta je dekan fakultete dr. Janko Strel menil, da je široka zasnova projekta dobra, saj so programi prilagojeni različ-nim ljudem. To pa je eden od pogojev uspeha projekta. S programi korektivne in množične gimnastike tudi izpričujemo pomembnost športne gimnastike tudi kot športa, primernega za rekreativno ali dopolnilno vadbo. Prav ta dva programa naj bi bila izhodišče za vse ostale programe. Zelo pozitivna so prizadevanja zveze po uvajanju obogatenega programa v osnovno šolo preko športnega razreda na nižji stopnji, koraki v tej smeri pa so gotovo velikega pomena za nadaljnji razvoj slovenske telesne kulture. V nadaljnji razpravi so se udeleženci dogovorili, da je ena najpomembnejših skupnih točk izobraževanje amaterskih in profesionalnih kadrov, naslednji pomemben del pa raziskovanje in analiziranje učinkov posamez-' nih programov iz projekta. V ta namen se bodo pripravili projekti za diplomske, raziskovalne, magistrske in doktorske naloge. Za posamezen podprojekt se bodo v delo vključili tudi delavci fakultete. Za posebne dele projekta, kot so koreografija, akrobatika, telesna priprava, športna psihologija in biomehanično modeliranje gimnastičnih elementov, za katere še ni nosilcev, pa se bo pripravil okvirni program sodelovanja. jvaN ČUK krat, zlasti pri ofsajdih, pogledal skozi prste. Ob sodniku Djokiču iz Beograda naj bi četrto tekmo v petek sodila kot linijska sodnika Jeseničana Čemažar in Rozman. Vodstvo Kompasa Olimpje pa se s tem ne stnnja in je zato predsedniku sodniške organizacije Vistru poslalo brzojavko, v kateri zahteva, naj bo en linijski sodnik na petkovi tekmi iz Ljubljane. Izjavi: Štefan Seme, trener Kompas Olimpije: »Zmaga nam veliko pomeni. Prepričan sem, da so naši hokejisti spet dobili samozavest. Bili smo boljši in smo zasluženo zmagali.« Vaclav Červeny, trener Jesenic: »Prelagodno smo začeli, pustili smo I tekmecem, da so se razigrali. Izid f ustreza dogodkom na ledu.« BOJAN KAVČIČ | Partizan : Medveščak Gortan 4:0 (0:0, 2:0, 2:0) BEOGRAD — Dvorana Pionir, gledalcev 300, sodnika Dremelj (Jes), Gavrovič in Šumenkovič (oba Bg). STRELCI: 1:0 - Ilič (30), 2:0 - Vik (37), 3:0 - Lepša (Vik, 53), 4:0 — B. Lomovšek (Milovanovič, 58). IZKLJUČITVE: Partizan 6, Medveščak Gortan 13 (10). Partizan je prikazal daleč najboljšo igro v dvorani Pioonir in z 2:0 v zmagah osvojil 3. mesto. Zagrebčani so začeli silovito in v 5. minuti zadeli prečko. To je bilo vse kar so naredili, saj je bil domači vratar Domine Lomovšek nepremagljiv. Mrežo Cigana je prvi načel Ilič s strelom z modre črte, zatem pa je Vik zapravil najlepšo priložnost v drugi tretjini, vendar seje kmalu odkupil s pravim slalomom, ki ga je Kronal z golom. V zadnji tretjini so Zagrebčani zaigrali na vse ali nič, a so ostali praznih rok. Tri sekunde pred koncem je hokejist Partizana Kačir zapravil kazenski strel. z. M. IV trčenju umrla oče in sin TREBNJE, 16. febntaija — Na magistralni cesti med Novim mestom in Ljubljano, pri vasi Štefan, se je včeraj ob 17.50 zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta se smrtno ponesrečila voznik in njegov sin, medtem ko so bili ostali člani družine ranjeni. Med vožnjo proti Ljubljani je voznik osebnega avtomobila s švicarsko registracijo, 35-letni Haki Derguti, ki je na začasnem delu v Švici, pri vasi Štefan v levem nepreglednem ovinku prehiteval tovornjak s kranjsko registracijo. Ko je bil vzporedno s tovornjakom, je iz nasprotne smeri pripeljal z avto-cisterno 28-letni Franc Hočevar iz okolice Grusupija. Čeprav je voznik Hočevar močno zaviral in se umikal na desno, nesreče ni mogel preprečiti. Po trčenju je osebni avtomobil odbilo na desno, kjer je z zadnjim desnim bokom vozila trčil v zadnje kolo tovornjaka. Na kraju nesfeče sta bila mrtva voznik osebnega avtomobila Haki Derguti in njegov 5-letni sin Bečir. Huje pa sta bila ranjena še sopot-nika 35-letna Abibe Derguti in 23-letni Fehmi Derguti, vsi iz Varoš sela pri Uroševcu. Zaradi nesreče je bila cesta zaprta do 20. ure, medtem ko je promet tekel po obvozu. Ž. H. Le redki vozniki spoštujejo omejitve • Začetek tega tedna je eden najbolj tragičnih oziroma krvavih na slovenskih cestah: minuli ponedeljek je umrlo šest ljudi. Čeprav miličniki in vsi drugi, ki se ukvarjajo s prometno varnostjo, še niso natančno ugotovili, zakaj toliko smrtnih nesreč, je vendarle mogoče reči, da so se zgodile predvsem zaradi prehitre vožnje in nepravilnega prehitevanja. Nič novega ne bomo povedali, da so ceste eden izmed največjih krivcev za prometno morijo. To gotovo drži, kajti ob tako gostem prometu, so naše ceste neustrezne. Prav zato je slovensko cestno omrežje tako rekoč prepredeno z različnimi hitrostnimi omejitvami. Toda vsa opozorila so očitno bob ob steno. Spoštujejo jih le redki, pa še tisti so potem deležni »prizanesljivega« hupanja in spakljivega namigovanja voznikov, katerim je vsaka omejitev čista zguba časa. Tako, čeprav malo čustveno in prizadeto, je mogoče govoriti tudi zaradi tega, ker miličniki med kontrolo prometa ugotavljajo, da kar polovica voznikov vozi hitreje, kot je dovoljeno. »Težka« noga pa je eden izmed najpogostejših povzročiteljev prometnih nesreč. Kako torej spametovati hitre in prehitre voznike, je vprašanje, s katerim se nedvomno ne ukvarjajo samo pri nas, pač pa tudi v drugih državah. Morda smo pri nas v nekoliko specifičnem položaju kajti na tako majhnem prostoru, kot je slovenski, je nesreč, ki jih povzročijo prehitri vozniki, veliko preveč. Vprašanje, kako jih zaustaviti, je bilo vsaj doslej deležno bolj teoretične obravnave kot pa praktične. Občasne oziroma pogoste kontrole prometa in s tem hitrosti pač ne dajejo ustreznih rezultatov. Najjx>gosteje se tem zasedam takšni vozniki spretno izognejo (saj poznamo tisto vozniško solidarnost - opozarjanje na radarsko kontrolo z lučmi), pri čemer velik delež nosijo drugi udeleženci v prometu - ne da bi se povsem zavedali, da s takšnim početjem pravzaprav spravljajo sebe v še večjo nevarnost. ŽARKO HOJNIK Ekološka nesreča razgalila nepripravljenost v Iplasu V disciplinskem postopku še zmeraj pet Iplasovih delavcev, ki so posredno ali neposredno odgovorni za nesrečo KOPER, 16. februarja — Od ekološke nesreče, ki se je pripetila v Iplasovem obratu Polikol pri ankaranskem križišču pred mesecem dni, do danes, v zvezi s to nesrečo ni veliko novega. V disciplinskem postopku, ki so ga sprožili nekaj dni po nesreči, je še zmeraj pet Iplasovih delavcev, ki so posredno ali neposredno odgovorni: direktor tozda Polikol, direktor službe za varstvo pri delu, vodja proiz- vilfčarja nesrečo "o"6 '"ijP0n,0“lik vodJe “mene, ki je kot voznik HVL Ina : Spartak 9:4 (4:0, 4:2, 1:2) SISAK — Hokejisti Ine so v hrvat-sko-vojvodinski ligi zmagali sedmič | zapored. Najboljši je bil Čeh Mraz s 3 goli. V zadnji tretjini so domači nastopili le z rezervnimi igralci, kar so izkoristili gostje in ublažili poraz. Ina 7 7 0 0 61:26 14 I Mladost 6 2 0 4 17:40 4 j Spartak 6 1 0 5 26:38 2 PAR PRIHODNJEGA KOLA I (sobota, 20. t. m.): Spartak - Mia- | dost, Ina prosta. Zanimivo je, da v Iplasovem kolektivu niso najbolj prepričani, da je bilo ravnanje po nesreči z butilakrilatom v celoti zgrešeno, kot to trdijo inšpektorji. Sergej Čehovin, predsednik Iplasa, je povedal, da res obstaja strokovni dvom: »Velik del tekočine je že stekel v kanal, ker se je butilakrilat razlil nad jaškom in ta kanal vodi pod hladilnico. Prevelika koncentracija butila-krilata pa bi v zaprtem kanalu lahko postala nevarna, zato je spiranje te kemikalije delovalo tudi razredčevalno. Tako se je med našimi strokovnjaki pojavila teza, da so ob nesreči naši delavci ravnali prav.« O tem bodo seveda zadnjo besedo res imeli strokovnjaki. Nesreča pa je kljub temu razgalila nepripravljenost Iplasa na podobne nesreče. Šele zdaj so na ŠPORTNIK - STRELSKI ŠAMPION - Priznanja ZSD Olimpija je podelil predsednik zveze društev Boris Dolničar (levo). Na sliki: tako'je pokal sprejel strelec Rajmond Debevec (Foto: Igor Modic.) Na že tradicionalnem srečanju podelili priznanja ZŠD Olimpija R. Debevc In K. Škulj ter J. Zdovc in S. Božovič najboljši v letu 1987 — Zlate, srebrne in bronaste značke LJUBLJANA, 16. februarja - V dvorani Tivoli so opravili tradicionalno slovesnost Zveze športnih društev Olimpija, na kateri so podelili društvena priznanja za leto 1987. Nato pa so pripravili še pustno rajanje. KOŠARKA TUZLA - V tekmi 21. kola I. ZKL za ženske so igralke Jedinstva Aide premagale Budučnost s 73:43 (24:21). Jordan najboljši CHICAGO — Na tradicionalnem 38. dvoboju »AU Starš« najboljših ameriških profesionalnih košarkaijev je pred 18.000 gledalci Vzhod premagal Zahod s 138:133 (60:54). Za 25. zmago Vzhoda v zgodovini teh tekem je bil najbolj zaslužen Mihcael Jordan, igralec Chicago Bulls, ki je dosegel kar 40 točk in so ga izbrali za najboljšega igralca tekme. Poleg tega je Jordan zmagal tudi na tekmovanju v zabijanju žoge v koš. Za vzhod so koše dosegli: Bird 6, VVilkins 29, M. M. Malone 7, Thomas 8, Jordan 40, Ewing 9, Rivers 9, McHale 3, Barklev 4, Ainge 12, Daugherty 12, za zahod pa: English 10, K. Malone 22, Olaju-won 21, Magic Johnson 17, Lever 17, Aguire 14, Jabbar 10, Robertson 2, McDaniel 2, Drexler 12, Worthy 4 in Donaldson 2. Za najboljše športnike v letu 1987 so razglasili v posamičnih panogah strelca Rajmonda Debevca in teniško igralko Karmen Škulj, v ekipnih pa košarkarja Jureta Zdovca in rokometašico Stanko Božovič. Podelili so tudi 34 zlatih značk Olimpije najuspešnejšim športnikom, trenerjem in športnim delavcem iz posameznih osnovnih organizacij in ZSD, ob njih pa še številne srebrne in bronaste značke. Slavnostni govornik je bil mednarodno najbolj uveljavljeni športnik društva v vseh zadnjih letih Rajmond Debevec, ki je med drugim poudaril, da je krog društev Olimpije zastopan na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju, velika pa je tudi verjetnost, da bo tako tudi na poletnih v Seulu. »To kaže,« je menil, »da je šport v celicah društva na dobri poti, na njej pa želi Olimpija tudi vztrajati.« Atletske novice PARIZ — Portugalec Regalo in Norvežanka Kristiansen sta zmagovalca tradicionalnega krosa lista L?E-quipe. Proga za moške je bila dolga 9,5, za ženske pa 5,6 km. FAIRFAX — Ameriška atletinja Jackie Joyner - Kersee je dosegla nov državni dvoranski rekord v teku na 60 m z ovirami v času 7,88. Dan prej je skočila v daljavo 7,02, kar je tudi nov rekord ZDA. Zmagovalka univerziade Torrance je na 60 m izenačila ameriški rekord Brownove s 7,18. EAST RUTHERFORD - Romunska atletinja Doina Melinte je pretekla 1 miljo v 4:18,86. kar je za 1.31 sekunde bolje od dosedanje najboljše svetovne znamke v dvorani Američanke Decker-Slaney. SOLUN, ANKARA - Odbojkarice Teodore iz Ravene so osvojile pokal evropskih odbojkarskih prvakinj, odbojkarice Ancone pa pokal Evropske odbojkarske zveze (CEV). Priznanja ZŠD Olimpije za leto 1987 • Zlate značke so prejeli — športniki: atlet Sašo Apostolovski, avtomobilist Dagmar Šuster, judoist Srečo Petrič, igralec namiznega tenisa Jernej Zalaznik, alpski smučar Tomaž Cižman, smučarski tekač Jani Krši-nar, strelec Rajmond Debevec; trenerji: Srečo Zakrajšek (atletika), Jože Škraba (judo), Marko Jurjec (alpsko smučanje), Lojze Mikolič (strelstvo), Uroš Rak (namizni tenis), Viktor Brezovšek (smučarski teki); športni delavci: Dušan Povh (atletika). Janez Pohar (badminton), Ivo Razboršek (tenis), Peter Curk, Sergej Stepančič, Aljaž Macarol, Ante Prančič, Marjan Lavrič, Joco Klobučar (TAK), Sonja Vidic, Rajko Jauh, Igor Makovec (rokomet),* Viljem Bevk, Zvonka Jež, Bogdan Jež (strelstvo), Alojz Juvane (namizni tenis), Peter Marter (košarka), Tomaž Lenič, Janko Popovič (hokejL Evgen Bergant, Boris Dolničar (ZSD). Podelili so še 96 srebrnih značk in sicer — atletski klub: športniki 5, trenerji 2, športni delavci 4; avtomobilski klub: športniki 2; košarkarski klub: športniki 14, trenerji 1, športni delavci 2; hokejski klub: športniki 22, trenerji 2, športni delavci 5; namiznoteniški klub: športniki 5, treneiji 2, športni delavci 2; teniški klub: športniki 1, športni delavci 2; strelska družina: športniki 2; rokometni klub: športniki 16, trenerji 1, športni delavci 3; alpsko smučarsko društvo: športniki 1; tekaški smučarski klub: športni delavci 2. Bronastih značk pa so podelili 37, in sicer: badmintonski klub: športniki 3; teniški klub: športniki 1; TAK: športniki 1., športni delavci 3; rokometni klub: športniki 4, trenerji 1; nogometni klub: športniki 1, treneiji 1; strelska družina: športniki 1; košarkarski klub: športniki 1; hokejski klub: športniki 18, trenerji 1, športni delavci 1. Boj za vrh bo prav gotovo zelo zanimiv Med 12. klubi v II. republiški judoistični ligi Rečani zunaj konkurence LJUBLJANA — S tekmovanjem so začeli tudi judoisti v II. republiški ligi, ki jc v zadnjih letih že povsem zamrla. Med 12 nastopajočimi pa bo napredoval v I. republiško ligo. V uvodnih nastopih so najmanj pokazali judoisti Kostroja in Jesenic, boj za vrh pa bo očitno zelo razburljiv. Rezultati 1. kola: Slovenj Gradec | — Gorišnica — 25. maj Tacen 8:6 i (40:30), 25. maj Tacen — Slovenj j Gradec II 9:5 (35:15), Slovenj Gradec II — Gorišnica 4:10 (15:50); Koper — Koper -Olimpija II 8:6 (32:23), Olimpija II — Kostroj 12:2 (57:10), Kostroj — Koper 2:12 (5:60); Nova Gorica — Nova Gorica — aTri- f glav II 8:6 (40:30), Triglav II — Alpina 4:10 (20:50), Alpina — Nova Gorica 10:4 (50:20); Ljubljana — Bežigrad — Rijeka 7:7 (20:30), Jesenice - Bežigrad 0:14 (0:57), Rijeka - Jesenice 9:5 (40:15). Vrstni red: Alpina, Koper, Goriš- . niča in Rijeka po 4, Bežigrad, Olim- I pija II, 25. maj Tacen in Nova Gorica j po 2, Triglav II, Slovenj Gradec II, I Jesenice in Kostroj po 0. ( Turnirji 2. kola so na sporedu 27. in 28. t. m. Razglasitev najboljših v Kočevju KOČEVJE — Telesnokulturni de-1 lavci v Kočevju pripravljajo za petek, I 18. t. m., tradicionalno prireditev obl izboru najboljšega športnika in šport-1 niče Kočevja v minulem letu. Hkrati I bodo podelili občinska priznanja I športnim delavcem in športnikom zal njihov prispevek k razvoju športa in I telesne kulture v tem kraju. MILAN GLAVONJIČI NOČNA KRONIKA Takšni so pač časi. Pustni torek so množice proslavile oziroma ga še proslavljajo v maskah po cestah in si, anonimneži, privoščijo marsikaj, kar si sicer ne bi, gradbinci pa štrajkajo pred skupščino, češ, da nimajo kaj jesti, kaj obleči, še manj pa piti. Za šanki zbrani modreci pa si pogledajo v oči, skomignejo z rameni, pomislijo na oiimpiado in ga zvrnejo še kozarček. • V bife Šumi je prišel Tone B. Bil je malce pod paro in hotel je še Šilce, ko pa mu niso hoteli postreči, je začel groziti osebju in zmerjati. Fanta so ukrotili miličniki in ga odpeljali v prostore, kjer se je vročekrvnež malce ohladil. • V Emona centru v Novih Jaršah so se pojavili Drago Š., Ibrahim K. in Vujadin K. Potem ko so nekaj časa razgrajali, so jih opozorili in odstranili ter napisali prijave, prijavili pa so tudi natakarico, ki je stregla že okajenim gostom. • Na osnovno šolo, kot kaže na izpopolnjevanje, je prišel lepo nadelani Slavko T. Hodil je po razredih, malce predaval, malce psoval iia žalil ravnateljico in hišnika. Iz stavbe se ni hotel odstraniti do prihoda miličnikov. • Po sredini Kajuhove ulice je hodil Borut 0. Ustavljaj je vozila in oviral promet, čeprav ga je skušal le usmerjati, ob srečanju z organi pa se je nedostojno vedel. Pridržali so ga. • Pri Domu španskih borcev na Zaloški so na pločniku našli Rudolfa F. Precej zbeganega možaka so prebudili in odpeljali domov. M. S. mreč ugotovili, da nimajo pri tem obratu nobenega lovilnega bazena in tudi kanal nima zapornice, s katero bi preprečili, da bi se razlita tekočina izlila v reko oziroma morje. To je ena od hudih napak, ki jo bodo po tej nesreči morali v Iplasu čimprej odpraviti. »Še ta teden bi morali dokončati dolg program ukrepov, oziroma celo vrsto nalog, s katerimi naj bi v večji meri skrbeli za varovanje okolja in bili bolje pripravljeni na morebitne nesreče. Ugotavljanje odgovornosti je samo ena od vseh dejavnosti, ki smo se jih lotili v Iplasu. O vseh teh novostih bomo pravočasno obvestili novinarje . . .« nam je tudi zagotovil Sergej Čehovin potem, ko smo mu omenili, da je bilo po nesreči z njihove strani v javnosti slišati predvsem polemike l nekaterimi novinarji (in celo inšpektorji), premalo pa prav tega — kako mislijo kaznovati odgovorne in zagotoviti, da do podobnih nesreč ne bi več prišlo. BORIS ŠULIGOJ Na vesti Ima 80 kaznivih dejanj BEOGRAD, 16. februarja — Na okrožnem javnem tožilstvu v Beogradu so vložili obtožnico proti 55-letne-mu brezposelnemu tapetniku Tomi slavu Markoviču iz Zavlake pri Krup nju, ki ima na vesti 80 kaznivih dejanj , v glavnem tatvin. Markovič, ki je bil doslej že 20-krat obsojen, je kradel v glavnem po Beogradu in okolici. V začetku avgusta lani je iz trgovine pohištva v Sremski Mitroviči odnesel milijon dinarjev, dva dni kasneje pa iz beograjske delovne organizacije Tera-zije za 1,6 milijona dinarjev gotovinskih Čekov. Toda od vsega mu je bilo najbolj pri srcu strelivo, zato si ni mogel kaj in 7. maja lani je vlomil v prostore ZRVS v Paliluli, kjer si je nabral 970 nabojev za pištole kalibra 7,62 milimetra, potem pa je na podoben način izropal še strelsko družino Zorka-Radnički v Šabcu, le da je bil tokrat precej skromnejši, saj je odnesel le 200 malokalibrskih nabojev (kalibra 5,6 milimetra). Na zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom beograjskega okrožnega sodišča je nepoboljšljivi tat delno priznal, kar je bil storil. Ugotovljeno je bilo, da je delovne organizacije oškodoval zn več kot 6 milijonov dinarjev. M. P. RADAR Na avtocesti se je zaletaval v avtomobile LJUBLJANA, 16. februarja — So primeri, ki presegajo vsakršno človeško domišljijo. To lahko trdimo očitno za voznika slabe volje, ki je 10. februarja na avtocesti med Logatcem in Logom namerno poškodoval kar štiri osebne avtomobile. Voznik alfe, 40-letni Josip He-umer iz Srednjih Gamelj pri Ljubljani, je v sredo 10. februarja med 21. in 22. uro dirjal po avtocesti od Logatca proti Ljubljani. Med vožnjo je nenadoma zapeljal proti prvemu avtomobilu, ki ga je srečal na svoji poti. Približal se mu je, nato pa ostro zavil proti vozniku. To je počenjal tako dolgo, da se je voznik osebnega avtomobila moral umakniti proti varovalni ograji oziroma mu je voznik alfe poškodoval vozilo, tako da je moral ustaviti. Očitno pa se je dirkaču iz alfe zahotelo, da bi našel še koga. Ko je približno po dvesto metrih vožnje, seveda bolj kot vožnje bi lahko zapisali dirke, dohitel osebni avtomobil s kranjsko registracijo ga je znova zamikalo, da bi se zaletel vanj. Ker pa je bil voznik tako močno vinjen, kar so kasneje ugotovili tudi miličniki, je med dirko zgrešil vozilo. A glej ga spaka. Ni odnehal, zato je zapeljal z vso hitrostjo vzratno in tako prestregel oziroma zaprl pot vozniku osebnega avtomobila. Vozniki, ki niso vedeli s kont imajo opraviti so seveda popustili in raje počakali, saj niso hoteli tvegati nadaljnje vožnje. To pa ni kaj dosti motilo voznika v alfi, ki je nazadržno dirjal proti cestninski postaji in med vožnjo »napadel« še enega voznika. In ko so nekateri upali, da se bo ustavil na cestninski postaji pri Logu, so se hudo ušteli. Voznik je alfo obrnil in zapeljal na drugo stran avtoceste nazaj proti Vrhniki. Pri Sinji Gorici je dohitel še en osebni avtomobil, ga prehitel in ga obenem stisnil ob ograjo ... Kako dolgo bi voznik alfe to še počel, če mu tega ne bi preprečili miličniki, ni znano. Bolj od tega skrbi dejstvo, da je voznik ogrožal varnost mnogih prometnih udeležencev, hkrati pa jim povzročil za približno tri milijone dinarjev škode. Za zdaj tudi ni znano, kaj je voznika alfe obsedlo, da je tako nevarno ogrožal prometno varnost na avtocesti. Tega tudi sam ni znal pojasniti naslednji dan, ko je prišel iz prostorov za pridržanje nekoliko bolj trezen. Morda bo to povedal sodnikom. ŽARKO HOJNIK ŠTIRIINDVAJSET UR SAH SAH SAH Damljanovič se izvrstno drži ST. JOHN - Pomembnejši izid 7. kola 2. odprtega turnirja: Seirawan : Lputjan 1:0, Damljanovič : TaJj remi, Kristensen : Razuvajev, Ehlvest : Vaganjan remi, Benjamin : Gligorič j 1:0, Dizdar : Černin remi, Ivanovič | : Levitt remi. Vrstni red: Seirawan 6, Damljanovič, Benjamin, Davies, Lputjan in j Kristensen po 5, Talj, Vaganjan, Ju- I supov, Ki. Georgijev, Ehlvest, Nogu-eiras, Černin, Torre, Lau, Ivanovič, Dizdar po 4,5, Gligorič 4 itd. Nikolinovi ne gre VARŠAVA — Zorici Nikolin ne I gre najbolje na ženskem velemojstrskem turniiju. V 10. kolu je izgubila z Lelčukovo, ki prepričljivo vodi z 8,5 točke. Sledijo ji: Erenska 7, Smaczin-ska, Erenska in Badulescu po 6, Siko-1 ra, Genova in Muresan po 5, Nikolin in Hoffmann po 4 itd. Vodi Arapovič SARAJEVO — V derbiju 8. kola I 13. memorialnega turnirja Vladimiijal Kozomare sta Arapovič in Glavaš re-1 mizirala. Vrstni red: Arapovič 7, Galič 6,5, Glavaš, Meštorvič, Tutič, Novak in | Djipa po 6 itd. Drava naplavila truplo FORMIN, 16. februarja — V kanalu reke Drave, pri HE Srednja Drava v Forminu, so včeraj našli truplo moškega. Pri njem so našli dokumente na ime Marjan Rus, star 28 let iz Levanj-cev pri Ptuju. Domači so ga pogrešali že dlje časa. Vzrok smrti še ni znan. (Z. H.) V gozdu so jo našli mrtvo GROSUPLJE, 16. februarja - V gozdu pri Hrastju so včeraj ob 12.30 našli mrtvo 55-letno Olgo Bašelj iz Hrastja pri Grosupljem. Domači so jo pogrešali že od 12. februarja. Kaže , da je umrla zaradi podhladitve. Na truplu ni bilo znakov nasilja. (Ž. H.) Zgrudil se je mrtev RAČE, 16. februarja - Na Ptujski cesti v Račah pri Mariboru pa so sinoči ob 21.15 našli zmrznjenega 59-let-nega Jožefa Kolarja iz Rač. Ugotovili so, da se je na poti proti domu zgrudil tn obležal mrtev. Vzrok smrti še ni pojasnjen. (Z. H.) Ponesrečenko so identificirali PRIŠTINA, 16. februarja (Tanjug) — Občinski sekretariat za notranje zadeve je danes sporočil, da so identificirali truplo ženske, ki so jo pred dvema dnevoma našli pred eno od stavb v naselju Sončni breg. Gre za 22-letno Elviro Musič iz Rožaja, študentko drugega letnika višje pedagoške šole v Prištini. Stanovala je pn sorodnikih v prištinskem naselju Ulpijana. Po dosedanjih podatkih je študentka umrla zaradi padca iz četrtega nadstropja, sicer pa primer raziskujejo. Od ZR Nemčije zahtevali izročitev N. Borote SARAJEVO, 16. februarja (Tanjug) — Na višjem javnem tožilstvu v Sarajevu so vložili kazensko prijavo proti znanemu sarajevskemu skladatelju in vodji nekoč zelo znane skupine Kamen na kamen Nikoli Boroti, hkrati pa zahtevali od ZR Nemčije, kamor je pobegnil, izročitev. Obstaja namreč utemeljen sum, da je v Sarajevu zagrešil več goljufij in da ima na vesti tudi grabež. Kot vodja obrtne zadruge je prijateljem dajal naročilnice brez pokritja, ti pa so z njimi nakupili za 44 milijonov dinarjev raznih izdelkov. Poleg tega je emitiral menice, ki jih je avalirala Investbanka, in jo s tem oškodoval za 47 milijonov dinarjev. »Posebni« vhod na pokopališče 1 BEOGRAD, 16. februarja — Beograjska taksista, 34-letni Petar Djuri-čič in 46-letni Miodrag Kodič, sta v želji, da bi prijatelju, zasebnemu cvetličarju Branislavu Nikoliču preskrbela boljši promet, odstranila dva metra in pol ograje novega beograjskega pokopališča in s tem naredila »posebni« vhod na pokopališče seveda čisto blizu Nikoličeve cvetličarne. Pri tem početju soju zalotili in prijavili. (M. P.) Deset mesecev zapora za goljufiji LJUBLJANA, 16. februarja - Za goljufa je bistveno, da mu žrtve zaupajo. Na to »karto« je igral tudi 36-letni Kasim Jusič iz Kalesija, zdaj pa prijavljen v Ljubljani. Izgubil je in moral bo v zapor. V nekakšnem samskem domu na Vrtnarski 7 v Ljubljani je Jusič na obisku 10. septembra predlani natvezi) Mladenu G., da nujno potrebuje denar za ragistracijo kombija in ga je prosil za posojilo, češ da mu bo denar vrnil čez deset dni. Mladen G. mu je nasedel in mu je dal 50.000 dinarjev, kar je bilo takrat tretjina njegovega osebnega dohodka. m Pet dni po tistem je Jusič spet obiskal svojega upnika, da bi si od njega izposodil še nekaj denarja, češ da se mu je nekaj »zakompliciralo«. Ker Mladen G. ni imel več denarja, je Jusiču posodil 10.000 dinarjev njegov sosed Izet S. Tudi temu je obljubil, da mu bo posojilo vrnil čez nekaj dni. Obe žrtvi pa sla potem ostali praznih rok. saj Jusiča ni bilo več blizu. Na sodišču je obtoženi zanikal goljufijo, češ da je oba oškodovanca večkrat iskal, pa ji ni bilo doma. Takšni obrambi niso verjeli. Za goljufijo so ga obsodili na pet mesecev zapora, ob upoštevanju že pravnomočne sodbe sedmih mesecev zapora zaradi prikrivanja in nagovarjanja k tatvini pa so mu določili enotno kazen — deset mesecev zapora. Kot olajševalno okoliščino so mu upoštevali skrb za štiri otroke. B. G. DELO ★ stran 13 • Prevelika podjetnost Včasih prevelika poslovnost in zagnanost lahko tudi škodita. Temu bi nedvomno pritrdil tudi ameriški poslovnež Rod Luedtke, lastnik družbe za podiranje starih zgradb, ki se imenuje »Zanesljive ruševine«. Luedtkeja je pred dnevi po telefonu poklical neki Ray Store in ga prosil, naj poruši njegovo staro hišo. Povedal je, da ima za podiranje že vsa potrebna dovoljenja. Podjetni lastnik »Zanesljivih ruševin« se je dela, kot je v Ameriki v navadi, lotil takoj — še preden mu je »lastnik« prinesel potrebno dokumentacijo. Delavci so delo opravili v pol ure. Presenečenje je bilo. ko je pravi lastnik porušene hiše, Judd Barner, sporočil policiji, da so mu podrli dom. Na policiji so prepričani. da je vse naročil nekdanji Barnerjev podnajemnik, katerega je le-ta vrgel na cesto, ker ni plačeval najemnine. Med tem ko iščejo porednega Raya S tona, bo moral podjetni Luedtke plačati pravemu lastniku hiše primerno odškodnino. Smučarski Kanin golta denar, boj z vremenom je jalov trud Snega in sonca željni smučarji navadno ne pomislijo na prizadevanja in težave bovških žičničarjev - Upanje zbuja italijanska gospodarska pomoč nnvfr1 _ il« a L ■ * • s * * ■ „ _ VRTIMO GLOBUS Tnnnnprs V PRELEPO POGORJE — Debela snežna odeja, ki tudi zdaj pokriva kaninske planjave in brezna, obljublja dolgo sezono, prinaša pa tudi nevšečnosti. (Fotodokumentacija Dela) o tjo o tiTTtrotroootfTnr Dve polovici (Pišite na ta naslov, če vas zanima karkoli o-smučanju; odgovorili bomo na vsa vaša vprašanja.) o \ O * O 0 1 o »Prav z zanimanjem berem '•°v'rc““ S*u ° pomenke v tej rubriki in vča- za Preusmentev smuči, iz ka-o sih tudi sam poskušam napra- *ere8a preidemo v smu- => viti, kar svetujete. Ne vem pa, !"arskl odklon, da tako z nagi-® če sem vas prav razumel, da 30111 J130* zunanjo smučko le-o se je treba nagniti v zavoj. f° ,lz ,atno obremenimo in jo » V 32. nadaljevanju pa pravi- b°lj ah manJ nagnJeno n3 rob- j O te, da se je treba nagniti nad nlke v°*mo v izpeljavanje za- o o smuči, torej iz zavoja ven. voJa (nagnjeni smo torej ® ° Kaj je zdaj prav? Ali je prav z zgornjim delom telesa 0 O oboje?« B. S., Kočevje. CojaT’ s*™" ^ Sred'ŠČa Za' - ° Pomešali ste dve stvari, za-o četek in izpeljavanje zavoja. ° Da bo bolj jasno, reciva ta-° kole: zavoj bomo razdelili o v dva dela, v prvo polovico, ° ko se od brega usmerjamo proti vzpadnici, in v drugo po-lovico, ko od vpadnice zavija-** mo spet vstran povprek na str-o mino. V praksi ta meja sicer “ ni čisto na polovici, ampak je a pomaknjena malo navzgor, o kar pa je za boljše razumeva-° nje vseeno. o V prvi polovici zavoja je najpomembnejši (in najtežji) 0 začetek, ko moramo smuči Ali se zdaj razumeva: v za-° preusmeriti iz poševnega srau- četku se le odrinemo v smeri o o ka ali iz ravno končanega za- novega zavoja (naprej in navz-° prožimo telesa samo navzgor, 0 marveč tudi navznoter proti o umišljenemu središču zavoja. Vendar... ^ Vendar, to je le začetni gib o o Paleolitske najdbe iz Nevelj so pri nas še zmeraj edinstvene Pred dobrimi petdesetimi leti so pri regulaciji Nevljice odkrili tudi ostanke mamutovega okostja - Kaj se še skriva? KAMNIK, februarja - Marca bo minilo 50 let, odkar so v Nevljah pri Kamniku našli ostanke mamutovega okostja. Nanje so med regulacijo Nevljice naleteli delavci, ki so kopali jašek za mostni opornik. Nekaj dni po začetku izkopavanja je preparator Narodnega muzeja iz Ljubljane iz gUnastega peska izkopal še značilno mikrolitsko, zelo ostro rezilce in odkril prvo paleolitsko postajo na planem v Jugoslaviji. novo kroženje v na-Da lahko to o voj a “ sprotno smer _______ ______ “ storimo, smuči razbremenimo => (najpogosteje z izproženjem “ telesa navzgor) in nato razbre-o menjene smuči z mišično silo potisnemo proti vpadnici - lahko pa napravimo razbremenitev tudi tako. da že ta sama pomaga preusmeriti smuči v zavoj. V tem primeru ne iz- noter), ni pa to nagib. Temu 2 gibu takoj sledi smučarski od- o klon. Seveda pa takšno raz- “ bremenjevanje ni nujno, o z njim si le olajšamo (ali po- ° pestrimo) začetek zavoja. Ko- „ mur to ni všeč, bo razbreme- o njeval samo navzgor in si pomagal s potiskom smuči „ s pousKom smuči o v krožno tirnico. ® MILAN MAVER ® uta« s a n.g 8,ii.gJUULiLa.flfl.J.ii o o o o o e o o o o o o oog o o o o £ 1 2 3 L 5 I 6 7 8 9 To 1 n 12 L J13 1L 15 15 ■ 17 18 19 ■ 20 Z] 21 22 23 21. d 25 26 27 W1 29“ 30 r D3’ 32 33 I l 31. KRIŽANKA VODORAVNO: 1. vzhodni del Nove Gvineje, 6. skrb, 11. ime italijanskega skladatelja in književnika Boita (1842—1918), 13. staroperzijski duh zla, 14. popularna norveška vokalno-glas-bena skupina, 15. velik gorski vrh, 17. bajka, fantastična zgodba iz življenja nadnaravnih bitij, 18. osnovna hrana Azijcev, 19. leta 1970 umrli slovenski skladatelj (Blaž, »Ples čarovnic«), 20. ime pred leti priljubljenega izraelskega pevca Ofarima, 21. mariborska tovarna avtomobilov, 23. del vprežnega voza, 24. poglavitna reka Bosanske Krajine, 25. plaha gozdna žival, 26. ime temnopoltega ameriškega atleta Johnsona, 27. Zemljin naravni satelit, 29. ime japonskega politika Tanake, 31. gorovje v severovzhodnem Čadu, ki sega v višino 1450 metrov, 33. nizozemski filmski režiser (Joris), 34. ljubezniv, ustrežljiv človek. NAVPIČNO: 1. desni pritok Donave na Bavarskem, 2. vodoravna greda, ki jo nosijo stebri ali slopi. 3. prebivalke glavnega mesta Češkoslovaške, 4. tuj dvoglasnik. 5. reka v severni Španiji, 6. srednjedalmatinski otok, 7. japonska dolžinska mera, 8. ime nemškega filozofa Kanta (1724—1804), 9. mesto v severnem predelu Bangladeša, 10. pleme starih Slovanov, 12. ostanki pri mletju žita, 13. levi pritok Tibere, ki tvori pri Tivoliju veličastne slapove, 16. ivje, 22. otok v Jadranskem morju zahodno od Paga, 24. medicinsko ime za kost (>odlahtnico, 25. nordijski izraz za smuči, 28. departma v Franciji z glavnim mestom Bourg, 30. znižana glasbena nota, 32. avtomobilska oznaka Nove Gradiške. Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: 1. Maksimir, 9. Krek, 13. abotnost, 14. rasa, 15. Talija, 16. iridij, 18. ole, 19. množina, 20. liv, 22. Gea, 23. rok, 24. Hov vrh, 27. ska, 29. Podrug, 30. opanka, 33. Anja, 34. Arsenjuk, 36. Haag, 37. re-petent. NAVPIČNO: 26. V(ilko) U(kmar). • Srečni igralci na srečo V zadnjem kolu igre na srečo v Zvezni republiki Nemčiji so izžrebali rekordno število srečnežev, ki si bodo razdelili glavno nagrado v višini 18,8 milijona mark. Srečne številke 24, 25. 26, 30, 31 in 32 je imelo na lističih kar 221 ljudi. Vsak bo dobil 80.803 mark, toliko pa v Zvezni republiki Nemčiji stane dober avtomobil. Sanje o multimilijarderstvu imetnikov lističev pa so trajale le štirideset ur potem, ko so objavili skupno število dobitnikov. Doslej so bile na nemškem lotu največ tri prve nagrade. • Clint Eastwood in politika Slavni filmski igralec, nepremagljivi in jekleni Clint Lastwood. je bil zadnje dve leti v zasebnem življenju tudi župan kalifornijskega mesteca Carmel, v katerem živi. Igralec je povedal, da je v županstvu sicer zeio užival, vendar ne namerava ponovno kandidirati in se tako odpoveduje »politični« karieri. Sedeminpetdesetletni Eastwo-od je novinarjem izjavil, da se politiki odpoveduje zato, ker se bo tako lahko bolj posvetil družini in bo imel več časa za zasebne zadeve. Nekaj vaščanov se še spominja, kako so se vrstila odkritja. Eden izmed njih, Janez Golob, je rad zaupal svoje spomine: »Ker je Nevljica rada poplavljala, pa tudi zaradi velike brezposelnosti, se je kranjska banska uprava Dravske banovine odločila za regulacijo rečice, kar pa je podprla tudi kamniška občina. Gozdno-tehnični odsek za urejanje hudournikov je začel januarja regulirati. Delavci so pod vodstvom inženirja Kumerja vrezali novo strugo, ki je odrezala vijugo pod staro cerkvijo ter močno olajšala hitrejši odtok vode proti Kamniku. Delavci so večkrat naleteli na kosti, ki pa jim ni nihče posvečal velike pozornosti. Šele med iz- • Odkritja, kakršno je neveljsko, v naših krajih potem ni bilo več. Morda se v Navljah, kjer je ostalo še veliko terena nepreko-panega in neraziskanega, še skrivajo ostanki davnine. BOVEC, februarja — Med evropskimi smučišči ima zdaj bovški Kanin najdebelejšo snežno odejo. Rekord zagotavlja še več mesecev smučarskih radosti, prinaša pa tudi sitnosti. Tako je imela dva obraza na kaninskih smučiščih tudi minula sončna in pustna nedelja. Žičničarji so se veselili zmage nad naravnimi silami, 'smučarji pa so godrnjali. Prisluhnili smo nezadovoljnežem, ki so očitali, da se delavci bovškega alpskega turističnega centra vse premalo trudijo za brezhibnost kaninskih smučišč, potem pa smo njihove pripombe in vprašanja prenesli najbolj odgovornemu za urejenost kaninskih prog, Cezarju Ostanu, vodji bovških žičničarjev. z drugimi tam, kjer jih je neurje odneslo. Če so nedeljski smučarji negodovali, ker je bil Veliki graben zaprt in ker so bila smučišča že po nekaj spustih povsem zorana, pa tega ne bi smeli pripisati počasnosti in lagodnosti kaninskih žičničarjev. Cezar Ostan je povedal, da smučišča v Grabnu pač niso mogli odpreti, ker so ga ogrožali plazovi. Tja so sicer že zjutraj poslali dva minerja, ki sta se v snegu do pasu in še čez prebijala do smučišča več ur, potem pa se je pokazalo, da so okoliščine takšne, da razstreljevanje ne bo zaleglo. »Kako in kdaj razstreljevati kaninske plazove, o tem odloča naš glavni miner. Pri teh delih ima prednost plazišče nad postajo gondolske žičnice. Izkušnje glede Grabna pa kažejo, da tam pogosto naredi to, kar razstrelivo ne zmore, narava sama. Snežne gmote se ob primernem vremenu same uredijo.« Cezar Ostan je tudi razložil, da sta v visokogorju prav potr-plenje in čas edino, kar zaleže pri urejevanju prog. To velja zlasti za vrsto sneženja, kakršnemu so bili priča na Kaninu prejšnji teden. Bil je puhast sneg, ki ga celo najsodobnejši stroji ne morejo utrditi tako, da bi vzdržal nekajurno smuko množice ljudi. »Sicer pa izkušnje kažejo, da mora na sveže steptan sneg počivati vsaj 12 ur, da se sprime in potem vzdrži,« odgovarja Cezar Ostan vsem, ki menijo, da bi lahko kaninske kuclje gladili tudi sproti.« Tega pa si tudi sicer ne moremo privoščiti, ker bi bilo prenevarno teptati takrat, ko se na smučiščih kar tare ljudi.« Cezar Ostan trdi, da je njegovo moštvo tudi tokrat naredilo vse, kar je bilo v takšnih razmerah sploh možno narediti v kaninskem visokogorju. Bilo je to težaško delo, ki pa ga smučarji ne znajo ceniti, ker pač ne vedo, kako naravne sile na Kaninu lahko v nekaj urah obrnejo na glavo delo človeških rok. Konec minulega tedna je na gori zapadlo 1,20 metra snega, ponekod pa so nastali do šest metrov visoki zameti. Ko se je veter polegel, so začeli delati in vztrajali pozno v noč. Treba je bilo odkopati postaje žičnic, izgrebsti varovalne mreže in opozorilne table ter jih nadomestiti z obrazložitvijo, da so razpoložljiva denarna sredstva preskromna, pa tudi slabo vreme je že ogrožalo končna regulacijska dela v novi strugi. Kljub temu da so odkrili le približno polovico okostja, je to zadostovalo, da so ga z žico povezali in razstavili v Prirodoslovnem muzeju, kjer je še zdaj. MATIC ROMŠAK kopavanjem jame za levi mostni opornik je tedanji kamniški župan Nande Novak v strugi opazil »lesene štore«, ki so ovirali izkopavanje. Ker je spoznal, da so ti »štori« ostanki kosti neke prazgodovinske živali, je takoj obvestil kranjsko bansko upravo in Narodni muzej v Ljubljani. Izkopavanja je potem vodil dr. Fran Kos. Vsako na površju odkrito kost je dal zakriti z glinastim peskom fosilne plasti ter jo tako zavaroval pred razpadom. Ko so odkrili ves fosilni horizont, so začeli z žličkami in strgalci čistiti kosti. Ko so odkrili zgornjo polovico posamezne kosti, so jo ovili s tankim papirjem in juto ter zalili z mavcem. Velike kosti in okli so dobili podporo še v železu in tankih lesenih deščicah. Sele potem so izkopali njen drugi del in ga prav tako zaščitili. S prekinitvami so se izkopavanja nadaljevala do 7. aprila, ko je ban Natlačen ustavil dela moi MIKRO Iz feDrtjcrske številke: Poslovni programi xa C 64 mamuta je mogoče videti v Prirodoslovnem muzeju. (Foto: M. R.) O Želja, da bi v smučišča preuredili prostrane kaninske pode tako, kot je bilo zamišljeno v slovitem projektu »Gornji Jadran«, še dolgo ali sploh nikoli ne bo postala stvarnost. Izkušnje z zdajšnjimi kaninskimi smučišči, ki bi postala prijaznejša in zanimivejša, ko bi zanje dali kar krepko milijardo dinarjev, učijo, da je glede naložb smučarski Kanin kot vreča brez dna. Največ denarja bi namreč požrla značilna kaninska brezna. Če bi sedaj začeli uresničevati načrt razširitve levega dela obstoječih smučišč, bi samo razgrnitev vsakih sto metrov novih prog čez kaninski k raški svet stala kakih 120 milijonov dinarjev. Ker bovški ATC nima milijarde in še več dinaijev, kolikor so vredni njegovi načrti za nadaljnje posege na Kaninu, gre tudi za izpeljavo vsestransko zanimivega načrta o povezavi bovškega Kanina z italijanskim Snežnim sedlom, so svoje projekte, vredne tri milijone dolarjev, uvrstili na seznam naložb, ki bi jih lahko uresničili s sedaj zanimivo gospodarsko pomočjo Italije Jugoslaviji. Ko bi se jim to posrečilo, bi poleg omenjene sedežnice med postajo B dostavne žičnice in Skripi, potegnili še žičnico do mejne Prevale, poleg tega pa bi z miniranjem levega kraka smučišča Škripi znatno povečali zmogljivost te zanimive smučarske proge. KATJA ROŠ AUTn ■I magazin za avtomobiliste in pešce Podarim - dobim 2 Opozoril sem že, da televizijski skeči akcije Podarim-dobim prinašajo v slovenski prostor nov način videnja materialne razsežnosti življenja in človeka med predmeti množične potrošnje. Gre za arhetipsko raven sporočila, ki jo uteleša komik Rifle v vlogi »vaškega norčka«. Akcija Podarim-dobim kot celota pa po mojem občutku udejanja vzorec pozitivnega družbenega dejanja nove vrste. Gledano na stari način, gre za daj—dam, mora človek žrtvovati nekaj denarja, da bi lahko podprl nek projekt - in morebiti še zadel vreden dobitek. Da bi nekaj pridobil, mora nekaj izgubiti. Z vidika pretakanja materiala je tak črno-beli vzorec realen. Nov način pa ne temelji več na premeščanju materiala, ampak na pretoku energije vrednot. Namesto črno-bele polarizacije pri načinu daj—dam, je akcija Podarim-dobim model si-nergijskega dejanja. Sinergija pomeni: sinteza energij. Namesto da bi se daj in dam po principu konflikta med seboj drgnila in morda zanetila pozitiven rezultat družbene akcije, se Podarim in dobim zlagata v sintezo. Že ime je značilno. Ni sestavljeno na nasprotju, ampak na soglasju. Tako podarim kot dobim sta pojma, ki človeka osrečujeta in mu prinašata izpolnitev. Ko človek kupi kartico Podarim-dobim, izpolni svojo željo, da bi pomagal tekmovalcem vsaj tako, če že ne more pri samem smučanju. Človek ne izgublja, nasprotno, pridobiva mož- nost soustvarjanja v skupnostnem načrtu. Z druge strani nudi akcija slovenskemu gospodarstvu sijajne možnosti reklamiranja. Tudi ono ne izgublja, ko daje. Sinteza obeh predno-sti je pridobitev na potenco — za naše razmere neverjetna denarna sposobnost jugoslovanske smučarske skupnosti. Podoben primer novega vzorca družbenega dejanja je projekt pogajanj na principu »win-win«, ki ga je sredi 80 let razvila pravna fakulteta harvardske univerze v ZDA pod vodstvom L E. Susskinda in L, Urjja. Analogno s poda-rjm-dobim bi ime lahko prevedel zmagaš—zmagam. Projekt sega od razreševanja sporov med posamezniki, dogovarjanja med družbenimi skupnostmi do pogajanj o atomski razorožitvi med velesilama — prav na zadnjem področju smo v tej zimi doživeli osupljive uspehe. Nova tehnologija pogajanj namreč temelji na medsebojnem postavljanju optimalnih ciljev. Simbolizira jo krilatica, da naj v sporu zmagata obe sPr.te.‘strani — še ve^> druga drugi naj zagotovi najvišji uspeh. Ni treba dodajati, da je stara tehnologija temeljila na negativnostih, kakršne so nezaupanje do drugega in strah za lastne koristi. Če dejanje poganja energija vrednot, potem je logično, da pozitivna naravnanost sinergične-ga tipa lahko preseže ovire, pred katerimi omaga dejanje, utemeljeno na strahu in razcepljeno v notranjem sporu. MARKO POGAČNIK V modnih čeveljcih in grdih čevljih Tudi letošnjo zimo ženske v Moskvi in drugih mestih z lučjo ob belem dnevu iščejo primerno lepe in drage čevlje - V Sibiriji ni škornjev z volnenimi golenicami - Pod noge pisanih barv OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, februarja — Inženir Aleksander Podoljski iz Omska se pritožuje v Pravdi, da globoko v Sibiriji tudi letos razsaja huda zima, da pa ne more nikjer najti tople obutve, zlasti še znanih ruskih »valjenk«, škornjev z volnenimi golenicami. »Z lučjo jih podnevi ne najdeš... Razdeljujejo jih na karte med udeleženci domovinske vojne.« Tako Podoljski obuja spomine na čase, ko so z valjenkami reševali domovino pred nemško, slabo obuto vojsko. »Ne gre,« odgovarjajo prodajalci. Seveda sami dobro vedo, da sovjetska ženska ni več tista iz prvih povojnih let, zdaj išče za k oblekam primerne čevlje. In niti ni res, da takšnih čevljev ni, Najbolj pogoste in najdaljše vrste so v moskovskih in drugih trgovinah, ko dobijo »drugačno« obutev. Kadar ženske izvedo, da v kakšnem »univermagu« (splošna blagovnica) prodajajo jugoslovanske čevlje, si hitro organizirajo mrežo: ena gre čakat sem, druga tja, vsaka pa kupi kar po nekaj parov; bo že prav prišlo. . . O Med sovjetskimi publicisti že dolgo kroži javna krilatica o tem, da v njihovi veliki državi po statističnih podatkih že izdelajo dvakrat več obutve kot v ZDA, da pa le še redko katera razvita država na svetu pozna tolikšno pomanjkanje obutve kot prav Sovjetska zveza. Zakaj je po eni strani na sovjetskih policah na desetine milijonov parov obutve, po drugi pa kupci v neskončnih vrstah iščejo primerne čevlje? le da so zelo dragi, če so uvoženi. Mihail Gorbačov je v svojem znamenitem govoru v Murmansku lani konec septembra omenil prav ženske čevlje kot nasprotno vrednost tistim 62 kilogramom mesa, ki da ga na leto poje povprečni sovjetski državljan. Malce bolj modni ženski čevlji namreč stanejo 120 in več rubljev, to pa je pogosto že cela mesečna plača marsikatere sovjetske delavke (milijoni Nataš in Tamar in Tatjan pa zaslužijo tudi dosti manj). Zlasti ženske iščejo torej tudi čevlje, ki bi si jih sploh lahko kupile za svoj denar. Reporterka Truda sprašuje zvezne znanstvene izvedence, ki od-govarjajao približno tole: Pogla- vitno krivdo za slabo domačo obutev nosi najprej slaba surovina. Čeprav so v zadnjih petih letih zelo povečali izdelavo kož, pa so večinoma slabe, ker pri vzreji gledajo le na težo in maščobo (da bi čimveč zaslužili), za kože pa jim komajda plačajo toliko, da bi se z njimi splačalo kaj dosti ukvarjati. Sovjetska kemična sredstva za strojenje kož in O Če hoče sovjetska mamica svoje otroke primemo obuti, mora računati vsaj s tremi urami tavanja po trgovinah in čakanja v neskončnih vrstah, so lani izračunali sociologi. barvanje usnja so veliko slabša ob uvoženih. Ker so desetletja zanemarjali lahko predelovalno industrijo, imajo tovarne obutve po 40 odstotkov opreme zastarele in spada bolj v muzej kot v sodobno proizvodnjo. Ko obutev odpremijo iz tovarn, jo shranijo v neprimernih prostorih, tako da začne plesniti in propadati. Panoga komajda že pozna tisto, kar je bistvenega pomena za takšno vrsto proizvodnje, namreč raziskovanje okusa in potreb. Tako večji del industrije še vedno zapolnjuje planske postavke z enobarvno obutvijo in z gorami čevljev enega modela in nekaj klasičnih številk. Današnja sovjetska ženska pač ne more več pristati na vsakršno obutev. Ni treba po Moskvi dolgo opazovati ženske pod noge, da opaziš neverjetne skrajnosti; ena hodi okrog tudi v najhujši zimi v lahkih modnih čeveljčkih in menca z nogami, da bi si malce ogrela premražene prste, druga pa komajda koraca v debelih, zares neokusnih valjenkah. Obutev naj bo topla in spodobna hkrati, tudi taka, da ne bo ženske noge prav zmaličila. Ker pa domačih čednih valjank ni, sovjetske ženske zdaj dajo vse za umetno podložene škornje, pa najso še tako pisanih barv. ANTON RUPNIK YU SKIPOOL PODARIM DOBIM S Cezarjem Ostanom sva se dotaknila tudi polemik, ki se vnemajo vsakič, ko Kaninu ponagaja veter, in takrat, ko ozka grla na smučiščih komaj požirajo vešče in nevešče smučarje. »Motijo se tisti, ki trdijo, da je veter problem prvega odcepa A-B gondolske žičnice. Problematičen je namreč le odcep med postajama B in C, kjer med četrtim in osmim stebrom res piha. To pa tudi pomeni, da bi s postavitvijo sedežnice, ki bi jaostajo B gondolske žičnice povezala s trisedežnico na Škripih, skoraj čisto odpravili problem vetra. Cesta do postaje B pa je že sedaj primerna za promet. Vse druge teorije o različnih posegih, ki naj bi jih naredili na zdajšnji krožni kabinski žičnici, da bi premagali težave z vetrom, so neuresničljive. Namesto zdravil — sprostitev Pri težavah z visokim krvnim pritiskom utegne biti sprostitev enako učinkovita kot zdravila. Najnovejše raziskave londonskih znanstvenikov so pokazale, da meditacija lahko pomaga znižati krvni tlak in celo zmanjša nevarnost, da pride do srčnega obolenja. Tehnike sproščanja pa lahko ljudi učijo kar splošni zdravniki. Pri raziskavi, ki je proučevala vpliv sprostitvene terapije na krvni tlak, je sodelovalo 116 ljudi; razdelili so jih v več skupin, tako da so znanstveniki lahko opazovali, kako vpliva zdravljenje na tiste, ki so še naprej dobivali zdravila, in na one, ki so jih popolnoma prenehali jemati; hkrati so primeijali, kakšen vpliv ima zdravljenje na bolnike, ki so dobivali placebo. Bolnike so poučili o tehnikah temeljite mišične relaksacije, ki temelji na jogi. Učili so jih globoko dihati s trebušno prepono, jim vrteli filme in prebirali podatke o stresu in njegovi povezavi z boleznijo. Z osnovami meditacije so jih seznanjali po magnetofonskem traku. Stres so merili z elektrodami, ki so jih bolnikom pričvrstili na prste. Raziskava je pokazala, da sprostitvena terapija občutno zmajšuje krvni tlak pri vseh skupinah. Pomagala je celo tistim bolnikom, ki so jemali zdravila šest ali več let, potem pa ne več. Takšno zdravljenje je uspešnejše od drugih načinov zniževanja previsokega krvnega tlaka, kot so na primer hujšanje, zdrava hrana, redna telovadba ali opustitev kajenja. Kaj zahteva zvestoba? ' Prva tri desetletja po ustanovitvi židovske države je bilo kritiziranje Izraela za ameriške Žide tabu. Od daleč so ploskali državici in jo podpirali z velikodušnimi čeki. Njeno politiko so kritizirali zelo blago in samo zasebno. Židom se je zdelo nelojalno ali celo nevarno prati umazano perilo v javnosti, kajti očitki bi lahko opogumili izraelske sovražnike. V prejšnjem desetletju pa so se začele stvari spreminjati, in prejšnje mesece so ameriški Židje presenečeni prisluhnili, kako njihovi najvidnejši voditelji očitajo Izraelu njegovo početje na zasedenem ozemlju. Zdaj je čisto jasno, da so številni ameriški Židje prepričani, da lahko pomagajo Izraelu edinole tako, da izrazijo dvome, ki so jih tako dolgo zatajevali. Neposredni vzrok za val kritjk je seveda več kot dvomesečno nasilje na Zahodnem bregu in v Gazi. Spregovorili so slavni ljudje: znani kritik izraelske politike rabin Alexander Schindler, ki je s telegramom izraelskemu predsedniku obsodil »nekritično preganjanje Arabcev«, Woody Allen, predstavniki Ameriškega židovskega komiteja in drugi, celo najbolj neomajni med privrženci Izraela, na primer uredniki The New Republic in komentator A. M. Ro-senthal, nekdanji odgovorni urednik New York Timesa, so javno vprašali, ali je bilo Izraelu treba tako kruto zatreti upor. Javno mnenje se je še bolj razdelilo, ko se je število žrtev v dobrih dveh mesecih nemirov povzpelo nad 50. F Dogodki od decembra lani so bili le katalizator, udarec, ki je naredil konec židovskemu zadržavanju. Prve javne graje v 70. letih so bile izrečene šepetaje ali na robu političnega dogajanja. Leta 1982 po izraelski invaziji v Libanon so bile pripombe že glasnejše in so postajale še glasnejše v času Reaganovega vladanja. Američane je zlasti zaskrbelo, ko se je okupacija Zahodnega brega zavlekla v tretje desetletje. Pred nemiri v Gazi decembra 1978 so začeli dvomiti tudi vplivni Židje v Ameriki. Oktobra je Ameriški židovski kongres odkrito pozval Izrael, naj se udeleži mednarodne mirovne konference. Novembra pa je neokonser-vativno uredništvo Commentary nehote pospešilo sedanjo krizo, ker je zaprosilo 50 židovskih intelektualcev, naj napišejo svoje mnenje o naraščanju kritik na račun Izraela. Ni jasno, kdo je v večini, kritiki ali Izraelu zvesta stara garda. Obe strani trdita, da vesta, kaj je najboljše za Žide. Kritiki predvsem poudarjajo pomen odprte razprave: odprtost je zmeraj zdrava in neobhodno potrebna v političnih razpravah. A ne glede na to, kaj si ameriški Židje mislijo o izraelski politiki na zasedenem ozemlju, se morajo strinjati s tistim, kar že dolgo trdi rabin Arhur Hertzberg, namreč da bo Izrael močnejši, če bo imela javnost možnost, da izpraša njegovo vest. Diplomacija v klinopisu Arheologi ameriškie univerze Yale so v severni Siriji odkrili 1100 glinastih tablic, ki kažejo, da so bili diplomatski odnosi med državami že pred 3700 leti skoraj tako živahni, kakor so danes. Na klinopisnih tablicah je vrezana korespodenca med kraljestvi severne Mezopotamije, ki so se že takrat pogajala o zamenjavi vohunov. Poleg tega je iz tablic - doslej so jih prevedli že 300 - razvidno, da so bile to zelo močne in visoko organizirane države. Tablice so našli v Tel Leilanu, nedaleč od sirsko-turško-iraške tromeje, kjer je v bronasti dobi stala palača kralja Šamsi-Adada, vladarja države Šubat-Enlil. Prestopniki med profesorji Na zahtevo razburjene kenijske javnosti, zgrožene nad velikim številom mladoletnic, ki so zanosile s svojimi profesorji, je predsednik Daniel Arap Moi ukazai da takšne brezvestne prosvetne delavce neusmiljeno naženejo iz šol. Uvodničar partijskega glasila Kenia Times zahteva, da prestopnike tudi denarno kaznujejo. Po kenijskih zakonih mora dekletovim staršem plačati visoko odškodnino. Leta 1986 je po podatkih, ki so jih pred kratkim objavili na seminarju zdravnikov v Nairobiju, s svojimi profesorji zanosilo kar 10.000 trinajstletnic. Lani so odlok že začeli izvajati in odpustili več učiteljev prestopnikov, potem ko so uradno potrdili očetovstvo. Število mladoletnih nosečnic se je zmanjšalo na 6000. Vsa ta dekleta po porodu ne prestopijo več šolskega praga. Festival političnih pesmi V Berlinu se je začel 18. mednarodni festival političnih pesmi. Trajal bo teden dni, na koncertih bo nastopilo 45 solistov iz 28 držav, med drugim tudi iz Zimbabveja, Nikaragve, Čila, Libanona, Japonske, ZDA, Avstralije, ZSSR, Kube, Madagaskarja in od drugod. Na otvoritvi festivala z naslovom »Ker je človek človek«, so peli pesmi na besedilo Bertolta Brechta, katerega devetdeseto obletnico rojstva ta čas slovesno praznujejo po vsej Nemški demokratični republiki. Anekdoti za danes Na današnji dan leta 1673 je umrl francoski komediograf, igralec in režiser Moliere (s pravim imenom Jean-Baptiste Poquelin), ki je izoblikoval ^ klasicistično komično gledališče (ro- Moliere si je pogosto umišljal, da je bolan, hkrati pa je čutil do zdravnikov precejšen odpor. Nekoč mu je rekel prijatelj: »Slišim, da pogosto hodiš k zdravniku. Kako pa te zdravi?« »Zdravnik mi predpisuje zdravila, jaz jih ne jemljem in tako ozdravim,« je odgovoril Moliere. Nadškof Harlay ni dovolil, da bi brezverca Moliera pokopali v posvečeno zemljo. Vdova seje obrnila na kralja, da bi razsodil zadevo. »Koliko globoko seže posvečena zemlja?« je vprašal kralj nadškofa. »Dvanajst čevljev globoko,« je odgovoril cerkveni dostojanstvenik. »No, torej pokopljite Moliera petnajst čevljev globoko,« je razsodil kralj. 17. februar 1781 Francoski zdravnik, izumitelj stetoskopa, Rene The-ophile Hjacintbe Laennec, se je rodil 17. februarja 1781. Leta 1804 Si je pridobil zdravniško diplomo in kmalu postal eden najboljših zdravnikov svojega časa. Do svoje največje iznajdbe — stetoskopa, naprave, ki je v bistvu tako preprosta, da bi jo lahko iznašel že Hipokrat, je prišel (kakor pravi sam) po naključju. Poklicali so ga k mladi in krepki srčni bolnici, pri kateri se mu je zdelo, da bi bilo indiskretno (predvsem pa neučinkovito), če bi poslušal srce skozi debelo plast vmesnega tkiva tako, da bi uho prislonil kar na njene prsi. Zvil je kos papirja v tulec, položil en konec na prsi in na drugem koncu poslušal. Zelo se je razveselil, ko je ugotovil, da srčne tone tako bolje sliši. Kasneje si je izdelal lesen tulec in tako iznašel pripravo, ki jo je imenoval »stetoskop«, instrument, ki ga ljudje najtesneje povezujejo z zdravniškim poklicem. Opis iznajdbe in utemeljitev nove metode je objavil v razpravi »Traitč de 1’auscultation medi-ate«. V tem delu je označil vrsto simptomov, ki jih je ugotovil z novo metodo preiskovanja. Klinične simptome je primerjal z obdukcijskimi izvidi in na temelju tega dejstva opisal vrsto kliničnih slik pljučnih bolezni. Avskultacijska metoda se je po Evropi razmeroma hitro razširila. Približno deset let po La-ennecovem odkritju so jo uporabljali tudi v Ljubljani. Uvedel jo je Fran Viljem Lipič, ljubljanski provizorični okrožni Fizik in pomočnik ravnatelja bol- nišnice na Ajdovščini. Laennec je bil v vsakem pogledu napreden zdravnik. Bojeval seje proti tedaj moderni in popularni (vendar škodljivi) praksi puščanja krvi. Utečena navada je bila, da so bolnikom nastavljali pijavke in nazadnje je bila pijavka že kar sinonim za zdravnika. Ta pogubna navada je spravila s sveta mnogo bolnikov, med njimi tudi Georgea Washingtona. Zdravljenje s puščanjem krvi so opustili šele sredi 19. stoletja, česar pa francoski zdravnik ni več doživel. Umrl je leta 1826 zaradi tuberkuloze. Dogodki na današnji dan 1591 Rodil se je španski slikar Jusepe de Ribe-ra (umrl leta 1652). 1600 Na trgu Čampo dei Fiori v Firencah so na grmadi zažgali filozofa Giordana Bruna (rojen leta 1548). 1752 Rodil se je nemški pesnik in dramatik Maximilian Klinger (umrl leta 1831). S svojo dramo »Sturm und Drang« (Vihar in zalet) je dal ime literarni smeri, ki se je pojavila med leti 1767-1 785. 1887 V Ljubljani je pogorelo staro Deželno gledališče, ki je stalo na prostoru, kjer je zdaj Slovenska filharmonija. * objavlja potrebe po delavcih, ki so jih prijavile delovne organizacije in zasebni delodajalci, niso pa mogle biti pokrite iz vrst v Sloveniji prijavljenih začasno brezposelnih iskalcev zaposlitve. Objavljene potrebe so odprte do zasedbe. Informacije o objavljenih potrebah dajejo pristojne skupnosti za zaposlovanje, ki so navedene v oklepaju vsake objave. Sklicevati se je treba le na objavljeno registrsko številko objave. DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE 1 za organiziranje in vodenje avtomatske obdelave podatkov, štiriletna praksa, OD okoli 539.210 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni, stanovanja ni: CEMENTARNA TRBOVLJE, Delovna skupnost skupnih služb, Trbovlje (SZ LJ 488.6270) DIPLOMIRANI INŽENIR GRADEBENIŠTVA 1 za vodenje projektov na področju gradbeništva, štiriletna praksa. OD okoli 539.210 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila 0 izbiri 15 dni, stanovanja ni: CEMENTARNA TRBOVLJE, Delovna skupnost skupnih služb Trbovlje (SZ KH 476.3870) DIPLOMIRANI ORGANIZATOR AOP 1 za načrtovanje in uvajanje sistemskih programov in računalniške opreme, štiriletna praksa, 3 mesece poskusno delo, (lahko dipl. inž. elektrotehnike), OD okoli 632.000 din, rok prijave 15 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni, stanovanja ni: SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI, Centrala Ljubljana, Tržaška c. 16 SZ LJ 451.7680) DIPLOMIRANI PRAVNIKI 1 pripravnika za samostojno reševanje pritožbenih zahtevkov, aktivno znanje slovenskega jezika. znanje osnov, AOP, OD okoli 350.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni; stanovanja ni: SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI, Strokovna služba DE na sedežu skupnosti, Ljubljana, Moša Pijade 41 (SZ LJ 474.1633) 1 za opravljanje del in nalog pravnika, dveletna praksa, OD okoli 525.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: CENTER ZA SOCIALNO DELO LJUBLIANA-SiSKA. Celovška 195 (SZ LJ 491.7983) DIPLOMIRANI INŽENIR KEMUE 1 za opravljanje del in nalog diplomiranega inženirja kemijske tehnologije, dveletna praksa, OD okoli 600.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, družinsko stanovanje: TEKSTILNA TOVARNA »JETEKS«, Žalec, Hmeljarska 1 (SZ CE 160.5871) INŽENIR ELEKTROTEHNIKE 1 za opravljanje del in nalog tehnologa navitih komponent, delovna praksa zaželena, (lahko inž. strojništva), OD okoli 550.000 dni. rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni. stanovanja ni' ISKRA ELEMENTI-FERITI, Ljubljana, Stegne 19 (SZ LJ 471.8953) ZDRAVNIK SPECIALIST MEDICINE DELA, PROMETA IN ŠPORTA 2 za izvajanje specialističnega dispanzerskega varstva ali izvajanje splošnega zdravstvenega varstva v DMDPŠ, (lahko zdravnik), opravljen strokovni 6z. specialistični izpit, 3 mesece poskusno delo, OD okoli 635.000 ali 570.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja po dogovoru: POMURSKI ZDRAVSTVENI CENTER, Murska Sobota. TOZD Zdravstveni dom. Murska Sobota (SZ MS 655.3478, 655.3464) PROGRAMSKI INŽENIR 1 za programiranje zahtevnih programov, osemnajstmesečna praksa, 2 meseca poskusno delo, (lahko inž. računalništva), OD okoli 443.000 din, rok prijave 15 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni, stanovanja ni: SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI, Centrala Ljubljana, Tržaška c. 16 (SZ LJ 481.6869) VIŠJA MEDICINSKA SESTRA 1 za opravljanje del in nalog višje medicinske sestre instrumentarke za kirurške službe, devetmesečna praksa, opravljen strokovni izpit, 3 mesece poskusno delo, OD okoli 430.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: POMURSKI ZDRAVSTVENI CENTER MURSKA SOBOTA, TOZD Splošna bolnišnica. Murska Sobota (SZ MS 655.250i) STROJNI TEHNIK 1 za opravljanje del in nalog strojnega tehnologa, dveletna praksa, OD okoli 354.493 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila 0 izbiri 15 dni, stanovanja ni: CEMENTARNA TRBOVLJE, TOZD za vzdrževanje in transport, Trbovlje (SZ LJ 488.2540) 1 za kontrolo vzorcev in spremljanje tehnološkega procesa v izmeni, dveletna praksa, OD okoli 374.493 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni, stanovanja ni: CEMENTARNA TRBOVLJE, Delovna skupnost skupnih služb, Trbovlje (SZ LJ 488.6297) TEHNIK STREŽBE 1 za opravljanje del in nalog tehnika strežbe, enoletna praksa, pasivno znanje tujega jezika, 2 meseca poskusno delo, OD okoli 316.625 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: PROTOKOL V IZVRŠNEM SVETU SKUPŠČINE SRS, Ljubljana, Prešernova 8 (SZ LJ 487.8624) Delavska enotnost REZKALEC 1 za obdelovanje raznih odlitkov in drugih strojnih delov, enoletna praksa, OD okoli 330.419 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila 0 izbiri 15 dni, stanovanja ni: CEMENTARNA TRBOVLJE, TOZD Vzdrževanje in transport, Trbovlje (SZ LJ 488.6283) KUHARJI 1 za pripravljanje in kuhanje hra- ne, enoletna praksa, OD okoli 360.400 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 8 dni, stanovanja ni: DOM UPOKOJENCEV VRHNIKA, Idrijska c. 72 (SZ LJ 400.4036) 1 za opravljanje del in nalog ku-haija, OD okoli 260.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 8 dni, stanovanja ni: SREDNJA EKONOMSKA IN NARAVOSLOVNA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA, Kamnik (SZ LJ 400.7353) 1 za opravljanje del in nalog so-barice-kuharice, šestmesečna praksa, 1 mesec poskusno delo, (lahko sobarica), OD okoli 253.300 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: PROTOKOL V IZVRŠNEM SVETU SKUPŠČINE SRS, Ljubljana, Prešernova 8 (SZ LJ 485.6313) KURJAČ 1 za opravljanje del in nalog kurjača, enoletna praksa, OD okoli 376.636 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni, stanovanja ni: CEMENTARNA TRBOVLJE, DSSS, Trbovlje (SZ U 476.3853) SNAŽILKE 1 za opravljanje del in nalog snažilke za VVE Medvode DO Ostrovrharjeva, 1 za opravljanje del in nalog snažilke za VVE Manice Komanove, opravljen tečaj iz higienskega minimuma, OD okoli 210.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila 0 izbiri 8 dni, stanovanja ni: VVO REZKE DRAGARJEVE, Ljubljana, Ul. pregnancev 6 (SZ LJ 478.0863, 493.9939) 1 za čiščenje poslovnih prostorov v poskusnem obratu Gameljne, enoletna praksa, 21 ur tedensko, OD okoli 120.000 dion, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: ZRMK-DSSS, Ljubljana, Dimičeva 12 (SZ U 402.8610) • 1 za čiščenje.šolskih prostorov in sanitarij. Od okoli 170.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila 0 izbiri 15 dni, stanovanja ni: OSNOVNA ŠOLA VIDE PER-GARC, Ljubljana, Bazoviška 1 (SZ LJ 401.1556) 1 za opravljanje del in nalog čistilke poslovnih prostorov, trimesečna praksa, OD okoli 220.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 8 dni, stanovanja ni: GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA, Dimičeva 16 (SZ LJ 401.3404) DNEVNA OBVESTILA SREDA, 17. febr., ob 19.30 - Velika dvorana Slovenske filharmonije: 3. koncert festivalskega abonmaja »VRHUNSKI DOMAČI IN TUJI UMETNIKI«. KOMORNI ANSAMBEL DRŽAVNEGA AKADEMSKEGA GLEDALIŠČA BOLŠOJ TEATER. Solistka: Nina Terentjeva, mez-zosopran. Program: Glinka, Dargomižski, Rahmaninov, Bulahov, Abaze, Jakovljev in Titov. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Festivala vsak dan razen sobote in nedelje od 11. do 13. in od 1£T. do 19. ure ter uro pred koncertom pri blagajni Slovenske filharmonije. Zabavnik CANKARJEV DOM Modest Musorgski: BORIS GODUNOV, premiera — danes, 17. februarja, ob 18. uri. Doslej največji slovenski operni dogodek predstavljata na velikem odru Cankarjevega doma Opera in balet SNG Ljubljana in Cankarjev dom. Uprizoritev so pripravili: dirigent Lovrenc Arnič, režiser Waclav Orli-kowsky in izvajalec režije Zoltan Vargha, scenograf Wolfram Skalicki, kostumograf Vladimir Žedrinski, koreograf Waclav Orlikowsky, vodja zbora Jože Hanc in drugi. Naslovna vloga Ne ven Belamarič/Jaroslav Petrov. Vstopnice so razprodane! Četrtek, 18. februarja, ob 20. uri - MICHEL PETRUCCIANI TRIO, večer jazza V letih 1985 in 1986 je Petrucciani prodrl s svojo glasbo najprej v Parizu in potem v Montreuxu. Danes velja za enega najbolj nadar- jenih pianistov jazza. Koncert smo organizirali s pomočjo Francoskega kulturnega centra iz Ljubljane. (SD. 4000.) Ponedeljek, 22. februarja, ob 19.30 — LUIGI TOJA, orgelski koncert Program: G. Frescobaldi — A. Vivaldi - J. S. Bach — J. Reubke - M. Reger. (VD. 3500, 3000) Gledališče, AGRFT, Can-kaijev dom in DO Helios, Kemična industrija Domžale sporočajo, da je premiera predstave HELIOS prestavljena na petek, 19. februaija, ob 20. uri; ponovitve bodo 20., 22., 23., 24. in 25. fe-bruaija, ob 20. uri. Prosimo za razumevanje! Petek, 19. februarja, ob 20. uri — ZVOČNO GLEDALIŠČE — Vladimir Kocjančič: EN DAN DENISA IVANOVIČA Režija Aleš Jan. Nagrada RAI na tekmovanju radijskih ih televizijskih oddaj Prix Italia 1978. (OD. 1000.) Ponedeljek, 7., torek, 8. marca, ob 20. uri — Manfred Karge: KOZO Z OBRAZA ALI LJUBEZEN JE NEBEŠKA MOČ, ponovitvi Režija Matjaž Zupančič, igra Lenča Ferenčak. Predstava je primerna za delovne organizacije — vabilo ob dnevu žena! (OD 2000) STIKOVA VB.OCA LINIJA ZVEDELI VČERAJ - VELJA DANTE S! Petek, 19. februarja, ob 17. in 20. uri - NAGRAJENI FILMI 34. FESTIVALA PROPAGANDNIH FILMOV Cannes *87. V sodelovanju z Društvom ekonomskih propagandistov, Ljubljana in Jugoslovanskim festivalom tržnih komunikacij. (SD. 2000) Torek, 23. februarja, ob 19.30 - SVETLOBA GIBA SVETLOBA SENCE Scenarij in režija Jurij Korene. (SD. 2000) Sreda, 24. februaija, ob 20. uri — INTI Skupina Inti bo predstavila južnoameriške ljudske pesmi, ki imajo zaradi spevnosti in melodičnosti pri nas vedno dovolj poslušalcev (SD. 4000, 3000) Petek, 26. februaija, ob 19.30 — NOSTALGIJA (zadnjič) Plesni teater Ljubljana z gosti. Ideja, režija, koreografija Ksenija Hribar, glasba in izbor Lado Jakša. (SD. 3000, 2500) predavanja, tribune Od 18. do 20. februarja, ob 17. uri - MARKO POGAČNIK - ciklus predavanj: RAZPAD OKOLJA - ROJSTVO PROSTORA (18. februarja); SVET IZ SVETLOBE (19. februarja) in JEZIK ONOSTRANSTVA (20. februarja) Ciklus povzema tri osnovne teme Delavnice: ekologijo (četrtek), radiestezijo v širšem smislu (petek) in umetnost (sobota). (E3. Vstop prost.) KNEZU MILOŠU. Za IZVEN in KONTO. PETEK, 19. februarja, ob 17.30 - B. Stih, T. Partljič: FAUSTO-VE IMPROVIZACIJE BOJANA ŠTIHA. Za IZVEN in KONTO. ČETRTEK, 25. februarja, ob 17. uri - B. Štih, T. Partljič: FAU-STOVE IMPROVIZACIJE BOJANA STIHA. Za IZVEN in KONTO. PETEK, 26. februaija, ob 17. uri - V. S. Karadžič: PISMO KNEZU MILOŠU. Za IZVEN in KONTO. FOYER MGL SREDA, 17. februaija, ob 12. uri - predavanje profesorja Bruna Hartmana na temo »Motiv Veronike Deseniške v slovenski dramatiki«. Predavanje sodi v okvir priprav na novo uprizoritev »Veronike Deseniške« Otona Župančiča v MGL. Vljudno vabljeni! Vstopnice za vse predstave so v prodaji pri dnevni blagajni od 10. do 12. ure in uro pred predstavo. Telefon 214-111. Vabljeni CANNES V LJUBLJANI NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI V CENTROMERKURJU 4X25%=100% in nič več PA ŠE TO: IN ŠE NEKAJ: DRUŠTVO PROPAGANDISTOV LJUBLJANA in I ^m^dermč"^/^’“ UREDNIŠTVO MEDIA MARKETINGA vabita na * ------ " projekcijo nagrajenih propagandnih filmov mednarodnega festivala v Cannesu 1987. Vsi zlsti. srebrni, bronasti levi, diplome, grand prixi, ameriška, angleška, japonska, brazilska, francoska, skandinavska... produkcija propagandnih domislic in malih filmskih mojstrovin. Devetnajstega februarja ob petih popoldne in osmih zvečer v srednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. (2000din)^ Ne zamudite priložnosti nakupa na obročno odplačevanje v CENTROMERKURJU. Možnost nakupa na 4 obroke brez obresti je za žensko, moško, otroško in smučarsko konfekcijo, smuči, čevlje in čevlje za po smučanju, preproge, dekorativno blago in ostale tekstilne izdelke. Posezonska razprodaja zimske športne konfekcije z nižjimi cenami do 40% (bunde, kombinezoni, kompleti in ostala moška, ženska in otroška športna oblačila). Za člane Smučarske zveze Slovenije velja še dodatni 10% popust. Ne zamudite priložnosti v Centromerkurju. Ura pravljic z Zvezdano Mlakar. (MD. 1000.) razstave JANEZ VLAHY — refleksije, fotografije'. Otvoritev razstave bo v četrtek, 18. februarja, ob 18. uri. (Mala fotogalerija) Do 22. februarja - KAR RASTE IN BRSTI — stare botanične ilustracije, iz zakladnice NUK. (I. preddverje) ROBERT CAPA, fotografije. (Sprejemna dvorana) Slovensko Mladinsko Gledališče _________Ljubljana SREDA, 17. februaija, ob 10. uri — A. A. Milne-I. Svetina: MEDVED PU (52). Za O. S. Boris Kidrič; Ob 17. uri — A. A. Milne-I. Svetina: MEDVED PU (53). Za DO »Titovi zavodi« Litostroj. ČETRTEK, 18. februarja, ob 19.30 - Jean Genet: BALKON (9) . Za IZVEN. SOBOTA, 20. februaija, ob 19.30 - Jean Genet: BALKON (10) . Za IZVEN. REZERVACUE VSTOPNIC vsak dan med 10. in 12. uro po telefonu 311-010, PRODAJA VSTOPNIC dve uri pred pričetkom predstav pri blagajni SMG! RAČUNALNIŠKO USPOSABLJANJE (IBM - PC) Na DELAVSKI UNIVERZI »»CENE ŠTUPAR«, CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE bomo letošnjo pomlad nadaljevali z izvajanjem računalniških tečajev LOTUS 1-2-3, AUTOCAD, QEM-DOS, VVORDSTAR, PC PIS 1 in UVODNIH TEČAJEV RAČUNALNIŠTVA ter začetnih in nadaljevalnih d BASE III+, DOS, BASIC in PASCAL, razvijali pa bomo tudi nove izobraževalne programe s tega področja. Informacije dobite pri nas na Vojkovi 1 ali po telefonu 311-755, 314-737 in 327-244. 30% ZNIŽANJE SOLSTVO ŠOLT — Študentska organizacija ljudske tehnike vabi študente in dijake k vpisu v naslednje tečaje: - strojepisja - začetne (70.000 din) in nadaljevalne (25.000 din) stopnje; - fotografije (50.000 din); - jezikovne - v treh stopnjah (60.000 din); - računalniške tečaje za uporabo IBM PC računalnikov (začetniški, Wordstar, Lotus 1-2-3, dBASE III+, AutoCAD, Basic, Tur bo Pascal). Cene se gibljejo oc 80.000 do 150.000 din. Tečaji se začnejo 17. februarja 1988. Prijave sprejemajo od 10. do 14. ter ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na ŠOLT-u, Študentsko naselje blok 7 (klet) ali po telefonu (061) 268-128. JAVNA SKLADIŠČA V KRANJU Vsa zimska športna oblačila so v LJUBLJANSKI BLAGOVNICI METALKA znižali skoraj za tretjino! Tudi smučarske kombinezone, tekaške drese in vetrovke Adidas. Velika je tudi izbira smučarskih kompletov vetrovk in hlač za otroke! MOTORNA KOLESA Imate težave z uskladiščenjem blaga? Izkoristite možnost uskladiščenja blaga, ki presega vaše skladiščne zmogljivosti. MERKUR KRANJ vam v poslovni enoti Javna skladišča opravi vse skladiščne storitve od razkladanja, nakladanja, prevoza do uskladiščenja blaga. Zaupajte vaše blago Javnim skladiščem Merkurja tz Kranja. Pojasnila dobite na tel (064) 26-291. informacije Blagajna in informativni center sta v Emonskem prehodu odprta od ponedeljka do petka od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure in uro pred začetkom predstav. Tel. 222-815. GLEDALIŠČA DRAMA SNG V LJUBLJANI I SREDA, 17. februaija, ob 19.30 - Bertolt Brecht: GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MA IT I. Abonma SREDA in IZVEN (KONTO). ČETRTEK, 18. februarja, ob 15. uri - F. M. Dostojevski: STRIČKOVE SANJE. Abonma DIJAŠKI 1 POPOLDANSKI. PETEK, 19. februaija, ob 19.30 - Bertolt Brecht: GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI. Abonma PETEK DRUGI in IZVEN (KONTO). SOBOTA, 20. februarja, ob 19.30 — F. M. Dostojevski: STRIČKOVE SANJE. IZVEN abonmaja (KONTO). , MALA DRAMA SNG ČETRTEK, 18. februarja, ob 20. uri - Milan Jesih: TRIKO (ena dejanska burka). IZVEN abonmaja (KONTO). Vstopnice pri blagajni Drame. j PETEK, 19. februaija, pb 20. uri I — Raymond Cousse: OTROČA-RIJE. IZVEN abonmaja (KONTO). Vstopnice pri blagajni 1 Drame. SOBOTA, 20. februarja, ob 20. uri — Israel Horovitz: VRSTA. IZVEN abonmaja (KONTO) Vstopnice pri blagajni Drame. Krekov trg 2 ČETRTEK, 18. februaija, ob 20. uri — J. Jurčič-S. Makarovič-M. Herzog: KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI. IZVEN. Predstava vsebuje vrsto zanimivih, duhovitih in iskrivih novosti. Iskanje grešnega kozla je večna tema, hkrati pa naš ljudski običaj. Vabimo vas, da skupaj z nami poiščete grešnega kozla. PETEK, 19. februaija, ob 17. uri — M. C. Machado: MALI STRAH BAVBAV. IZVEN. Ponovitev: sobota, 20. 2., ob 17. uri. Gledališka blagajna je odprta v sredo, četrtek in petek od 11. do 12. in uro pred predstavo. Informacije in rezervacije ob istih urah po telefonu 314-962. INTM00SI E LEST ' “ lahko kupiti pri gledališki blagajni vsak delavnik od 9. do 11. ure. Predstavo bo snemala TV Ljubljana. Vabljeni! ČETRTEK, 18. februarja, ob 15.30 - Tone Partljič: ŠČUKA DA TE KAP. Za abonma 2. ŠOLSKI. Režiser Franci Križaj. limonsko KAMSkO I.EDALIŠČK SREDA, 17. februarja — John Webster: VOJVODINJA MAL FIJSKA. Predstava bo v Solkanu ob 20. uri za RED S-SREDA in IZVEN. ČETRTEK, 18. februarja — John Webster: VOJVODINJA MAL-FIJSKA. Predstava bo v Solkanu ob 20. uri. Za RED PREMIERA in IZVEN. Kot svojo četrto premiero v letošnji sezoni PDG prvič na slovenskih odrih uprizaija delo dramatika pozne angleške renesanse JOHNA WEBSTERJA, tragedijo VOJVODINJA MALFIJSKA (The Duchess of Malfi). Websteijev svet krutosti, neizčrpnega teka krvi, v katerem se človekova moč realizira kot brezpri-meren zločin brez razloga in smotra, predstavlja dekadenco shake-spearjanskega sveta. V občutju propada, ki obvladuje to igro, človekova veličina strmoglavi v delirij Zla, blaznosti in perverzije. Prevajalec in lektor Srečko Fišer, režiser ZVONE ŠEDLBAUER, dramaturginja Diana Koloini, scenografka Špela Puc, kostumografka Meta Sever, avtor glasbe Urban Koder, koreograf Janez Mejač. V glavnih vlogah igrajo: Stanislava Bonisegna (k. g.), Bine Matoh, Janez Starina, Iztok Mlakar, Milan Vodopivec in Jože Hrovat. PETEK, 19. februarja - John Webster: VOJVODINJA MALFIJSKA. Predstava bo v Solkanu ob 20. uri. Za RED S-PETEK in VI IMA TE VEČJE ZALOGE REPROMATERIALOV ALI IZDELKOV, Ml PA PROSTE ZMOGLJIVOSTI NA ZAPRTI IN ODPRTI DEPONIJI. Vi zdaj veste, kdo smo mi. mi pa ne vemo, kdo ste vi. Pokličite nas po tel. (061) 52-261. SKLADIŠČA METALKA © metalka KOMPAS JUGOSLAVIJA I Kupimo osebna vozila znamke KDF in ■ motorje s prikolico znamke ZUNDAPP, I vozne ali nevozne. [ Pisne ponudbe pošljite na naslov; KOMPAS HERTZ, Celovška 206, 61000 Ljubljana ali sporočite po telefonu (061) 574-110, 574-519 17-2052 IZVEN. SL EDA tlSČE/I E A T II 0 LOpplZA !™7r!SUOT!7>SF.H UBilMiM!. SOBOTA, 20. februarja, ob 19.30 - Fadil Hadžič: ORHIDEJA, komedija. IZVEN. Predvidoma zadnjič. Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 16. do 18. ure, na dan predstave pa dve uri pred pričetkom. Rezervacije po telefonu 312-860. eksperimentalno gledališče otrok družir L# Po sklepu Komisije za delovna razmerja DO Frizer z dne 29. 1. 1988 objavljamo dela in naloge samostojnega referenta za splošna, pravna in samoupravna opravila 1 delavec za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Poleg splošnih in zakonsko določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — končana pravna fakulteta — do enoletne delovne izkušnje. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: RO Frizer, ul. Mali Curčiluk 16, Sarajevo. 13-1964 OSNOVE RADIESTEZIJE Že pozimi ugoden nakup za poletne užitke, ASTRA BLAGOVNICA BEŽIGRAD, vam pod ugodnimi pogoji obročnega odplačevanja omogoča nakup motornih koles in koles. Ugodnost, ki je zagotovo ne gre zamuditi - 4 obroki brez obresti. GOSTINCI PREBERITE: NASLOV ORGANIZATORJA: Zaradi izrednega zanimanja, ponavljamo osnovni dvodnevni tečaj RADIESTEZIJE v Kranju, dne 20. in 21. 2. 1988, ob 9. uri v dvorani KS Planina; Cesta 1. maja 5. Tečaj vodi Mirela Mahne, organizator: odbor Društva radiestezistov na gorenjskem v usta-navljanju. Prijave in inf, tel. (064) 23-108. Tečaj o mešanju pijač bo 29., 30. in 31. marca med 9. in 12. uro v prostorih hotela Belevue v Ljubljani. Namenjen je družbenim in zasebnim gostincem iz cele Slovenije. Predavali bodo priznani strokovnjaki in pripravljali pijače pod sponzorstvom uveljavljenih izdelovalk pijač. Prijave do 4. marca. Marca bo tudi enotedenski tečaj o strokovnem ravnanju z nevstekleničenim vinom in vinskim moštom. Za vse, ki potrebujete izpit iz tega znanja za delo v zasebnih in družbenih gostinskih lokalih prijave do 10. marca. Po telefonih (061) 325-295 in tel. (061) 311-426, SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM - enota tečaji, POLJANSKA 28 a, Ljubljana. Pokličite in dali vam bodo še podrobnejše podatke o teh tečajih. NAROČILA ZA OBJAVO OGLASOV V STIKOVI VROČI LINIJI SPREJEMAMO PO TELEFONU (061) 329-559 IN NA NASLOV ČGP DELO STIK, LJUBLJANA, TITOVA 35, DO 12. URE ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN IZPOLNITE, POŠLJITE NA NASLOV: ČGP Delo, tozd Prodaja, 61000 Ljubljana, Titova 35 Naročam dnevnik Delo. Pošljite mi ga na naslov: LJUBLJANA Vse abonente naprošamo, da nemudoma prevzamejo vstopnice I za predstavo Borisa Godunova v Cankarjevem domu. Vstopnice naj prevzamejo osebno pri dnev-[ ni operni blagajni, tudi za pred-stave za nedeljo, 28. 2. (red PETEK) in ponedeljek, 29. 2. (red | TOREK)! SREDA, 17. februarja, ob 18. uri - M. Musorgski: BORIS GODUNOV. PREMIERA. CD. ČETRTEK, 18. februarja, ob 18. uri — M. Musorgski: BORIS GODUNOV. Red SREDA in ČETRTEK. CD. PETEK, 19. februarja, ob 19. uri - F. Lehar: VESELA VDOVA. IZVEN. KONTO. SOBOTA, 20. februaija, ob 18. uri — M. Musorgski: BORIS GODUNOV. RED SOBOTA PRVI in SOBOTA DRUGI. CD. PONEDELJEK, 22. februaija, ob 15. uri — W. A. Mozart: FI-GAROVA SVATBA. Mladinska. Blagajna je odprta vsak dan (razen nedelje), od 11. do 13. in uro pred pričetkom predstave. Rezervacije vstopnic od 9.. do 11. ure, tel. (061) 331-950.' Rezervirane vstopnice je treba prevzeti dva dni pred predstavo. [MGL MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO,. SREDA, 17. februarja, ob 16.30 - W. Shakespeare: UKROČENA TRMOGLAVKA. Zaključena za SREDNJO ŠOLO VIDE JANEŽIČ. ČETRTEK, 18. februarja, ob 19.30 — W. Shakespeare: UKROČENA trmoglavka. Za ABONMA ŠTUDENTSKI I (ZELENE KARTE); Ob 19.30 - B. Štih, T. Partljič: FAUSTOVE IMPROVIZACIJE BOJANA ŠTIHA. Gostovanje v TITOVEM VELENJU. PETEK, 19. februarja, ob 19.30 - W. Shakspeare: UKROČENA TRMOGLAVKA. Za abonma KOL P. GLp-J PETEK, 19. februaija, ob 17.30 - Heiner Miiiler: OPUSTOŠE-NA OBALA, MEDEJA KOT MATERIAL, POKRAJINA Z ARGONAVTI. Vabimo vas na popoldansko predstavo! Režija: Martin Kušej. Igrajo: Olga Kacjan, Barbara Levstik in Igor Samobor. ' GALERIJA GLEJ: Jože Barši, skulptura. iLisce, GLCDA M0NR0 TDS — gledališče »LOŽA — LA LOGGIA« Koper J. Racine: BRITANIK (Britannicus). Premiera 21. 2. 1988, ob 20. uri v koprskem gledališču Poslednji hlap iztisnjene energije se vakuumizira - prostor energetskega naboja je izpraznjen! Hladno spoznanje se pod vročimi obrazi pogreza v absolutni nič — KONEC! Neron je prestopil mejo, ki tudi Miloša zdrzne. . . Barbara z Agripino že skorajda nima več kaj početi... Ivanov Bur se tik pred justifikacijo sprehaja po »fekališču zgodovine« ... Matjaž že kar s težavo obnavlja Narcisovo obličje! Sami heroji! »Kdo hudiča bi si mislil, da je ta smrkavec tako pomemben.« — Protagonisti naravnost herojskega oportunizma si postajajo v napoto, njihova ideologija, že od nekdaj razrešena »civilnega« in »pravnega«, pa z vsem neogibnim cinizmom pokaže okljusane kosti svoje jalovosti! Po več kot tridesetih letih, kolikor je minilo od prve uprizoritve BRITANIKA v ljubljanski Drami, se nam obeta nedvomno zanimiva in provokativna gledališka predstava, ki sojo pripravili, prevajalec Janko Moder, dramaturg in režiser Branko Kraljevič, scenograf Tomaž Marolt, asistent scenografa Milan Percan, kostumi so delo Jane Čoh, glasbo pa je spisal Aldo Kumar. V predstavi sodelujejo igralci, Miloš Battelino, Barbara Jakopič, Ivan Jezernik, Matjaž Turk, Alenka Vidrih, Valter Dragan in Maja Stromar. Lektorsko vodstvo je bilo v rokah Jožeta Faganela. ljiicljansm KIN C /V4 ATC G13 A r I TRIGLAV: ital.-amer. CS vestern IME MI JE TRINITA (They Call Me Trinity). Nova licenca! Scenarij in režija: E. B. Clucher. Glavne vloge: Bud Spencer, Terence Hill, Stephan Zacharias idr. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. VIČ: ljubitelji smučarskih akrobacij, zabave in smeha - to je vaš film: amer. WS kom. OGENJ IN LED (Fire and Ice). Prod.: Concorde, 87. Kamera in režija: Willy Bogner. Glavne vloge: John Eaves, Suzy Chaffee, Tom Sims idr.’Predstave ob 16., 18. in 20. uri. ŠIŠKA: FEST - PARADA ’88 — 8. dan: amer. CS znan.-fant. ZVEZDNE STEZE IV: VRNI TEV DOMOV (Star Track 4 — Voyage Home). Scenarij: Harve Bennett. Režija. Leonard Nimoy. Glavne vloge: VVilliam Shattner, Leonard Nimoy, Defo-rest Kelly idr. Predstave ob 16 18.15 in 20.30. (Jutri: amer. BARVA DENARJA s Paulom Nemanom in Tomom Cruiseom.) SLOGA: ob 10. in 12. uri VIDEO - nem. kom. EROTIČNE AVANTURE ANETTE HA-VEN (mehka erotika). Ob 15. in 17. uri ital. erot. KALIGULA IN MESALINA z Betto Roli and. Ob 19. in 21. uri erot. kom. VROČE- NOČI JOSEFINE MUTZENBACHER (trda erotika). Režija: Kurt Nachmann. Ob 23. uri VIDEO - nem. EROTIČNE AVANTURE ANETTE HA VEN (trda erotika). Otrokom in mladoletnim osebam ne dovolimo ogleda filma! MOJCA: jug. SVET, KI IZGINJA Petra Laloviča, ob 16 17.30. DOMŽALE: FEST - PARADA ‘88 - amer. krim. KOKAIN NE OPROSTI (Dead Wish IV). Režija: J. L. Thompson. Glavna vloga: Charles Bronson. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Vstopnice so v prodaji uro pred začetkom prvih predstav. AN6| Ali lahko predvojna striptizeta danes še sploh kaj pokaže? Predstava, video gledališče, gledališki bend in gostilna v posebnem programu restavracije Rio v četrtek, petek in soboto od 20. do 2. ure. (KOREODRAMA LJUBLJANA I NEDELJA, 21. februaija, ob 20. uri (štirinajstič) v dvorani LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA - O. Wilde-D. Lukič: SALOMA ... predstava, ki izžareva izjemno fascinantno gledališko energijo v zanimivi odrski upodobitvi biblijskega mita o judejski princesi in njenem znamenitem plesu sedmih tančic... Predprodaja vstopnic pri blagajni Lutkovnega gledališča Ljubljana, Krekov trg 2 od srede, 17. februarja dalje vsak dan od 13. do 15. ure ter uro pred predstavo. Rezervacije ob istih urah tudi po telefonu 314-962. slovensko jp^.i ljudsko gledališče SREDA, 17. februarja, ob 18. uri - Tone Partljič: ŠČUKA DA TE KAP. Režiser Franci Križaj. IZVEN. Predvidoma zadnjikrat za IZVEN. Vstopnice po enotni ceni 1.000 si KINOTEKA: amer. LEV MED GANGSTERJI. Režija: Michael Ritchie. Glav. vi.: Gene Hack-man, Lee Marvin, Sissy Spaček, Angel Tompkins. Predstavi ob 16. in 18. uri. Amer. SIROTI V VIHARJU. Režija: David W. Griffith. Glav. vi.: Lillian Gish, Joseph Schild-kraut, Dorothy Glish, Frank Pu-glia. Predstava ob 20. uri. KINOTEKA V NEDELJO: amer. film Briana DePalme STRIPTIZ SMRTI, v anketi revije Mladina — »prvih enajst« drugi najboljši film 1987! UNION: Timothy Dalton, »nepremagljivi« itd. kot novi agent 007 v amer. CS akcij. pust. JAMES BOND 007 - DIH SMRTI (The Living Daylight’s). Dolby-stereo! Kamera in posebni efekti: Alec Mills. Glasba: John Barry. Scenarij: Richard Maibaum. Režija: John Glen. Nastopajo še: Maryam D’Abo, Joe Don Baker, Jeroen Krabbe idr. Predstave ob 15.30, 18. in 20.30. MINI-KINO UNION: amer WS biograf, drama FRANCES z Jes-sico Lange v glavni vlogi. Režiser: Graemme Chfford. Druge vloge: Kim Stanley, Sam Sheppard idr. Predstavi ob 18. in 20.30. Prosimo — ne zamudite predstave! Po pričetku filma dvorano zapremo! KOMUNA: MINIFEST ’88 - 8. dan: amer. animirani AMERIŠKA PRAVLJICA (American Tail). Film ni bil uvrščen v selekcijo programa za FEST 88! Prod.: Števen Spielberg, 86. Glasba: James Homer. Scenarij: Judy Fre-udberg. Režija: Don Bluth. Originalni songi: Cynthia Weill in James Homer. Predstave ob 16., 18. in 21. uri. (Jutri: franc. NA SVIDENJE, OTROCI Louisa Mallea s sočasnim prevajanjem.) Ob 10 uri MATINEJA: amer. triler ČASTNI KONZUL (The Honorary Consul). Režija: John McKenzie. Vloge: Michael Ca-ine, Richard Gere idr. BEŽIGRAD: slov. kom. MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK po scenariju Toneta Partljiča. Prod.: Viba film, 87. Glasba: Jože Privšek. Kamera: Živko Zalar. Režija: Matjaž Klopčič. Glavne vloge: Polde Bibič, Milena Zupančič, Ivo Ban idr. Predstave ob 16., 18.15 in 20.30. MARIBOR GLEDALIŠČE: jug. ljub. drama OFICIR Z VRTNICO, ob 17. in 19. uri. Predv. zadnjič! Ob 21. uri amer. kom. FANT IZ KLUBA FLAMINGO. Zadnjič! UNION: amer. akcij. SMRTONOSNA MISIJA, ob 15.30,17.45 in 20. uri. PARTIZAN: ital. erot. BREZNO POŽELENJA, ob 10. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma! Amer. kom. NORI DAN (BE-ATLESMANIJ A), ob 15.30, 17.45 in 20. uri. UDARNIK: ital. erot. BREZNO POŽELENJA, ob 15.30,17.45 in 20. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma! SORA -ŠKOFJA LOKA: niz. VELEMESTNI ROKERJI, ob 18. in 20. uri. CENTER - KRANJ: slov. MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK, ob 16. in 18. uri. Amer. MOJA AFRIKA, ob 20. uri. STORŽIČ - KRANJ: amer. ZANKA, ob 16., 18. in 20. uri. ŽELEZAR - JESENICE: jug. TABORIŠČE NIŠ, ob 16. in 18. uri. Nem. ZALJUBLJENA MELO-DY, ob 20. uri. Film ni primeren za otroke! DOM — KAMNIK: ni kinopred-stav! DUPLICA: amer. UJETNICE BETONSKE DŽUNGLE, ob 20. uri. TRŽIČ: ni kinopredstav! DELAVSKI DOM - ZAGORJE OB SAVI: amer. PLATOON - VOD SMRTI, ob 17. in 19. uri. Cena vstopnic višja! DELAVSKI DOM - TRBOVLJE: angl PES IŽ BASKERVVI-LESA, ob 17. in 19. uri. Amer. PLATOON - VOD SMRTI, ob 22. uri. SVOBODA II - TRBOVLJE: zahodnonem. ZGODNJA ZRELOST, ob 17. in 19. uri. Film ni primeren za otroke! HRASTNIK: amer. PONORELI VLAK, ob 17. in 19. uri. BREŽICE: amer. FANTOVŠČINA, ob 20. uri. DOM KULTURE - NOVO MESTO: amer. KARAVANA ZAVAKARES, ob 18. in 20. uri. KRŠKO: franc. MAŠČEVANJE KRILATE KAČE, ob 18. uri. Amer. HOT DOG, ob 20. uri. JLA - NOVO MESTO: nem. SKAVT. SOČA - NOVA GORICA: slov. ŽIVELA SVOBODA, ob 18. in 20. uri. Plesna šola Rožanc vabi v tečaje: začetni: sreda, 2. 3., 23. 3. 1988 nadaljevalni: čet., 3. 3. izpop.: torek, 29. 3. keep fit nad.: 11.3. jazz I.: petek, 26. 2. jazz II.: petek, 26. 2. Ob vpisu v plesne tečaje še vedno velja 20% popust! plesna šola J EN KO PET KO I Š KO 10 NABREŽJE 3 5 vpisuje v naslednje plesne tečaje: ZAČETNI: 24. II. (sreda), ob 20.15. 11. III. (petek), ob 20.30, 14.111, ob 19. uri; NADALJEVALNI: 7 III., ob 20.30, 9. III., ob 19. uri; IZPOPOLNJEVALNI: 23. II., ob 19. uri; TEČAJI ZA STAREJŠE OD 30 LET: začetni: 5. III., ob 19., izpopolnjevalni: 5. III., ob 20.30 (sobota); AEROBIKA — 22. II., ob 18. ali 19. uri v Festivalni dvorani; VPIS: Plesna šola Jenko pri Zmajskem mostu - od 17. do 20. ure, tel. 320-042! JAfV’ Vi* KAZINA 1 plesna šola pri sidru _ __ Trg osvoboditvel tel 214348 Vpis in informacije vsak delavnik od 16. do 20. ure. PRIČETKI TEČAJEV: ZAČETNI: sreda, 24. 2., ob 17.10, sobota, 27. 2., ob 20.30, nedelja, 6. 3., ob 17.10. NADALJEVALNI: nedelja, 6 3., ob 17.10; IZPOPOLNJEVALNI: nedelja, 6. 3., ob 18.50; JAZZ I, II, III: ponedeljek, 7. 3., ob 17.30, 19. uri in 20.30; SKUPINA ZA ŠPORTNE PLESE: sreda, 24. 2., ob 18. uri za začetnike, ob 19.30 za nadaljevalno stopnjo; ROCKNROLL, BOOGIE, HUSTLE: sobota, 20. 2., ob 18.50 MALA KAZINA V plesno šolo za otroke in mladino (od 4. do 15. leta) vpisujemo v drugi semester novince in dosedanje člane. ZAPLEŠITE Z NAMI V PLESNEM CASINU vsako nedeljo, od 20. do 24. ure v Festivalni dvorani. OBVESTILA Avtogeni trening — relaksacijske tehnike, joge, tudi za bolne in starejše. Tel. (061) 317-835. t-18777-O INŠTITUT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO Ljubljana, Večna pot 2 GALERIJA ICLC _ Od drevesa do melodije razstavlja slovenski goslar odprto vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 17. ure. (več kol plesna šola) NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU vabi k vpisu v plesno šolo za otroke. V februarju in marcu začenjajo naslednji tečaji za mladino in odrasle: ZAČETNI: torek, 1. 3., ob 17. uri, sobota, 5. 3., ob 17,45; NADALJEVALNI: nedelja, 28. 2., ob 18,45, sreda, 2. 3., ob 17. uri; IZPOPOLNJEVALNI: sobota, 27. 2., ob 16. uri; NADALJEVALNI (nad 30 let): četrtek, 18. 2., ob 20,30; JAZZ: torek, 1. 3., ob 19. uri-;STEP: ponedeljek, 14. 3., ob 20,30; AEROBIKA: sreda, 24. 2., ob 19. uri; BOOGIE-HUSTLE: nedelja, 21. 2. ob 20.30; INFORMACIJE, VPIS, REZERVACUE: od 10. do 12. in od 15. do 19. ure v II. nadstropju hale B2 na Gospodarskem razstavišču, tel. 327-651. V petek in soboto od 20,30 do 1. ure vas vabimo na Urškin ples v kisc?i; 'irm*'J Z vrhunsko kvaliteto smo pr. Al. spol mod vas /a® !=n A. sa ini sirupi ft)Styria Qualily* Priimek in ime; Ulica in hišna št.: Poštna št. in kraj; Datum:___________ Podpis:. VApFTmLntl™VmN'b rScjf'? SP^WnJ^AMO VSAK DAN IN ZAGOTAVUAMO DOSTAVO NA DOM v ^D NAROČILA • ODPOVEDI LAHKO UPOŠTEVAMO OB KONCU MFSECA • STIK TITOV? f5MnnA7LIno?QL^?c PC> JELEFONU 318-866 ALI OSEBNO NA BLAGAJNI V ŠUBIČEVI I ALI ^5 ^D URE • SPREJEM OSMRTNIC: OB DELAVNIKIH OD 7. DO 16 IJRF oy OR SOBOTAH OD 7. DO 11. URE OSEBNO (ŠUBIČEVA 1 IN TITOVA 35) PO TELEKSI1 YIJ DFI O st ii aii lJ^ER^2^rAU PO TELEFONU 318-866 (OD 14. DO 16URE)ZANAROČN^ZVEN^U^BUANE TRŽENJE, LJUBLJANA, TITOVA 35,61001 LJUBLJANA, TELEFON 318-570 •OB N F DFI IA M IN f rrriMiAM^ SPREJEMA OSMRTNICE (DO 16. URE) NEPOSREDNO CENTRALNA REDAKC IJA »DELA« TITOVA 35 OSEBNO ALI PO TELEFONU 315-366 ZA NAROČNIKE IZVEN LJUBI JANF DEŽURNEGA UREDNIKA 318-252, TELEKS YU DEU) 31-255 MALI OGLASI TEL. 318-866 Pri okencu: Šubičeva 1, Titova 35 Sprejem oglasov vsak dan od 7. do 19. ure ob sobotah in dan pred praznikom od 7. do 11. ure. Oglase za naslednji dan sprejemamo do 9.30. STANOVANJA prodam ENOSOBNO stanovanje, 46 m2, ~ atrijem v BS-3 prodam. « 349-193, ičite od 20-21 ure. 1918-10-st z at klii DOMA ali na delovnem mestu imate nerešljive probleme z elektriko. Večkrat ste brezuspešno iskali strokovno pomoč. Sedaj smo vam mi na voljo. Zagotovo ugotovimo vzroke in popravimo napake. Pri delu uporabljamo sodobno opremo in na podlagi izkušenj hitro ugotovimo in odpravimo napake. Opravljamo vse vrste elektrostoritev, od enostavnih instalacij do zahtevnega krmiljenja. Kompletno z navodili. « (068) 61-437. REDNE meritve elektroin-stalacij in strelovodov, kompletno z izdelavo elaborata in poročila z zapisniki po meritvah ter računalniško vodim evidenco o rokih za pravočasno opravljanje periodičnih meritev. « (068) 61-437. t-18097-165 ROLETE plastične in žaluzije vseh barv nudim in montiram. « (061) 373-253 ali (061) 51-626. t-18605-165 POLAGAM keramiko, umetni in naravni kamen. « (061) 578-797, od 6. do 7. in od 21. ure naprej. t-18645-165 POLAGAM keramične ploščice. « (061) 572-810, od 16. do 19. ure. t-18674-165 TELEFONSKE instalacije in servis telefonskih naprav in aparatov hitre in solidne storitve. « 376-615, do 8. ure zj utraj. 7547-165 IMAM proste zmogljivosti na varilnem aparatu C02, iskra 300 E. « (061) 376-615. 7548-165 OBLAGAMO vse vrste lesnih oblog z izolacijo ali brez, adaptiramo podstrešna stanovanja ter montiramo okna in vrata. « (064) 38-672. t-18852-165 MONTAŽA vseh vrst lesnega opaža z ali brez izolacije ter montaža pohištva - hitro in poceni. « (061) 571-127, od 7. do 9. ure. pt-18254-165 ru\ ASLFATIRANJE dvorišč, cest in parkirišč. «■ 574-993, TX 31631, Asplan, Brilejeva 15, Ljubljana. p-7583-165 KERAMIKO in marmor strokovno polagamo. Prevzamemo tudi vsa zidarsko-fasaderska dela. Ponudbe pod »Obrtnik« ali (061) 346-100. 4238-165 POPRAVILO in čiščenje el. bojlerjev, termo peči, el. štedilnikov ter kotličkov WC. Šestmesečno jamstvo. «(061)556-738. 7050-165 VODOVODNE instalacije, popravila in montaže, adaptacije kopalnic ter čiščenje električnih bojlerjev. «(061)266-645. vi-7477-165 PRODAM dvosobno stanovanje v Kamniku, vseljivo takoj. « 349-463 04276-10 PRODAM dvosobno stanovanje, 58 m2, na Viču jeseni 1988. Ponudbe pod »Gotovina«. 7573-10 ENOINPOLSOBNO stanovanje, 45 m2, s centralno, telefonom, prodam. Možnost plačila v dveh obrokih, z gotovino. « 451-308, po 16. uri. t-18808-10 TRISOBNO stanovanje v Škofji Loki, staro sedem let, prodam. «(064) 60-514, dopoldne. t-18568-10 DVOSOBNO stanovanje, man-dardno, v Izoli, prodam. Zdravko Posavec, Liminjska 83, 66320 Lucija, « (066) 73-872, od 19. do 21. ure. t-18586-10 DVOINPOLSOBNO lastniško stanovanje v Litiji zamenjam ali prodam za garsonjero in enosobno. <3P347-291. p-1858-10-st NOVO lastniško stanovanje 75 m2 (2+2) v Fužinah (ob fužinskem gradu), zamenjam za stanovanje okoli 50 m. Ponudbe pod »Doplačilo«. 2106-10-st PRODAMO dvosobno stanovanje, 58 m2. Ogled vsak dan po 17. uri Dermastijeva 6, Mengeš, stan.*62. 2126-10-st PRODAM stanovanje 34 m2. « 443-322. (243) 4324-10 ODLOČILI ste se za adaptacijo hiše ah stanovanja? To delo zaupajte nam, ki se na to spoznamo. Izvajamo vsa zidarska dela in polaganje keramike, solidno in po konkurenčnih cenah. Pokličite, ne bo vam žal. « 551-290. 2105-165-st □I VGRAJUJEMO daljinski upravljalec za vse tipe TV. Pridemo tudi na dom. Nudimo popravilo oziroma nove TV pilote. Izdelujemo protivlomne alarmne naprave za stanovanja in avtomobile. TV servis Sluga ing. Gor-don, JLA 9, Piran, «(066) 74-093.___________p-03867-165 ELEKTROINSTALACUE in adaptacije, hitro, kakovostno, ugodno. « (061) 212-042. p-4329-165 ŽALUZIJE in rolete naredimo takoj. « 264-172, 271-455. p-6304-165 PROFESIONALNA zasteklitev balkonov v enem dnevu z garancijo in možnostjo kredita (obročno odplačevanje). « (061) 213-823 med 6. in 9. uro ter po 16. uri. pt-14426-165 IMATE probleme s celulitom? Po sodobni metodi in z ročno 'masažo vam pomagamo odpraviti celulit. Uspeh zagotovljen. Nudimo vam tudi brezplačen nasvet. Pričakuje vas Studio 33, Brilejeva 2, nasproti Dekorativne tovarne. « (061) 577-639 rM5H7_=lii5_ HH IZREDNA priložnost za vaše stanovanje in vaš dohodek! V enem dnevu zasteklimo balkon po naj novejši metodi in z najboljšim materialom. Možnost kredita. Pokličite nas in se prepričajte. « (061) 559-531 med 6. in 8. uro in po 16. uri. ___________________t-18932-165 z; »41 n M. STANE tel. 327-975 PREVOZE do 1,5 tone — selitve opravljam po konkurenčnih cenah. Sprejem naročil do 8. ure zjutraj in zvečer po « (061) 327-975. t-19042-165 a TV SERVIS vam nudi kakovostna popravila barvnih in črnobelih TV sprejemnikov. Staničeva 6, « 322-088, od 8. —12. in od 16.-19. ure. 7602-165 TU DALJHSKl UPRAULJALEC VGRAJUJEMO daljinski upravljalec za vse tipe TV. Pridemo tudi na dom. Nudi-mo popravilo oziroma nove TV pilote. Izdelujemo protivlomne alarmne naprave za stanovanja in avtomobile. TV servis Sluga ing. Gor-don, JLA 9, Piran, «(066) 74-093. p4»3867-165 KOMFORTNO dvosobno stanovanje, 62 m2, za Bežigradom, prodam. « (061) 316-609. p-1922-10-st DVOINPOLSOBNO stanovanje, 62 m2, v Frankovem naselju v Škofji Loki, prodam. « (061) 322-911, popoldne. p-1950-10-st TAKOJ vseljivo dvosobno stanovanje (54 m2) prodam. Ponudbe pod »Ljubljana Vič«. p-1990-10-st GARSONJERO, super opremljeno, s centralno, prodam za gotovino. Vsak ponedeljek, četrtek, od 17.—19. ure, Kvedrova 20/27. p-7299-10 DVOSOBNO stanovanje, okoli 60 m , komfortno, sončno, s telefonom in pokritim parkirnim prostorom v Ljubljani prodam. Pisne ponudbe s ceno pod »Dogovor.« p-7478-10 DVOINPOLSOBNO stanova nje, Lj.-Vič, neto izmer 59 m2, cena 1,3 M/m2, vseljivo avgusta 88, prodam. « 261-668, od 17. ure vsak dan. Ponudbe pod oznako »Lahko na kredit«. p-7577-10 TRISOBNO stanovanje, 80 m2, IV. nad., v Štepanjskem naselju, nasproti osnovne šole, prodam za gotovino ali gotovinski kredit najboljšemu ponudniku. « (061) 443-094. pt-17891-10 MORJE Poreč, lepo novejše stanovanje prodam najboljšemu ponudniku. « (053) 36-656 ali (053) 23-728, iz prijaznosti. pt-18095-10 STANOVANJE prodam v Čer-vaiju. Ponudbe pod »Dvosobno«. pt-18817-10 ENOSOBNO stanovanje v Štepanjskem naselju, prodam za gotovino. (061) 451-094, popoldan. pt-18857-10 STANOVANJE v Fužinah 75 m2 (2+2), prodam za 73 N. M., lahko kredit do 80% « 482-056. 4330-10 KOMFORTNO dvosobno stanovanje, v središču Domžal, prodam. Mogoč delen kredit. Ponudbe pod »Vseljivo konec leta 1988«. p-7598-10 DVOSOBNO, novejše stanovanje (60 m2), s centralno in telefonom, v Polju, prodam. « (061) 483-225,'po 16. uri. p-7599-10 DVOINPOLSOBNO stanovanje, na Glinškovi ploščadi, prodam. «348-366. 7629-10 DVOSOBNO stanovanje, na Vodmatu, lahko z garažo, prodam najboljšemu ponudniku za gotovino ali gotovinski kredit. « 372-834, po 16. “ri. 7631-10 GARSONJERO, 33 m2, pri Sta ri cerkvi, prodam za gotovinski kredit najboljšemu ponudniku « 372-384, po 16. uri. 7632-10 TRISOBNO, komfortno stanovanje, prodam. Možnost plačila 60% kredit. Ponudbe pod »Pomlad«. p-7652-10 ENOSOBNO stanovanje, v Ljubljani, 40 m2, prodam za kredit. « (061) 572-978. pt-18901-10 DVOINPOLSOBNO stanova nje, na Fužinah, ugodno - prodam za gotovino. Vseljivo jeseni 1989. « (061) 446-585. t-19025-10 LASTNIŠKO, trisobno stanovanje v Kamniku, prodam ali zamenjam za dve oziroma eno manjše stanovanje z doplačilom na relaciji Kamnik-Ljub-Ijana. « (061) 832-557. pt-19031-10 STANOVANJE, dvosobno, s centralnim ogrevanjem, v središču Škofje Loke, prodam za gotovino. Ponudbe pod »Navedite ceno«. pt-19040-10 STANOVANJE, 45 m2, na Fužinah, prodam. « (061) 455-432. t-19069-10 ENOSOBNO stanovanje, 45 m2, z garažo, prodam za gotovino - kredit. Jurič, Zupančičeva 9, Domžale. pt-19113-10 SOBO ali enosobno stanovanje išče uslužbenka. «<061) 322-626, Vlasta. t-18685-13 MEDICINSKA sestra išče sobo. Nudi pomoč v gospodinjstvu. « (061) 346-788, v sredo od 14. do 17. ure. f-18711-13 Vseljivo komfortno, triinpolsobno stanovanje, 120 m2, telefon, centralna kurjava, primerno za pisarniško zastopniško dejavnost in v središču Ljubljane, oddam. Ponudbe pod »Center - vseljivo«. 4239-ko kupim KUPIM komfortno stanovanje do 50 m2 na lepem kraju Ljubljane. Plačilo v gotovini. « 572-212, po 16. uri. 4328-12 GARSONJERO do 3M kupim v Ljubljani, plačilo v gotovini. « 340-615. 4340-12 GARSONJERO za 35 NM kupim z gotovino takoj « (061) 556-723 76621-12 ŠTIRISOBNO stanovanje, 2+2, na Fužinah, kupim za gotovino in kredit. « (061) 446-585. t-19026-12 NOVEJŠE dvo ali dvoinpolsobno stanovanje v Ljubljani kupim. « (061) 59-559, po 15. uri. 7531-12 STAREJŠE stanovanje ali pa starejšo hišo v Ljubljani in okolici kupim. Ponudbe pod »Gotovina, kredit«. p-1949-12-st SOBO s posebnim vhodom, v Ljubljani ali okolici, kupim. Dobro plačam. « (061) 443-322, int. 310. p-4118-12 GARSONJERO enosobno stanovanje ali prostor za dograditev kupim takoj. Ponudbe pod »Bled—Radovljica«. p-7512-12 STAREJŠE, manjše stanovanje kupim na kredit, v stari Ljubljani, Šiški. «557-151, int. 311. pt-18703-12 DVOINPOLSOBNO stanovanje, v središču Ljubljane (60 m2), kupim. Možna je tudi zamenjava za komfortno, enosobno stanovanje (30 m2), v strogem središču Ljubljane, z doplačilom. « (061) 315-116. pt-18856-12 ENOSOBNO stanovanje kupim na kredit do 45 M. « 340-545. 7574-12 najamem SAMSKO dekle išče sobo, gre tudi za sostanovalko. Ponudbe pod »Vzgojiteljica«, ali po « od 11. - 12. ure 448-849, Darja. 04280-13 MANJŠE stanovanje ali garsonjero najamem. « 216-679, od 10. do 12. ure ali ponudbe pod »Ljubljana«. 04283-13 NAJAMEM stanovanje. Ponudbe po « 212-972, v sredo in četrtek med 17. in 19. uro ali pod oznako »Maloobmejna«. 04287-13 SOBO opremljeno ali neopremljeno, najamem, možna pomoč pri hišnih opravilih. Ponudbe pod »Samski. 7571-13 DELAVKA išče sobo brez predplačila. « 313-044, int. 4696. i-18791-13 ENOINPOLSOBNO ali eno sobno stanovanje išče za več let medicinska sestra s sinom, po možnosti ne opremljeno na relaciji Moste—Zalog. Ponudba vsak dan od 19. ure dalje. « 484-550 t-18814-13 ENOINPOLSOBNO ali eno- sobno stanovanje išče za več let medicinska sestra s sinom, po možnosti ne opremljeno na relaciji Moste—Zalog. Ponudba vsak dan od 19. ure dalje. «484-550. t-18814-13 ZAKONCA, ki pričakujeta otfo-. ka, iščeta garsonjero ali enosobno stanovanje v dobi enega leta, nudita 6-mesečno predplačilo. « (061) 347-445 • 7552-13 MLADA zakonca iščeta enosobno stanovanje. Ponudbe pod « )061) 372-115 v dopoldanskem času. st-2046-13 DVA mlada fanta iz Ljubljane iščeta manjšo garsonjero ali sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Tiimesečno predplačilo«. p-2048-13-st MLAD, urejen zakonski par išče garsonjero s telefonom v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Predplačilo«. p-3919-13 ENOSOBNO stanovanje, možnost kuhanja, išče mlad par s fantkom, 2 leti, po možnosti Bežigrad, Črnuče, Vižmarje. Ponudbe pod »Dober plačnik«. p-4281-13 MLAD fant nujno išče stanovanje v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Ljubljančan«. p-4302-13 GARSONJERO s telefonom v Centru najamem za 6 mesecev. Ponudbe pod »Plačam vnaprej«. p-7576-13 SOBO nujno išče samski fant. « (061) 313-044, int. 26-64,'od 7. do 12. ure. 4251-13 MLAD PAR brez otrok najame enosobno stanovanje v bloku. Nudimo enoletno predplačilo. « (061) 316-313, popoldne. 4256-13 MLAD FANT išče enoposteljno sobo v Ljubljani brez predplačila. «554-776, po 16. uri. 4268-13 DVE MLADI ženski iščeta sobo. Možnost šestmesečnega predplačila. « (061) 483-517. t-18584-13 SOBO potrebujem za počitek po napornem delu. Možnost delnega predplačila. Pondbe pod »Poštenost«. 4237-13 SOBO išče mati z enim otrokom. Mogoča pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Samohranilka«. 7479-13 MLAD par nujno potrebuje stanovanje, možna pomoč v hiši ali gospodinjstvu in redno mesečno plačilo. Ponudbe pod »Dojenček«. p-1875-13-st MLAD par z otrokom nujno potrebuje stanovanje, nudi kakršnokoli gospodinjsko ali drugo pomoč in 500.000 predplačila. Ponudbe pod »Redni plačnik«. p-1876-13-st INTELEKTUALKA, 60-ietna, išče sobo v mirnem delu Ljubljane. Gre tudi za sostanovalko k starejši ženski. Ponudbe pod »V dvoje je ceneje«. p-2079-13-st ŠTUDENTKA ob delu išče garsonjero ali sobo s posebnim vhodom, po možnosti v - bližini središča mesta nudim tudi inštrukcije in pomoč v gospodinjstvu. « 329-894 Ingrid, vsak dan do 15.00 2120-13-st NAJAMEM enosobno stanovanje ali garsonjero v Kamniku, Mengšu ali Domžalah. Ponudbe pod »Predplačilo 1 leto«. p-2134-13-st ENOSOBNO stanovanje, garsonjero išče mlad par. Redna plačnika do 5. mes. predplačila. « 265-265. 4320-13 MLAD fant išče sobo « 573-828 kličite popoldan od 14. do 18. ure. 4336-13 FAR brez otrok išče garsonjero ali enosobno stanovanje za več let. Ponudbe pod »Izobraženca«. 7603-13 GARSONJERO v Ljubljani najamem. Ponudbe pod »Redni plačnik« « 574-211, int. 230. dopoldan, Legen. 7606-13 ŠTUDENTKA tretje stopnje kemije išče manjšo garsonjero ali sobo za redno plačilo. « (065) 23-958(po-poldne. 7640-13 ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero išče študentski par. « (069) 72-724, od 8. do 14. ure. 7646-13 ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero nujno najame zakonski par. Ponudbe pod »Redno plačilo« « (061) 572-921 popoldan. t-19020-13 ŠTUDENT išče sobo v Ljubljani. « (062) 812-534. t-19098-13 oddam ENOINPOLSOBNO, oprem Ijeno, komfortno stanovanje, 46 m2, zamenjam z doplačilom za trisobno ali večje, kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Po dogovoru«. pt-18829-15 TRIINPOLSOBNO stanovanje, 84 m2, zamenjam za dve manjši enoti (dvosobno + enosobno). Ponudbe pod »Soglasje«. pt-18841-15 LASTNIŠKO garsonjero (25 m2), na Cejovški, 8. nadstropje kupim ali zamenjam za večji, suh prostor, primeren za kiparski atelje (možnost razširitve), z doplačilom. « (061) 556-947, P° 19. uri. 7515-15 TRISOBNO, lastniško stanovanje (75 m ), v Dravljah, 1. nadstropje, zamenjam proti doplačilu za dvosobno. «(061) 573-238, v sredo. 7522-15 STANOVANJE (59 m2), komfortno, v bloku v centru Šiške, zamenjam za manjše. « (061) 552-017 ali ponudbe pod »Relacija Šiška-Med-vode«. t-18527-15 GARSONJERO zamenjam za enoinpolsobno stanovanje, do 50 m2, s centralno. « 554-500. 1971-15-p-st ENOSOBNO stanovanje, 31,5 m , s telefonom zamenjam za starejšo hišo, v Ljubljani ali, večje stanovanje z doplačilom. « (061) 559-131. 7617-15 CELJE-LJUBLJANA! Družbeno stanovanje s soglasjem v središču Celja, trisobno, sončno, zamenjam za starejše manjše ali enako z doplačilom blizu centra v Ljubljani. « (063) 36-390. pt-18577-15 DVOSOBNO stanovanje v središču mesta, z balkonom in telefonom, s soglasjem, zamenjam za enosobno s centralno in telefonom. Ponudbe pod »Takoj«. pt-19008-15 KOMFORTNO, trisobno, družbeno stanovanje, 98 m2, v središču mesta, s telefonom, etažno centralno, zamenjam za enako ali večje v atriju Ponudbe pod »Trnovo - Vič — Šiška. t-19084-15 prodam LEPO sobo, opremljeno, ogrevano, s kopalnico in posebnim vhodom, oddam samskemu fantu na Rudniku. « (061) 216-426, pop. 4333-14 ODDAM sobo z možnostjo kuhanja - garsonjero, s souporabo kopalnice ponudbe pod eno leto predplačilo«. 7596-14 ODDAM takoj sobo dekletu. « (061) 572-833, po 15. uri. 7608-14 ODDAM sobo v Grosupljem. «(061) 771-232. t-18976-14 DVOSOBNO stanovanje, opremljeno, takoj oddam dvema študentkama ali absolventkama. « (061) 484-227. t-19005-14 SOSTANOVALCA sprejmem v ogrevano sobo. « (061) 558-201 v t-19015-11 MANJŠO delavnico (4x5) oddam. Ivanka Pistotnik, Hudo 1, Radomlje, Domžale. t-18566-14 ENOSOBNO stanovanje oddam tistemu, ki mi postavi leseno hišico za bivanje (4,5x5,5 m) z vašim materialom in delom. Ponudbe pod »Hišica«. t-18647-14 SOBO za spanje oddam. Predplačilo. « (061) 574-680. t-18663-14 Komisijska prodaja Posrednik sprejema in prodaja vse vrste akustičnih aparatov, TV-video naprav, glasbil, računalniške opreme itd. Informacije — sprejem in prodaja od 9. - 12.ih od 15. - 19., v soboto od 9. do 13. ure: Vodovodna 15, pri centralnem stadionu. 10-1788 IŠČEM sostanovalca/ko za novo, opremljeno, dvosobno stanovanje z atrijem, na Viču. Ponudbe pod »Delno predplačilo«. p-3978-14 GARSONJERO, manjšo, poseben vhod, opremljeno, telefon, oddam za nekaj let. Navedite ceno, predplačilo. Ponudbe pod »Atrij - Koseze«. p-7585-14 GARSONJERO ali enosobno stanovanje, po možnosti opremljeno, s telefonom, za Bežigradom, najame za daljši čas samski moški, sem redni plačnik. « (061) 329-368. 26234-14 SAMSKO sobo, kot novo (tridelna omara) regal, enojno ležišča, ugodno prodam. « 326-929 ali 454-625. 7626-20 OMARO za dnevno sobo dolžina 2+1 m, z vgrajenim kavčem, poceni prodam. « (061) 575-343 popoldne. t-18906-20 JEDILNI kot marles z raztegljivo mizo, ter stoli, in štedilnik gorenje, 2 plin 4 elektrika, poceni prodam. « (061) 575-343, popoldne. t-18907-20 FOTELJ raztegljiv v ležišče, skoraj nov, ugodno prodam. « (061) 371-384. t-18967-20 ALPLES belo — črni regal, tri ija-ve žametne fotelje, okroglo raztegljivo mizo in 4 visoke stole, prodam. « (061) 221-515. t-18963-20 DOBRO ohranjen kavč in dva fotelja prodam. « (061) 447-482 po 17. uri- t-18993-20 SEDEŽNO garnituro prodam. « (060 575-578. t-19012-20 KAVČ, dva fotelja in mizico, prodam. « (061) 447-226. t-19032-20 SPALNICO, staro 1,5 leta, prodam za 50 SM. Brane Štucin, Ljubljanska 42, « (061) 772-690. t-19049-20 DNEVNO sobo florida, prodam. «(061)317-110. t-19052-20 TERMOAKUMULACIJSKO peč AEG, 2,5 KW in 4"0-litrski akvarij, zelo lepo ohranjen in urejen, prodam. « (061) 348-542. t-19101-20 OMARO za dnevno sobo piodam - ali po delih. « (061) 326-710. t-19104-20 KAVČ, sedežno garnituro in pralni stroj candy prodam. « (061) 311-509. 7063-20 PRODAM 2 kom. jogijev 190x90 ter štedilnik na trdo gorivo. Inf. na «59-800 45327-20 OKROGLO mizo — temno-rjavo bukev in štiri stole zelo ugodno prodam. flP (061) 317-223, od 17. ure naprej. 7537-20 TERMO AKUMULACIJ SKO peč (3 KW), HLADILNIK gorenje, 225 litrov in italijanski štedilnik (2 elektrika, 4 plin), prodam. « (064) 74-524. 7408-25 RABLJEN kombinirani otroški voziček, italijanski, prodam. « (061) 343-307. t-17134-30 ZIBELKO zelo ugodno prodam. « (061) 483-919. t-18587-30 RABLJEN kombiniran otroški voziček prodam. « (063) 32-372. t-18600-30 OTROŠKO posteljico z jogijem prodam. « (061) 261-362. t-18632-30 OTROŠKO posteljico z jogijem, ohranjeno, ugodno prodam. « (061) 321-339, popoldan. t-18700-30 PRODAM globok italijanski voziček, cena 25 SM. « (061) 349-050. 7550-30 OTROŠKI voziček peg prodam. (0601) 81j£03. t-18831-30 GRADBENI MATERIALI prodam 24 m2 bukovega parketa, dim. 470x40x20, prodam. « 766-067. 1441-35-st TRI sončne kolektoije IMP ugodno prodam. « (061) 847-149. t-18821-35 STREŠNO konstrukcijo, 8x14, ugodno prodam. (061) 708-247, v četrtek od 15. do 17. ure. t-18865-35 ODLIČEN borov opaž prodam. Jože Hribar, Krašnja 2. p-4285-35 ŽELEZNO ostrešje (grušt), 200 m2, prodam za 250 SM. « (061) 452-252. t-18620-35 SKORAJ nov kotel za centralno ogrevanje prodam. « (062) 871-328. t-18707-35 SONČNE kolektoije SSE 87/2 (2 m2) ugodno prodam. « 555-834, popoldne. - 010-35 HRASTOV parket, 15 m2, prodam 25% ceneje. « (061) 737-638. * 4235-35 1 m3 SMREKOVIH plohov (debelina 5 cm) in 1 m3 opažnih desk (12 x 2,6 cm), dolžine 4 m, prodam. «* 221-192, od 7. do 15. ure, ob delavnikih. 2121-35-st SONČNA centralna viessman komplet: sončni kolektoiji, bojler motoma-tika in ves pripadajoči materij al, še originalno zapakirano, prodam. « (061) 575-343. t-18905-25 ETAŽNO peč emo central, 23.000 kcal in mini elektrik, vse novo, prodam. « (065) 76-410. t-18909-35 KERAMIK keramične ploščice, 23 m , velikosti 20 x 20, ugodno prodam. « (061) 340-509. t-18935-35 TRAJNOŽARNO peč, 40 kw, novo, levo, ugodno prodam. « (061) 486-162, po 18. uri. t-18936-35 PUNTE, bankine, smrekove letve, 3 x 5 x 4 m ter rezkar za ladijski pod, prodam. « (061) 783-029. t-19064-35 300 111 cevnega fasadnega odra prodam. « (061) 481-717. pt-19095-35 APARATI IN STROJI prodam . eč (3 KW), skoraj novo, prodam. « (061) 782-039, int. 36, Hočevar. t-18644-20 FRANCOSKO posteljo z jogijem prodam za 21 SM. « (061) 487-086. t-18652-20 DNEVNO sobo ugodno prodam. Dva raztegljiva kavča, dva fotelja, miza, šolska miza in regal. « (061) 575-504. t-18667-20 PRODAM pisalno mizo. « (061) 329-132, od 14.—16. ure. 1926-20-st PRODAM termoakumulacijsko peč 2,2 KW. « (061) 310-166, int. 349. 2161-20-st KAVČ, posteljo in dva fotelja, prodam. Bučar, Trg oktober, rev. 7, ali « (061) 448-154, po 15. uri. t-18768-20 kupim TROSOBNO opremljeno :fonom, centre vanje v Šiški, s telefonom, centralno in plinsko napeljavo, oddam. Ponudbe pod »15. marec«. 04292-14 ODDAM sobo s souporabo kuhinje in kopalnice, dvema dekletoma, pogoj nekadilki, Titova 366, Črnuče. 7563-14 GARSONJERO, opremljeno, na Viču, oddam za eno leto najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »1. marec«. t-18728-14 ELEMENT 90 cm od regala una šipad, sivo bele barve ali cel regal, kupim. Draksler, Sv. Duh 20, Škofja Loka ali « (064) 61-171, dopoldne. pt-18903-22 f7T| GOSPODINJSKA 1 ^ I OPREMA prodam t-18867-25 zamenjam NOVO trisobno lastniško stanovanje, 68 m , v Logatcu, zamenjam za dvosobno. « 348-722, int. 272, dop. 1936-15-st DVOSOBNO stanovanje, na Deteljici pri Tržiču, zamenjam za enosobno v Ljubljani. « 832-759. t-18858-15 DVOSOBNO stanovanje, (61 m2), v Zagrebu, s soglasjem, zamenjam za enako v Ljubljani. « (061) 444-864 dopoldne, (061) 264-654 popoldne. p-1820-15-st ZAGREB-OBALA. Zamenjam lastniško stanovanje, 50 m2, za podobno (od Portoroža do Ankarana). « (041) 532-207. p-1943-15-st GARSONJERO v Ljubljani in enosobno stanovanje v Novem mestu s centralno, zamenjam za enoinpolsobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj«. p-1970-15-st ZAMENJAM polovico hiše z vrtom in garažo za 1-sobno stanovanje v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »35 km«. p-4305-15 KOMFORTNO enosobno stanovanje (cerkralna, telefon, balkon), s soglasjem^ zamenjam za ustrezno dvosobno. « (061) 487-664 ali 372-211. * pt-17585-15 NA REKI zamenjam novo. lastniško, trisobno stanovanje, 74 m, za trisobno v Ljubljani. « (061) 40-413. pt-17714-15 PRITLIČNO, komfortno enosobno družbeno stanovanje v Zg. Šiški zamenjam za enoinpolsobno ali dvosobno. « po pol dan, (061) 578-618. pt-18695- ŠTEDILNIK gorenje, rjave barve, 2+2, star 2 leti, prodam po polovični ceni. « (061) 327-310, kličite od 16.-19. ure. 1917-25-st POCENI prodam malo rabljeno 3KW termoakumulacijsko peč elind in 2 leti star, 80 litrski električni bojler. « (061) 554-921, po 15. uri.4297-25 D V A pralna stroja in pretočni plinski bojler (40 1) ugodno prodam. «(061)51-837. 7568-25 PRODAM mizarsko izdelane kuhinjske elemente viseče omare. Ogled Pleteršnikova 24 a, I. nadstropje. 7587-25 PRALNI stroj candy, 3-kilski, brezhiben, ugodno prodam. « (061) 316-624. t-18781-25 ZAMRZOVALNO omaro go- • . J lfl I _1__ /l\s . '-- -— popoldni HLADILNIK pralni stroj obodin prodam. « (061.) 345-708. 7524-25 LIKALNI stroj in oljno peč prodam. « (061) 344-901, po 17. uri. 7527-25 PRALNI stroj candy, brezhiben, star dve leti, prodam. « (061) 344-561, int. 39, med 9. in 12. uro. t-18151-25 HLADILNIK 715 gorenje, star dve leti, zelo ugodno prodam. « (061) 483-919. t-18588-25 ŠTEDILNIK candy (4 plin, 2 elektrika), pralni stroj candy in starejši hladilnik poceni prodam. « (061) 261-806. t-18636-25 ZAMRZOVALNO skrinjo, 410 1, 18 mesecev staro, prodam. « (067) 23-012. t-18681-25 PRALNI stroj candy '5 za nadomestne dele in šivalni stre. rasstgasser prodam. « (061) 752-404. t-18686-25 PRALNI stroj prodam. «“ 341-376. p-1935-25 SKRINJO gorenjfe, 310 1, novo, rabljeno en mesec, prodan za 35 SM. «218-290. p-1951-25-st ZAMRZOVALNO omaro gorenje, rabljeno šest tet, prodam. «346-938. p-2098-25-st PRALNI stroj obod n superavto-matik ugodno prodam. « (061) 340-672, po 17. uri. 2150-25-st PRALNI stroj Ei Niš poceni prodam. «441-964. p-4339-25 RABLJENO kuhinjo PEA — hrast, 2 x 2,10 m (el. pečica, plošča, korito, hladilnik), ugodno prodam. « (061) 574-351. t-18892-25 HLADILNIK gorenje, 180 1, prodam. « (061) 375-638 t-18915-25 MEMOMATIK 2200 - nov, za pletilni stroj singer prodam za 20% ceneje. Po « 51-538. 2109-40-st POCENI prodam novi vrtalni stroj Iskra, 650 W, « (061) 484-084, popoldan. 2133-40-st NOV vrtalni stroj, s stojalom in av-todvigalo (krokodilček), poceni prodam. « (061) 264-623, po 14. uri. 2142-40-st MOTOKULTIVATOR honda F 400, novo s priključki freza, plug, kolesa, prikolica, snežna rolba, prodam. Plešivica 30, Notranje Gorice, « 653-040. p-4331-40 OVERLOCK, dvoigelni, štirinit-ni, nov, prodam. « (061) 749-098. 04343-40 KOMPRESOR trudbenik 10 A +, 100 1 in vvebasto grelec prodam 50% ceneje. Traven, Želimlje 57, Ig. 7612-40 GOSTINCI! prodam dobro ohranjen gaggia aparat za kavo. « (061) 372-102 7624-40 BAGER MF 450 D, prodam. «(061) 225-012 7625-40 PRODAM disketno enoto za C64 1541 in fotoaparat canon eos 650 « 216-036 soba 125, Bojan. 7639-40 EKSCENTRSKO stiskalnico (prešo), ebu 25 T in hitrohodno eks-centrsko prešo 22 T, s podajalno odvi-jalno napravo, prodam. « (061) 485- 412. 7648-40 MIZARSKI debelinski skobeljni stroj, delovne širine 60 cm, prodam. « (061) 722-679. pt-18898-40 DOBRO ohranjeno ekscentrično stiskalnico, 40 ton, prodam. « (064) 40-508. pt-18926-40 TRAKTOR IMT 542, letnik 83, 750 delovnih ur, prodam. « (061) 867-031. pt-18964-40 TRAKTOR IMT 539, s kabino in kompresorjem, prodam. « (067) 81-892. t-18965-40 BRIZGALNI stroj engel 90/50, letnik 1972, z nadomestno elektroniko in kompletnim cilindrom za brizganje * gume ali bakelita, prodam. « (061) 752-343. pt-18983-40 PLETILNI stroj singer, dvoredni, malo rabljen, prodam 30% ceneje. « (061) 771 -202. t-19002-40 MIZARSKO krožno žago fi kolesa 60, skoraj novo, prodam. « (061) 486- 371. 19029-40 STROJ za pranje pod visokim pritiskom prodam za 110 SM. « (061) 325-334. t-19045-40 SINGER in Necchi industrijski šivalni stroj, za usnje in tekstil, prodam. « (063) 33-252. pt-19054-40 1000 GRADI, prodam 15% ceneje od trgovinske cene. « (061) 737-763, pop. t-19057-40 VRTALNI stroj do fi 16, prodam. « (068) 33-298. t-19066-40 KOMPRESOR, trudbenik, 150 1 prodam. « (068) 33-298. t-19067-40 ELEKTRIČNI pisalni stroj adler, dobro ohranjen, ugodno prodam. «(061) 454-275. t-19078-40 NOV orodjarski, rezkalni stroj z vso opremo, prodam ali zamenjam za stružnico ali stružni avtomat 0 36, z dolžinskim struženjem in doplačilom. «(068)71-384. pt-19086-40 UNIVERZALNO stružnico tajfun nemške izdelave, stružne dolžine 133 od 20. februarja RAZPRODAJA SMUČI (ob poteku kartelskega dogovora) modeli 87/88 AT0IHIC. BLIZZARD. FISCHER. HEflD. KASTLE KASTLE RX NATIONAL TEAM RS namesto 4.700 ATS (Sch) Vse najboljše CELOVEC, Domplatz CIRKULAR za rezanje lesa, trifazni motor, cena 50 mil, prodam. «455-910. p-1931-40-st UNION special, stroj za robljenje (entlanje) talnih oblog in preprog, prodam. Golob, Bohinjčeva 11, Ljubljana. p-2097-40-st MIZARSKI rezkalni stroj (frezer) prodam po ugodni ceni. « (061) 372-297. p-4031-40 VPELJANO lesno obrt za štiri izdelke široke potrošnje, serijske, oddam. Po potrebi prevzamem marketing. Ponudbe pod »Prostor«. p-7488-40 NAGIBNO stiskalnico z vleko 45 ton, prodam. « (061) 483-819. pt-17839-40 PLASTIČARJI — komercialisti! Nova orodja za perspektivni malo-pro-dajni artikel — igrača, zamenjam za osebni avto. « (064) 45-578. pt-18298-40 INDUSTRIJSKI krojaški šivalni stroj singer, prodam. « (064) 68-506. pt-18609-40 MULTILITH 1250, brezhiben, prodam. « (061) 317-844 int 240, Bojan. 18611-40 TRAKTOR fiat 402 S z bočno kosilnico in kompresorjem prodam. Rudi Fink, Znojile 8, 61301 Krka. pt-18633-40 NEMŠKI kompresor, rezervoar 350 I, 15 barov, prodam za 140 SM. « (0601) 61-743. pt-18653-40 ROVOKOPAČ MF 50B, letnik 1978, prodam. « (061) 666-158. 1909-40-st PRODAM ročne škaije za rezanje pločevine (do 6 mm). « 444-466, int. 338, popoldan. 2100-40-st ŠIVALNI stroj singer ugodno prodam. « (061) 50-819. 4300-40 KAMERO canon S8 518, projektor heurtier, platno 120/135, fleš in stroj za lepljenje filmov hanel SD8, vse skoraj nerabljeno, samo vse skupaj piodam. « (066) 76-636. 7555-40 NOV varilni aparat C02 mm 190 —--------- —---------375-225. 7557-40 LOKALI prodam HRASTOVO stensko oblogo, vhodna vrata, izložbeno okno in eno okno, retropult za steklenice in kozarce, prodam. Ogled vsak dan do vključno petka popoldan: Bife Tomaž Vehovec, Ljubljana-Polje 346. t-18739-50 SKORAJ dograjeno hišo na Bledu, oddam v najem za tiho obrt ali počitniško dejavnost (lahko tudi delovni organizaciji). Ponudbe pod »Bled«. p-1774-50-st NOVE delavniške prostore za vse obrti s trisobnim stanovanjem, prodam v Kopru. « (066) 31-400. pt-18625-50 VULKANIZERSKO delavni co prodam kompletno s stroji in stanovanjem. « (061) 264-125. pt-19063-50 kupim LOKAL, primeren za mesnico v Ljubljani, kupim. Ponudbe pod »Februar«. 7553-52 oddam v najem prodam 10% ceneje. « ; 1 m, premera 400 mm, prodam ali zamenjam za manjši rezkalni stroj. t-19093-40 urnH prodam GLOBOK italijanski in špoi ški otroški voziček ter avtosedež damo. 265-136. •rten če-ž pro- 2145-30-st :njai « (068) 52-655. DVIGALO hiab, znamke liv, dolg 7 m, nosilnost dve toni, ugodno prodam. « (061) 441-920. pt-19114-40 REVOLVERSKO stružnico f, 52 poceni prodam. « 441-944, int. 2485, dopoldan. t-19122-40 ROVOKOPAČ VOLVO 646, prodam. « (061) 225-012 7627-40 VERTIKALNI tračni brusilni stroj za les prodam. « (061) 577-652. v 7489-40 SIVALNI stroj bagat jadranka prodam. « 578-148 po 18. uri. 4271-40 BRIZGALKO battelseld 30/6/76, prodam. « (059) 83-098, od 18. do 19. ure. 7505-40 CELOTNO dejavnost kemičnega čiščenja talnih oblog in sedežnega pohištva prodam. Samo resne ponudbe pod »Cimex 2x«. 7523-40 MALO rabljen električni pisalni stroj olympia in portable elektronski pisalni stroj brother ugodno prodam. « (061) 553-968. t-17674-40 VILIČAR indos elektro, 1 tona, prodam ali zamenjam za diesel. Jože Progar, Sela 3, 68216 Mirna peč. FOTOKOPIRNA stroja®6”.,™ NP 5000 in NP 400 prodam. « (061) 746-114. t-18677-40 STROJ za pranje na paro karhar, nov, prodam. « (068) 89-130. t-18682-40 ELEKTRIČNI pisalni stroj Olivetti praxis prodam. « (061) 612-353 popoldan. t-18720-40 ELEKTRIČNI voziček do 1000 kg nosilnosti prodam. « (061) 487-654. t-18725-40 ŠIVALNI stroj bagat višnja, s kovčkom, star šest mesecev, ugodno prodam. « 272-058. 1893-40-st POSLOVNI lokal, v gradnji, 45 m2, dva prostora, sanitarije, primeren za pisarne ali mirno obrt, ob cesti, oddam v Novem mestu. « (068) 25-283. t-18839-53 PORTOROŽ marina. Oddam poslovni prostor. « (085) 26-006. t-18859-53 NOV bife ob glavni cesti Koper—Postojna oddamo v najem za 3 leta. « (068) 84-056, vsako sredo od 17. do 18. ure. pt-17067-53 DELAVNICO (45 m2), strop 3,5 m višine, oddam ob Celovški cesti. Ponudbe pod »Enoletno predplačilo«. t-18638-53 MODELLBAU - GRAUPNER, MULTIPLEX SIMPROP, ROBBE Steckjtnpferd Modeli za letala, ladje in avtomobile CELOVEC, Bahnhofstrasse 25, HIŠO v Hrastniku, Prapretno 1, prodam. « (0601) 23-000, od 17. do 20. ure. pt-18184-60 NOVO, takoj vseljivo, stanovanjsko hišo, v Vršcu v SAP Vojvodina, oddaljeno od Beograda 82 km, prodam ali zamenjam za hišo ali stanovanje v Kopru ali okolici. « (066) 25-068, od 7. do 15. ure. pt-18730-60 ENONADSTROPNO, veliko, družinsko hišo, z 800 m2 zemlje, telefonom in centralnim ogrevanjem, na lokaciji med Radovljico in Jesenicami, prodam. Ponudbe pod »Pod Stolom«. pt-18755-60 MANJŠO hišo, v IV. gradbeni fazi, primerno tudi za vikend blizu Sevnice, takoj in ugodno prodam « (068) 81-434, zvečer, pt-18824-60 OGRAJEN vrt, 500 m od morja, sadovnjak, trta, okrasno drevje, z zidanim objektom (20 m2), 12 km od Pulja, prodam. « (052) 28-676. p-124-60-st HIŠICO, 44 m2, s podstrešjem in 55 m2 ohišnice, prodam v središču Vrtojbe za 20 M. « (061) 575-927. t-18870-60 VIIAJ v neposredni bližini centra prodam oz. zamenjam za novejše dvosobno stanovanje blizu centra z doplačilom. Ponudbe pod »Lepa lokacija«. 4019-60 1000 m2 sadovnjaka s kozolcem in staro kaščo prodam. Mogoča adaptacija. Pečice pri Gabrovki, « (061) 871-123. 7204-60 HIŠO, okoli 100 m2, v Kaštel Lukši-ču prodam ali zamenjam za enosobno stanovanje z doplačilom v Ljubljani. Drugo po dogovoru. Ponudbe pod »Morje za meglo«. 4264-60 HIŠO v Postojni, zgrajeno do 3. faze, prodamo. « (067) 21-835. t-17773-60 NOVEJŠO, dvostanovanjsko hišo (centralna, vrt), blizu Ivančne gorice, zamenjam za stanovanje v Ljubljani. «(061) 783-496. t-18850-63 DVOSOBNO stanovanjc v Domžalah in garsonjero v Mengšu zamenjam za primerno stanovanjsko hišo. Ponudbe pod »Možnost doplačila«. 1-18732-63 vikendi prodam - parcele ŠIVALNI stroj bagat raža S elek-tronik, nov, prodam 15% ceneje. « 50-264, popoldan. 7580-40 SKOBELJNIK kiti 636, debelinko, poravnalko 25 širine, prodam. « (064) 69-549. t-18766-40 NOV šivalni stroj overlock vietoria, z dvema šivankama in štiri CV, prodam. Ponudbe pod »1,6 M« na podružnico Dela, Novo mesto. t-18840-40 ODDAM v najem 100 m2 skladiščnih prostorov in garažo s 30 m2. «221-121/466. 7594-53 vzamem v najem računalniki PRODAM računalnik commodore C-64, disketnik 1541, dva kasetofona, joycstick quickshoot, tiskalnik MPS 801, diskete in kasete s programi in različno računalniško literaturo. «557-539. 4293-41 NOV kasetofon, primeren za spee-trum, prodam. (061) 451-785. 1-18804-41 Č (-18816-78 k U1L, lei « (061) 261-034. RENAULT 18 TU, let 84, prodam. <3T (068) 79-182. (-18827-78 RENAULT 18, december letnik 84, prodam. « (061) 558-548. (-18846-78 R 4 GTL, letnik 86, 13.000 km, rdeč, kot nov. ugodno prodam. Burgar, Lipaijeva 29, Mengeš. (-18863-78 R 5 TS, letnik 83, 5 hitrosti, 1397 ccm, prodam. « (061) 721-726. 4253-78 RENAULT 4 TLS, letnik 83, 58.000 km, prodam. « 346-739. 4270-78 RENAULT 4, letnik 74, obnovljen, prodam za 90 SM. « (061) 485-343. 7536-78 R 5 TD diesel, letnik oktober 86, kovinsko sive barve, prevoženih 700 km, prodam. « (071) 516-942, do 15. ure ali (071) 24-557, od 15. ure naprej (-18110-78 R 10 ali R 8, dobro ohranjen, kupim. « (068) 47-067, Potokar, Mirna (-18610-78 RENAULT 4 GTL, maj 86, ugodno prodam. « (064) 37-958. (-18640-78 R 11, letnik 1987, prodam. « 881-834, dop. ali 877-002, pop.(-18658-78 R 4, letnik 75, prodam za 190 SM. « (061) 347-427. (-18702-78 R 9 TL, letnik 83, 48.000 km, garažiran, prodam. « (061) 571-543, po 17. uri. (-18714-78 R 4 GTL, letnik 1982, prodam. «“(061) 52-761, v sredo. (-18743-78 R 4 letnik 1974, 94.000 km, kompletno obnovljen, brezhiben, registriran do 26. 12. 1988, prodam za 150 SM. « (061) 328-517. p-2160-78-sf R 9 GTL, julij 1986, prodam. « (061) 722-052. pt-18676-78 R 4 GTL, letnik 84, z dodatno opremo, prodam. « (061) 214-041. pt-18727-78 IM V RENAULT, registriran, vozen, prodam za 140 SM. Ogled ves dan na naslov: Depala vas 26, Domžale. 2116-78-st R 5 GTL, letnik 1985, prevoženih 35.000 km, prodam. « (061) 271-576 2124-78-st RENAULT 4, letnik 1980. 41.000 km, cena 1.700,000, prodam. « 214-623, zvečer. 4327-78 R 4 GTL, letnik 1984, prodam. « (061) 749-098. 4344-78 R 4 TLS, letnik 1979, 49.000 km, garažiran, prodam. « (061) 874-001, od 15. do 20. ure. 7595-78 R 4 TLS, letnik 1979, 80.000 km, obnovljena pločevina, nove gume, prodam za 180 SM. « 347-922. 7638-78 RENAULT 5, letnik 1985, prodam. « (061) 772-115. (-18884-78 R 4 GTL, november 1983, lepo ohranjen, prodam. « (061) 723-037, popoldne. (-18911-78 RENAULT 12 TS, letnik 1978, odlično ohranjen, prodam. « (061) 322-683. (-18916-78 TURBO fuego renault, poseben model, nujno in ugodno prodam. « (061) 321-832. p(-18920-78 R 25 GTX, dve leti star, ugodno prodam ali zamenjam za manjši avto (golf diesel). « (068) 23-241, od 18. do 20. ure. (-18954-78 R 4, letnik 1978, prodam. « (061) 49-038. (-19014-78 R 4 TLS, letnik 1981, prevoženih 81.000 km, dobro ohranjen, prodam za 3,2 M ter motokultivator tomos BMK 2 za 30 SM. « (061) 214-177. (-19019-78 RENAULT 4 TLS, maj 1983, 51.000 km, prvi lastnik, dobro ohranjen, garažiran, prodam za 390 SM. « (061) 556-124, od 15. ure dalje. (-19033-78 R 4 GTL, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. « (061) 579-736. (-19059-78 R 4 GTL, letnik 1982, odlično ohranjen, prodam. « (063) 855-990, 'dop. (063) 884-190, pop. (-19060-78 RENAULT 4 GTL, star eno leto, prodam zaradi karambola, komplet ali po delih. « (052) 26-151. pt-19087-78 R 4 GTL, april 86, prodam za 6,26 M. « (067) 21-312. pt-19097-78 zastava ZASTAVO 750 LE, letnik 85, prodam za 250 SM ter 126 P za 95 SM. « 343-394. p-1857-79-st JUGO 45 AX, nov, bele barve, prodam. « (061) 447-263.2111-79-st ZASTAVA 128 3 P letnik 76, prodam. « (061) 50-339. 2112-79-st ZASTAVO 128, marec 1986, prodam. « (063) 882-100. 2114-79-st JUGO 45, I. 85, kombi zastava, kason, I. 77 in buggy, 1. 82, prodam. « (068) 44-747, dopoldan. 2118-79-st ZASTAVO 101 confort, let. 81, prodam. «* (061) 752-346, popoldne. 2149-79-st PRODAM fiat 126 PGL 87/VI. Kličite popoldne (061) 741-409. 2154-79-sl 101 GT, letnik 84, prodam. « (061) 375-381, od 15. ure dalje. p-4193-79 101, letnik 77, lepo ohranjeno, gara-žirano, prodam za 170 SM. Registrirana vse leto. Tržaška 10, Semič. 4341-79 ZASTAVO 750, neregistnrano, vozno, prodam za 28 SM. Ogled: Tržaška 10, Semič. 4342-79 KARAMBOLIRANO zastavo 850 prodam. Ljubljana, Cesta v Kleče 12, sreda, ob 16. uri. 7600-79 ,40°/' ZASTAVO 126 PGL, novo, staro mesec dni, prodam. « (061) 454-384. 7613-79 JUGO 45 L, star 22 mesecev, z avtoradiom, vzdrževan, prodam za 6,3 M. «264-421. 7645-79 JUGO 1,1 GX, junij 87, bele barve, 4000 km, garažiran in zaščiten, prodam. « 575-301. 7649-79 126 P, letnik 80, spredaj zaleten, ugodno prodam. « (061) 559-206, po 16. uri. (-18885-79 LADO 1200 karavan, letnik 1981, prodam za 4,2 M. <** (061) 444-591. (-18891-79 JUGO 45, rdeč, letnik 1986, prodam. (063) 35-939. - (-18896-79 JUGO 55 G V, temno moder, star 8 mesecev, ugodno prodam. Roman Vesel, Koseze 17, Lukovica pri Domžalah. p(-18899-79 126 P, letnik 80, ugodno prodam. <** (061) 559-372. 1-18908-79 JUGO 45 A, mehiško modra barva, star 16 mesecev, prodam. ^P (034) 42-555, od 15. do 18. ure. (-18922-79 ZASTAVO 126 P, staro 5 mesecev, prodam najboljšemu ponudniku. (063) 856-612. (-18931-79 JUGO 45, letnik 1982, ugodno prodam. <3P (061) 59-248. (-18960-79 ZASTAVO 101, letnik školjke 81, letnik motoija 76, prodam. ^ (061) 442-196. (-18963-79 VRSTNI red za jugo 65 coral oddam. (061) 572-898. (-18971-79 JUGO 45, avgust 87, prodam. <** (061) 612-884, od 16. ure dalje. (-18972-79 Z 750, starejši letnik, prodam. <** (061) 722-273. (-18977-79 JUGO 55 AGV, modre kovinske barve, letnik 1987, prodam. (061) 741-569. (-18982-79 JUGO 45, lux, januar 1986, bel, 23000 km, registriran, prodam za 600 M. (061) 723-157. (-18985-79 ZASTAVO 128, letnik 1985, prodam. ^ (061) 772-444, popoldan. (-18989-79 JUliU 45 EX, nov, neregistriran, prodam. (061) 374-400. ______________________ (-18997-79 VRSTNI red za 126 PGL in jugo 45 oddam. «** (061) 265-122. (-18999-79 JUGO 45, letnik november 84, prodam. 4P 372-212, int. 22, dop. ali pop. (061) 771-202. t-19001-79 LADO 1200 L, ohranjeno, prodam. (061) 263-800. (-19058-79 Z 101, letnik 1974, odlično ohranjeno, prodam. (061) 346-754. t-19075-79 GTL 55/3 V., garažirano, letnik 1983/12, po ugodni ceni prodam. Pirnat, (061) 349-636. (-19077-79 ZASTAVO 750 LC, letnik 80, prodam. (061) 272-439. (-19112-79 ZASTAVO 101 GT, staro 26 mesecev, 27000 km, ugodno prodam. Kličite po 14. uri po 3P (061) 346-196. t-18961-79 ZASTAVA 750 S, letnik 79, generalno obnovljena, prodam. 577-342. 7063-79 LADO 1300, september 85, prodam. (064) 74-524. 7409-79 YUGO 45, september 85, prevoženih 20.000 km, prodam za 600 SM. <** (061) 320-002. 7491-79 Z 750, 1. 80, prodam. ^ (061) 265-731, od 18. ure dalje. 7499-79 Z 101 GTL 55, maj 86, prodam. 223-545. 7509-79 FIČKA, letnik 81, prodam, odlično ohranjen, prevoženih 23.000 km. <** (061) 59-547. 7520-79 LJ FIAT 126 PGL, star 10 mesecev, prodam. <** (061) 318-018. 7534-79 ZASTAVO 750 SC, letnik 79, reg. do junija 88, prodam za 80 SM. <*■ (061) 559-923. (-17566-79 Z 750, staro dve leti, 7000 km, prodam. flP (034) 49-410, po 15. uri. (-18138-79 JUGO 45 AX, nov, prodam o o~ vvtrtfo" W2 Z EPokličite nas: ■r Nikar ne brskajte po te- a tefonskem imeniku. Za- a vrtite številko ljubljanske ° rubrike Dela: 318-296! a Prav gotovo so stvari in ° dogodki v Ljubljani in e njeni bližnji okolici, o ka- ° terih bi. bilo treba po va- % šem mnenju pisati, jih " komentirati, razložiti. ° a Ob prebiranju lokalne ° strani v časniku se vam je J najbrž večkrat zazdelo, a da novinarjem ni uspelo ° J spoznati prave resnice, o a prodreti v resnično živ- o Ijenje. J Kaj ko bi nas poklicali ° in nam sporočili svoje s a pripombe in predloge. ° ° Vaš klic pričakujemo vsa- ° ko dopoldne med 10. in o r- 11. uro, razen ob-sobo- ° “ tab in nedeljah. J o e l^oooooooooooaaogttE Uresničena že tretjina nalog iz četrtega samoprispevka Glavni objekt samoprispevka v KS Grosuplje je telovadnica pri OŠ Louis Adamič - Naložbena vrednost okrog 450 milijonov dinaijev GROSUPLJE, 16. februarja — Krajevna skupnost Grosuplje, v kateri živi okrog 6000 ljudi in ki je največja v tej občini, je pred dvema letoma uvedla že četrti krajevni samoprispevek. Najpomembnejši objekt v sprejetem programu je telovadnica pri Osnovni šoli Louisa Adamiča. Predvidevali so, da bodo zanjo porabili 40 rauauuca. * iCUVlUCVdll SU, UU UOUU ZUI1JO pOHlDlII 4U odstotkov zbranega denarja. Ob razpisu samoprispevka so načrtovali, da bodo zbrali 260 milijonov dinarjev, innacija pa je denarna sorazmerja že zdavnaj podrla. Telovadnica, ki jo gradi domače gradbeno podjetje GPG, bo po sedanjih izračunih stala okrog 450 milijonov dinarjev, narejena pa mora biti do letošnjega septembra, torej do začetka novega šolskega leta. Nekaj denarja bo v obliki posojila premaknila tudi občinska izobraževalna skupnqst, vse ostalo pa bodo morali zbrati krajani. Nekaj vrzeli bo treba zapolniti s premostitvenimi posojili. Sicer pa je do zdaj uresničenega že 35 odstotkov vsega programa. Večinoma so ali bodo s samoprispevkom sofinancirali ureditev cest in pločnikov, javne razsvetljave in kanalizacije. Nekaj denarja, zbranega s samoprispevkom, bo treba verjetno porabiti tudi za vzdrževanje s samoprispevkom zgrajenih objektov. V programu četrtega samoprispevka so tako na primer primarni kanal B, kanalizacija in cesta v stari Jerovi vasi, kanalizacija na Blatu in v Brezju, telefonsko omrežje in vodovodni rezervoar v Duplici, Levstikova cesta in cesta Ob Grosupeljš-čici. . . Razen telovadnice pomenijo vse druge naloge pravzaprav krpanje do zdaj pomanjkljive komunalne opremljenosti krajevne skupnosti. Očitno je, da krajani vedo, kako si bodo najhitreje uredili življenje in polepšali okolje. Čeprav je KS Grosuplje v bistvu obenem skoraj občinsko središče, bi bilo čakanje na denar iz občinskih virov zaman. S tistimi nekaj dinarji, ki se jih da dobiti na ta način, pa bi kaj malo naredili. MOJCA KAUČIČ Kandidatov za občinske sise še primanjkuje V« občini Kamnik je največ odprtih mest V sisu za izobraževanje nekaj pa še v kulturi, telesni kulturi, otroškem varstvu in socialnem skrbstvu KAMNIK, 16. februarja - Na seji predsedstva OK SZDL Kamnih so njegovi člani danes sprejeli osnutek kandidatnega seznama za najodgovornejše delegatske dolžnosti v skupščini občine in v skupščinah občinskih sisov. Medtem ko imajo za funkcije v skupščini občine po enega kandidata, jim jih za nekatere funkcije v skupščinah sisov še manjka. Najresnejši kandidat za novega predsednika skupščine občine je ostal Maks Lavrinc, saj je kandidaturo zadnji trenutek umaknila Vanda Rebolj, ravnateljica srednješolskega centra Rudolfa Maistra. Preostalih šest evidentiranih kandidatov za to funkcijo pa je kandidaturo ali odklonilo ali pa iz različnih razlogov ne morejo kandidirati za prevzem te funkcije. Namesto Eda Bohinca, kandidata za podpredsednika skupščine občine, je nova kandidatka za to funkcijo Marta Žerko, direktorica kamniškega doma upokojencev. Kandidat za predsednika zbora združenega dela je Boris Krapež, za zbor krajevnih skupnosti Tone Ogorevc, za družbenopolitični zbor pa Marica Tajč. Precej nezasedenih mest je v nekaterih sisih. Najhuje je v sisu za izobraževanje, kjer še nimajo kandidata za predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. V sisu otroškega varstva in sisu za kulturo nimajo nobenih kandidatov za podpredsednike zbora uporabnikov, v telesni kulturi in socialnem skrbstvu pa za podpredsednike zborov izvajalcev. Za večino funkcij imajo za zdaj le po enega kandidata. Največ pa jih je za predsednika sisa za kulturo in sicer kar štirje. Po dva sta v sisih za telesno kulturo RADAR in socialno skrbstvo (v prvem za predsednika skupščine, v drugem za predsednika skupščine in predsednika zbora izvajalcev) ter po dva kandidata za predsednika in podpredsednika v zboru izvajalcev sisa za kulturo. V razpravi je bilo potem slišati še predlog, naj bi po končanih volitvah na eni prvih sej predsedstva OK SZDL razpravljali tudi o tem, ali mora biti pred- sednik občinske skupščine res poklicni delavec ali ne. Prav tako pa še o tem, zakaj predlagani kandidati za najodgovornejše funkcije v občini odklanjajo kandidaturo. Na današnji seji so sprejeli še zanimivo pobudo za spremembo koncepta proslave ob 27. aprilu. Ob kulturnih nastopih naj bi namreč uvedli novost, to je »odprti mikrofon«. Z njim bi dali vsem udeležencem proslave možnost, da postavljajo različna vprašanja, na katera bi jim potem od- govarjali občinski funkcionarji. JANEZ PETKOVŠEK Šolstvo ima težave s prostori Predsedstvo OK SZDL Center je obravnavalo poročilo o vzgoji in izobraževanju v centru — Pomanjkanje prostorov ogroža izvajanje programov LJUBLJANA, 16. februarja — Poročilo o vzgoji in izobraževanju z oceno prostorskih možnosti razvoja šolstva v Centru, ki so ga pripravili v občinskem komiteju za družbene dejavnosti, so na nedavni seji obravnavali tudi člani predsedstva občinske konference SZDL Center. Poročilo je bilo deležno enotnih pohval, razpravljalci pa so menili, da je letos pripravljeno zares celovito in analitično in ni le seznam poročil različnih služb in komitejev. Še posebej so pohvalili, da so v poročilu nakazane poti za odpravljanje težav, ponekod pa tudi že konkretne naloge. Predsednica občinskega komiteja za družbene dejavnosti Center Ksenija Preželj je povedala, da je poročilo pripravljeno pod vtisom sedanje gospodarske in družbene krize. Njene posledice se namreč močno čutijo tudi .v vzgoji, izobraževanju in šolstvu. Poudarila je, da je za naložbe na voljo zelo malo denar- ja, skoraj nič se ne vlaga v posodabljanje opreme po šolah, vsako leto bolj pa so problematični tudi prostori. Še posebej zato, ker pričakujemo v prihodnjih letih zelo številne generacije mladih šolarjev. Iz poročila je razvidno, da se je kakovost dela v vzgojno-varstvenih organizacijah v zadnjem času vendarle precej izboljšala. To pripisujejo predvsem pametnim organizacijskim spremembam v vzgojno-varstveni organizaciji Center. Nov natečaj za ljubljansko celostno podobo Celostno podobo mesta bodo izbrali izmed predlogov šestih oblikovalcev LJUBLJANA, 16. februarja — Ker razpis javnega natečaja za celostno podobo mesta Ljubljane ni uspel, je mesto Ljubljana v sodelovanju z Društvom oblikovalcev Slovenije razpisalo interni natečaj. K sodelovanju so povabili šest oblikovalcev, ki jih je predlagalo društvo. Januarja je žirija, ki je ocenjevala dela, poslana na prvi, javni natečaj, sporočila, da noben predlog ne ustreza zahtevam. Zato so osnutke za celostno podobo mesta naročili neposredno pri šestih oblikovalcih: Ninu Kovačeviču, Miljenku Liculu, Zdravku Papiču, Janezu Suhadolcu, Matjažu Vipotniku in Željku Borčiču. Vsak bo dobil 800 tisoč dinarjev za pripravljeni projekt. Prva nagrada pa bo izvedba del. V skladu za nagrade je še iz prvega natečaja 3,7 milijona dinarjev, izvršni svet skupščine mesta Ljubljane pa je na današnji seji sklenil zagotoviti še 1,1 milijona dinarjev. M. P. Občinstvo je tudi ploskalo • Javna razprava o osnutku zazidalnega načrta za viško krajevno skupnost Rakova jelša je končana, vsaj uradno. Neuradno pa se bodo mnenja strokovnjakov, od katerih vsak zagovarja svoj kanalizacijski sistem za to barjansko območje, zagotovo še naprej kresala. Kdo ima prav? Strokovnjak, ki si ie izkušnje o kanalizaciji pridobival v ZRN, ali strokovnjaki Vo-dovoda-Kanalizacije ? Kljub skoraj dveurnemu premetavanju podatkov o eni in drugi kanalizaciji, o tem, kaj vse so pri Kanalizaciji narobe prikazali in kaj njihov projekt tlačne kanalizacije pomeni za krajane, je rezultat enak kot pred začetkom javne razprave. Krajani verjamejo tujim izkušnjam, še posebno, ko morda že petič slišijo, da bodo zaradi črpalk plačali elektrike, »da bodo črni«. To je tisto, kar so si ob vsem strokovnem premetavanju podatkov najbolj zapomnili in kar jih tudi najbolj zanima. In seveda so tudi ploskali. Vprašanje je, ali je zbor krajanov primerno okolje za besedni dvoboj med strokovnjaki, ki želijo drug drugega (oziroma njihovo strokovnost) očrniti. In pred nekaj sto ljudmi, ki so večinoma delavci in nimajo prav veliko šol (tako so sami dejali), se to da narediti. Zelo uspešno, seve- da, saj se je krajevna skupnost, ki kaj rada vsem, ki ne trobijo v njen rog, očita pristranskost, dobro organizirala. Opazovalec dogajanja v jedilnici trnovske osnovne šole je imel občutek, da so po dvorani potreseni »minerji«, ki na dirigentski dvig roke postavijo provokativno vprašanje. Že vnaprej pa so vsi odločeni, da odgovoru ne bodo verjeli, če 'ne bo prišel iz pravih ust. In prave ljudi so si tudi že vnaprej izbrali. V tem primeru.je neodvisna strokovna komisija res najboljša rešitev. Njene ugotovitve bodo prepričale vsaj druge občane, če že ne bodo sprejemljive za krajane Rakove jelše, ki so se očitno že odločili. Ljubljani je pravzaprav vseeno, kakšno kanalizacijo bodo dobili v tej KS. Ljubljančane zanima predvsem to, kdaj bo to območje komunalno urejeno tako, da ne bo več žarišče bolezni in možnosti epidemij, da bo urejeno tako, kot se za človeka vredno življenje spodobi. Če se bodo strokovne in manj strokovne razprave vlekle po polževo, se to še dolgo ne bo zgodilo. Če bo KS zahtevala kaj takega, česar Ljubljana ne bo mogla finančno izpeljati, pa tudi ne. MOJCA KAUČIČ Drugačen pa je položaj v osnovnem šolstvu. Slabe prostorske možnosti in neustrezna kadrovska zasedba onemogočajo dosledno uresničevanje prenovljenih programov življenja in dela v šolah. Učni uspeh učencev se je v primerjavi z uspehi v minulih dveh letih poslabšal. Pomanjkanje prostora, neustrezni kadri in slabo sodelovanje združenega dela pri izvajanju programov so bili razlogi, ki so lani tudi v šolah srednjega usmerjenega izobraževanja ogrožali kakovost dela in rezultate. Člani predsedstva so poleg pohval imeli tudi nekaj kritičnih pripomb. Menili so, da je nekoliko premalo problemsko predstavljena prenova osnovnega in srednjega šolstva. Pogrešali sr predvsem podatek o poklicnem usmerjanju, delu šolskih psiholo- gov in interesnih dejavnostih mladih na srednjih šolah. O pobudi, da naj bi nekatere srednje šole koristno izrabile tudi prostor po osnovnih šolah, so člani predsedstva menili, da bi to lahko storili le v skrajnem primeru. Prva naloga mora biti prostorski razvoj srednjih šol, če pa bi že »gostovale« na osnovnih šolah, pa to ne sme trajati dalj kot eno leto, pouk bi moral biti organiziran le za prve letnike, odvijati bi se moral le v popoldanskih urah. Eden od razpravljalcev je povedal, da pri nas še kar dobro skrbimo za telesno in duševno prizadete otroke, zelo malo pozornosti pa namenjamo spodbujanju in razvoju nadarjenih otrok. Če hočemo zares postati napredna družba, je treba tudi (emu posvetiti več pozornosti. Člani predsedstva so pogrešali tudi podatke o rezultatih osnovnega in srednjega šolstva. Poudarili so, da to seveda ni naloga komiteja za družbene dejavno- sti, pač pa bi morali podatke o izobraženosti učencev priskrbeti na visokošolskih organizacijah in v organizacijah združenega dela. MARKO JAKOPEC Podpora zamisli o združitvi Kovinskih obratov z Rikom Moščanski IS znova obravnaval položaj Gradisovega tozda Kovinski obrati — V Gradisu se še niso odločili, kaj bodo storili LJUBLJANA, 16. februarja — Gradisov tozd Kovinski obrati že več mesecev išče izhod iz krize. Ena izmed rešitev se mu je ponudila pred kratkim, ko je tozd Komunalna oprema ribniške delovne organizacije Riko izrazU pripravljenost, da bi del svojega proizvodnega programa prenesel v Kovinske obrate. O razreševanju težav v Kovinskih obratih in o morebitnem povezovanju tega tozda z ribniškim Rikom je tekla beseda tudi na današnji seji moščanskega izvršnega sveta. V Rikovem tozdu Komunalna oprema so predlagali, da bi se Gradisov tozd Kovinski obrati združil z njimi in bi bili potem enoten tozd v okviru Rika. S tem bi si v Riku zagotovili potrebne proizvodne prostore za nadaljnji razvoj, hkrati pa bi s tem končali tudi agonijo Kovinskih obratov. Delavci tega tozda so prejšnji teden od vodstva Gradisa zahtevali, naj jim zagotovi, da namerava sanirati Kovinske obrate. Prav tako so zahtevali, da se morajo odločiti glede pokrivanja izgub tozda po zaključnem računu in odpisa dolgov tozda v višini 5,3 milijarde dinarjev, ki jih dolgujejo Gradisovi interni banki. Terjajo tudi pomoč na finančnem, komercialnem in razvojnem področju ter pri preprečevanju odhajanja najboljših delavcev iz tozda. Kot je danes izvenelo iz.besed predstavnika Gradisa, se tam še vedno niso dokončno odločili, kaj bodo storili s tem svojim najbolj problematičnim tozdom. V Gradisu bi se težko odrekli temu tozdu, saj menijo, da je proizvodno precej povezan s sistemom gradbene operative. Poleg tega pa se bojijo, da bi združitev tega tozda z Rikom omajala integriteto Gradisa. Sicer pa se bodo o predlagani združitvi tozdov predstavniki Rika in Gradisa podrobneje pogovarjali še ta teden. Člani moščanskega izvršnega sveta so podprli zamisel o združitvi, vendarle na podlagi strokovnih odločitev in gospodarske upravičenosti. Gradisu in Riku so priporočili, naj čimprej pripravita te strokovne podlage. VESO STOJANOV PRAVNA POSVETOVALNICA Sprememba delovnega razmerja A. M., Celje: V delovni organizaciji sem zaposlena za določen čas, ker nadomeščam delavko na porodniškem dopustu. Ali obstaja kakšna možnost, da se to delovno razmerje spremeni v delovno razmerje za nedoločen čas? ODGOVOR: Delovno raz- merje za določen čas se lahko sklene samo izjemoma, in to v primerih in s pogoji, ki so določeni v samoupravnem splošnem aktu. V praksi gre najpogosteje za nadomeščanje začasno odsotnega delavca. Tako delovno razmerje preneha z dnem, ko se vrne odsotni delavec. V primeru, da začasno odsotnemu delavcu preneha delovno razmerje, pred-no se vrne na delo, pa lahko po določilu člena 36/5 zakona o delovnih razmerjih delavec," ki je zaradi nadomeščanja sklenil delovno razmerje za določen čas, brez oglasa sklene delovno razmerje za nedoločen čas. Le v opi- KUPON za pravno posvetovalnico »Dela«- sunem primeru bo lahko prišlo do spremembe delovnega razmerja brez oglasa. Zavlačevanje postopka M. J., Radovljica: Pred sodiščem poteka postopek o ugotovitvi in razdelitvi premoženja po razvezi zakonske zveze. Bile so že štiri obravnave, vendar je tožnik vsakič predlagal drugo varianto, tako da se zadeva ni mogla zaključiti. Prosim za pojasnilo, zakaj se postopek tako zavlačuje in na kakšni podlagi mi tožnikov odvetnik grozi, da bom jaz plačala vse stroške? ODGOVOR: Kadar se bivša zakonca ne sporazumeta, trajajo sodni postopjci, v katerih se po razvezi urejajo njune premoženjske zadeve, praviloma dolog časa. Vzrok so po eni strani dostikrat zaostreni odnosi med nekdanjima zakoncema, ki onemogočajo pametne dogovore, po drugi strani pa zamotano ugotavljanje dejanskega stanja. Kot je razbrati iz vašega pisma, je šlo na prvih dveh obravnavah za pogovore o možni poravnavi med strankama, ki pa niso bili uspešni. Zato se je nato začelo ugotavljanje dejstev, ki so pomembna za ugotovitev, katero premoženje je skupno premoženje in kolikšen je delež vsakoga od bivših zakoncev na tem premoženju. Vse to je pri vas sporno, zato mora sodišče ugotavljati, kdaj in kako je bilo premoženje pridobljeno, kolikšni so bili dohodki zakoncev, posojila, koliko je kdo pripomogel k ohranitvi premoženja, kdo je opravljal domača dela, kdo je skrbel za varstvo in vzgojo otrok in kakšno vlogo je imel vsak pri upravi ter povečanju skupnega premoženja. Brez vseh teh številnih podatkov sodišče ne bo moglo odločiti o tožbenem zahtevku. Kar pa se tiče plačila stroškov, velja načelo uspeha: stroške nasprotne stranke (delno) plača tista stranka, ki v pravdi (delno) propade. Predkupna pravica B. L., Domžale: Skupno smo trije solastniki stanovanjske hiše, pri čemer znaša moj delež tri četrtine. Solastnika, s katerima se ne razumem, nameravata svoja deleža prodati, zanima pa me, ali lahko zahtevam, da ju prodata meni. ODGOVOR: Solastništvo samo po sebi ne ustanavlja zakonite predkupne pravice, četudi gre za večinski solastniški delež tistega, ki se za takšno pravico poteguje. Glede na to torej od solastnikov ne morete zahtevati, da svoja deleža prodata vam. RADAR PISMA BRALCEV Grenak občutek ob brezdušnosti družbe Najostreje protestiram proti brezdušno birokratskemu izkoriščanju naših sredstev javnega obveščanja. Mislim na poročilo v TV Obzorniku 9. februarja, ko je napovedovalka morala obvestiti slovensko javnost, da je en pacient lani v Kliničnem centru v Ljubljani porabil kar tri odstotke vseh sredstev ormoške zdravstvene skupnosti. Poročilo sem poslušal z ženo, ki se je lani zdravila v tej ustanovi, kjer so se zdravniki kar štiri mesece z vsem srcem in znanjem borili za njeno življenje. Ne bi rad videl, da bi kdo doživel osuplost in tesnobo, ki sva jo pri tem začutila. Danes že vem, da ni šlo za ženo, vendar grenkega občutka ob brezdušnosti naše družbe to ne zmanjša. Koliko je še danes vredna oguljena politična fraza iz povojnih let, ki je človeka razglašala za naše največje bogastvo. In predvsem, kaj tak podatek pove o trenutni samoupravni organiziranosti zdravstva? Ni več kot na dlani, da zdravstvena skupnost, ki je ekonomsko pač samo zavarovalna rizična skupnost, to preprosto in po domače povedano ne more več biti od trenutka, ko mora porabiti od svoje celote kar tri odstotke za enega samega zavarovanca? Lo- gika rizičnih skupnosti po vsem svetu je taka, da morajo biti čim večje, pa če je komu pri nas še tako do tega, da se moramo v vsaki občini igrati samoupravljanje — uporabniki z izvajalci - kljub vsej zdravi pameti in kljub temu, da to že leta, ob vseh resolucijah od zgoraj, nima več nobene vsebine. Pred leti sem se v skupščini zdravstvene skupnosti potegoval za drugačno obliko organiziranosti, pa smo bili delegati po vrsti utišani s pojasnilom, da proti sistemu ne moremo razpravljati. Pričakujem, da bo enkrat zmagal zdrav razum in bodo končno za zdravstvo po skupnem dogovoru začeli skrbeti strokovnjaki iz zdravstva in ekonomskih ved, ki bodo to počeli z visoko mero etične zavesti in da se bo denar za zdravstvo zbiral po enotnem republiškem ključu. Ne vem, že dolgo ne vem, zakaj ne gre tako. da bi vsak zaposleni v Sloveniji dal enak odstotek od BOD za zdravstvo. To bi bilo preprosto pošteno in o tem se vendar lahko samoupravno dogovorimo in ima potem tak dogovor še vedno samoupravno vsebino. Ne vidim, zakaj bi naj bilo v takem dogovoru manj Samoupravljanja. Slišim očitek, da se potegujem za tehnokratski pristop. Ne razumem, zakaj bi naj imel negativen prizvok, če bi tehnokracija ravnala tako, kot sem napisal. Imam občutek, da zdravstvo ni edino področje, kjer bi nam lahko pomagala iz težav. dr. BOŽIDAR RADOŠ, Kerenčičeva 14, Ormož Slovensko narodno gledališče v Ljubljani, TOZD Opera in balet objavlja prosta dela In naloge Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo 3 mesece. Objava velja do zasedbe del In nalog. — dveh garderoberjev — KV krojača — garderoberke — KV šivilje Prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Komisiji za delovna razmerja TOZD Opera in balet SNG, Ljubljana, Župančičeva ul. 1. 17-2050 PO SLOVENIJI Večer z Brankom Miklavcem LJUBLJANA, 16. februarja — V ljubljanskem gostišču Pri Amerikancu bo v sredo, 17. februarja, ob 19. uri literarni večer z Brankom Miklavcem, slovenskim igralcem, ki se bo tokrat predstavil tudi kot literat. Miklavc bo nastopil z besedilom Borut in Kurt, s pesmimi monologi Besede ■ bogu in s Curliado, scenarijem za celovečerni film. (P. P.) Solistični nastop Brede Ukmar LJUBLJANA, 16. februarja — Univerza za tretje življenjsko obdobje prireja v sodelovanju z Glasbeno šolo Vič nastop pianistke Brede Ukmar, ki bo jutri, 17. februarja, ob 19. uri v dvorani glasbene šole na Ekonomski 20. Breda Ukmar bo izvajala dela D. Scarlattija, L. v. Beethovna, J. Brahmsa, F. Paulenca, E. Satieja in F. Chopina. Vstopnine ne bo. (P. G.) V Iskri Rotomatiki danes odpira razstavo Nande Rupnik IDRIJA, 16. februarja — Nande Rupnik, ki ga Idrijčani dobro poznajo kot vodjo delovne terapije v idrijski psihiatrični bolnišnici, širša javnost pa ga ceni kot prizadevnega in vsestranskega likov- nctvrari ,4«I: „ ___. ■ ■ ■ nega ustvarjalca, bo od jutri dalje razstavljal --O uv VAJ j um uaijc i tič. Al a v IJ ul v prostorih spodnjeidrijske Iskre Rotomatike. Za to priložnost je izbral niz svojih perorisb in akrilnih podob na platnu. Rupnikova razstava v Spod- Z njo je —.7 r ,T, ivupniRura i ačsiovd v oi nji Idriji bo odprta do konca tega meseca. Z n idrijski slikar, katerega dela tudi po mnenju stro- Ifnvnialrtt/ v/ mnnnnAom —______*___ Literarni večer v Logatcu LOGATEC, 16. februarja — Delavci logaške Matične knjižnice pripravljajo v četrtek, 18. februarja, ob 19. uri literarno srečanje s pisateljem Jožetom Snojem. Na srečanju se bodo pogovarjali o Snojevem literarnem delu in njegovi uredniški dejavnosti pri oblikovanju Nove revije. (A. O.) Križevčani vabijo na prleško gostiivanje LJUTOMER, 16. februarja — Po zelo uspeli lanskoletni prireditvi, prvem pravem prleškem gostuvanju, ki ga je turistično društvo Križevci pri Ljutomeru pripravilo, da bi obogatilo turistično ponudbo in obenem ohranilo stare prleške ženitovanjske običaje, bodo prizadevni Križevčani enako prireditev pripravili tudi letos. Gostiivanje bo 18. in 19. junija v Križevcih, in ker na prireditvi prijavljene mlade pare zares poročijo po vseh starih običajih, že zdaj vabijo pare, ki bi se radi poročili na pravem prleškem gostuvanju, da se prijavijo na naslov: Turistično društvo Križevci pri Ljutomeru, 69242 Križevci, ali po telefonu (069) 87-066. (J. P.) Fotografije o najhitrejšem transportu blaga na vpogled -ŠKOFJA LOKA, 16. februarja - Delavci LTH Škofje Loke si bodo od danes pa do konca meseca ogledali fotografije o najhitrejšem transportu blaga. Njihov sodelavec, Janez Pipan, ki dela na področju transporta, je dobil profesionalne posnetke zahodnonemške letalske družbe Lufthansa o načinih cargo transporta. Razstavo so pripravili člani kulturne skupine te loške tovarne. (M. K.) Maribor brez svojega priljubljenega festivala? MARIBOR, 16. februarja — Sinoči so se zadnjikrat v tem mandatnem obdobju sestali člani upravnega odbora društva glasbenih delavcev Harmonija iz Maribora. Pri pregledu opravljenih akcij v lanskem letu so se največ mudili pri 21. slovenskem festivalu narečnih popevk, imenovanem »Popevka vesele jeseni 87«. Stroški organizacije festivala so kljub izrednim naporom in varčevalnim ukrepom porasli, tako da je festival stal kar 21 milijonov dinarjev. Veliko izdatkov so pokrili s prihodki propagandnih akcij, velik pa je tudi prispevek matičnega društva. Prav pri slednjem je bilo največ vročih razprav. LIgotovili so, da ob tako velikih izdatkih letos društvo ne bo uspelo pripraviti 22. festivala »Popevka vesele jeseni 88«. Kljub ugodnemu poslovanju društva je obstoj te organizacije, ki združuje več kot tri tisoč glasbenikov, ob izdatkih za mariborski popevkarski festival vprašljiv. Vse kaže, da bosta Maribor in naša republika letos oštala brez svojega najstarejšega festivala popevk. (B. Č.) Pisan pustni sprevod skozi Postojno je bU dobro obiskan POSTOJNA, 16. februarja — Sončno vreme je na ogled tradicionalnega pustnega sprevoda po mestnih uficah, ki ga je tudi tokrat pripravilo Turistično društvo Postojna, privabilo številne obiskovalce. Med ljubitelji ohranjanja starih običajev je pustna prireditev dobila že kar lepo število privržencev, saj je v sprevodu sodelovalo 12 skupin z okoli 400 maskami. Na njenem čelu je bil konjenik s pustnim praporom, za njim pa so se zvrstili člani postojnske godbe, šolske skupine iz Postojne, Prestranka in Planine, mladi iz Hrušev-ja so predstavili zamotana pota mlekarske proizvodnje, skupina iz Zagona raziskovanje jam, skupina iz Velikega Otoka si je nadela ime Optimizem, katerega si je lahko vsakdo razlagal na svoj način, časov, ko je bilo po vaseh slamnatih streh in požarov še na pretek, se je spominjala protipožarna skupina iz Študenega, ki pa ima tudi v sedanjih razmerah veliko priložnosti za gašenje nekoliko drugačnih požarov, prijetna poživitev sprevoda pa je bila tudi precej številčna skupina škoro-matov iz Podgrada. V Cerknici je bila ena zadnjih, več kot teden dni trajajočih pustnih prireditev, sinočnji Pavlihov večer. Norčije pa bodo končali v sredo popoldne s pustnim pogrebom, ki se bo, kot je to že v navadi, začel pri znameniti Zajfenci in končal na mostu. (M. T.) j ; ------»--------—pv ■iiut.iiju 3tiw* kovnjakov v mnogočem presegajo povprečno ra-ven ljubiteljskih umetnikov, povečal število svojih javnih nastopov na 22 predstavitev, med katerimi je približno polovica samostojnih razstav. Dela Nandeta Rupnika poznajo tudi v zamejstvu. (K. R.) Cestne zapore na mostu čez Tolminko ni več TOLMIN, 16. februarja — Delavcem ajdovskega Primorja je tokrat le uspelo držati se dogovorjenega roka za dokončanje del na mostu čez Tolminko. Včeraj so nanj položili zadnje metre asfalta, denas pa so odstranili cestno zaporo, ki je tam stala okoli dva meseca. Obnova mostu pa še ni gotova, na kar opozarjajo zidarski odri, ki čakajo na začetek del za utrjevanje spodnjega ustroja mostu. Gre za opravila, ki prometa prek mostu ne bodo ovirala. Tolminske voznike pa bo ta leden čakala še ena, tokrat hujša preizkušnja za živce. Predvidoma v četrtek, 18. februarja, bodo na cesti pred mostom pričeli prekopavati asfalt. Pod cesto bodo namreč položili jeklene cevi za nov tolminski vodovod, ki bo začel obratovati konec tega leta. Kot nam je povedal Mirko Ferček iz ajdovskega Primorja, bodo prekopavanja za potrebe -vodovoda organizirali tako, da ne bodo zmotili prometa ob jutranjih in popoldanskih konicah. Sicer pa bo na tem delu ceste organiziran enosmerni promet. Dela naj bi trajala samo dva dni. Predvideno je sicer bilo, d^ bi z njimi opravili. medtem ko je bila zaradi obnove mostu popolna zapora prometa. To pa ni bilo mogoče zaradi pomanjkanja denarja v blagajni tolminske Komunale, ki je investitor v nov tolminski vodovod. (K. R.) Izšla je zbirka pesmi Bistričanke Anice Jovič SLOVENSKA BISTRICA, 16. februarja — Skoraj preskromno in premalo opazno so sodelavci bistriške kulturne skupnosti ob letošnjem kulturnem prazniku slovenskega naroda izdali že osmo zbirko literarnih del domačinov ali avtorjev, ki so krajši ali daljši čas bivali v tem mestu pod Pohorjem in v njem tudi ustvarjali. Tokrat je bila na vrsti pred poldrugim letom umrla učiteljica Anica Jovič. Zbirko njenih pesmi, ki nosi naslov Moja pesem, so ob sodelovanju s Kristino Se gejevo, Stanetom Gradišnikom in Zvonetom Potočnikom izdali v tisoč primerkih. »Njeno življenje je bilo od vsega začetka polno preizkušenj, izzivov in nemalokrat tudi usodnih udarcev, ki so oblikovali njen značaj in njeno odzivanje na prostor in čas. To njeno odzivanje se je strnilo v občutenje vsega, kar je lepega, vrednega pa tudi bolečega, in se sproščalo v pisani besedi, največkrat v pesmi,« je o avtorici zapisal ravnatelj šole Avgust Vidmar. (U. S.) Zidajo OŠ za pouk v italijanščini LUCIJA, 16. februarja — Delavci koprskega Stavbenika so pred dnevi tukaj začeli graditi novo osnovno šolo za pouk v italijanskem učnem jeziku. Šolo gradijo v neposredni bližini lucijske Osnovne šole Edvarda Kardelja (s slovenskim učnim jezikom), v njej pa naj bi bili štirje razredi in vsi pripadajoči drugi prostori oziroma kabineti, namenjeni osnovnošolcem na nižji stopnji. Doslej so iz občinske izobraževalne skupnosti in republiškega proračuna zbrali približno 300 milijonov dinarjev, do konca marca pa bi za to šolo potrebovali še 200 milijonov dinarjev. Polovico te vsote naj bi spet prispeval republiški proračun, preostalo polovico pa nameravajo zbrati po zaključnih računih iz čistega dohodka posameznih delovnih organizacij v občini. Če bodo denar zbrali pravočasno, bodo šolo lahko dogradili do konca maja, to pa pomeni, da bodo za šolarje, pripadnike italijanske narodnosti, odprli nova šolska vrata jeseni. (B. Š.) Moped tori za izžrebanca igre Kekec pašteta nagrajuje MURSKA SOBOTA, 16. februarja — V že četrtem kolu nagradne igre Mesne industrije iz Murske Sobote Kekec pašteta nagrajuje, ki poteka vzporedno z igro Podarim-dobim, je bil izžreban Boris Petek iz Nedelice pri Turnišču, ki je dobil za nagrado moped tori. V tem kolu je žreb izbiral med 8.826 poslanimi kuvertami. (J. P.) Pogrebi VRHNIKA: Na vrhniškem pokopališču so včeraj popoldne pokopali 76-Ietncga upokojenca Ivana Krašovca. (R. D.) institut •• jožef Stefan • • ljubljena 0 jamova 39 4=P Zmni t—t—r r TTLAJDE TOZD Zastopstvo IBM Ljubljana. Moše Pijadejeva 29 T USPOSABLJANJE Z« UPORABI E Es sss šsra» PC Odsek za uporabno matematiko Instituta Jožef Stefan prireia v sodelovanj z Izobraževalnim centrom Intertrade TOZD Zastopstvo IBM usposablianie za uporabo računalnikov tipa IBM PC: UVODNI TEČAJ PC-PIS seznanjanje z možnostjo uporabe računalnika IBM PC na različnih področjih, usposabljanje za delo z urajavanlkom besedil za naie jezika; usposabljanja za delo z urejevalnikom besedil; osnovno In Izpopolnjevalno usposabljanje za delo s preglednicami; oanovno In Izpopolnjevalno uaposabljanje za delo z zbirkami podatkov; SUPERPROJECT+ usposabljanje zadalo a programom za mrežno planiranje. VVORDSTAR LOTUS 1-2-3 dBASE III PLUS Delo poteka praktično na računalnikih tipa IBM-PC ob podpori predavatelj in 3 asistentov. Po končanem usposabljanju nudimo 3-mesečno telefonsko pomoč. POLEG IZOBRAŽEVANJA VAM POMAGAMO REŠEVATI VAŠE PROBLEME S PODROČJA IZBIRE IN NABAVE RAČUNALNIŠKE OPREME TER GRADNJE KONKRETNIH APLIKACIJ, INFORMACIJE - TELEFON (061) 214-399, Int. 428 L ■t ★ ★★ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE JA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« KI G A JF I FT A 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTASLOVENSKEGA NARODA Priloga Sedem pogledov: Kam »ploveš« jugoslovanski turizem - Ceste so slabše kot so bile lani - Vojvodina čaka nove objekte, staro pa naj propada Oblikovan predlog možnih kandidatov Predsedstvo RK SZDL je listo možnih kandidatov poslalo v presojo kandidacijskim konferencam - O pisanju o JLA, SLO in DS LJUBLJANA, 16. februarja — Letos poteče mandat predsedniku predsedstva naše republike Francetu Popitu. Član tega predsedstva dr. Boris Majer zavoljo zdravstvenih razlogov svoje funkcije ne more več opravljati. Dveletni mandat pa poteče tudi vsem predsednikom in podpredsednikom v republiški skupščini in skupščinah interesnih skupnosti v republiki. Zato je predsedstvo RK SZDL danes izoblikovalo predlog možnih kandidatov za vse te funkcije in ga poslalo v presojo kandidacijskim konferencam Temeljne kandidacijske konference v krajevnih skupnostih in tozdih se bodo sestale med 17. februarjem in 4. marcem, sledile bodo občinske kandidacijske konference sredi marca, republiška kandidacijska konferenca bo konec marca, sredi aprila pa bodo volitve v občinskih skupščinah (te bodo volile svoje vodstvo in glasovale o kandidatih za predsednika predsedstva in člana predsedstva) ter seja republiške skupščine, ki bo izvolila svoje vodstvo, na njem bodo razglasili tudi izvolitev predsednika in člana predsedstva SR Slovenije. Novost na kandidacijskih konferencah bo, da bodo tudi na njih lahko navzoči predlagali nove mož- • LJUBLJANA, 16. februarja - Predsedstvo RK SZDL Slovenije je danes oblikovalo predlog možnih kandidatov za predsednika in člane predsedstva SRS ter nosilcev vodilnih funkcij v skupščini SRS in skupščinah sisov. Možni kandidati za predsednika predsedstva SRS so Marko Bulc, Tomaž Ertl, Mojca Drčar-Murko, dr. Ivo Fabinc, Andrej Marinc, Janez Stanovnik in Ciril Zlobec, za predsednika skupščine SRS pa Miran Potrč. ne kandidate, in če bodo dobili najmanj četrtinsko podporo navzočih in bodo v kandidiranje privolili, bodo uvrščeni na seznam možnih kandidatov. Za predsednika in člana predsedstva bo v primeijavi z drugimi funkcijami, kjer bo možno voliti med več kandidati za isto funkcijo, treba določiti le po enega kandidata — izbran pa bo tisti, ki bo dobil na republiški kandidacijski konferenci največ glasov, vendar najmanj pa tretjino glasov delegatov na konferenci. Seveda bodo delegati na republiški kandidacijski konferenci glaso- vali na podlagi mnenj svoje baze, ta pa se bo morala odločiti med sedmimi možnimi kandidati za predsednika in devetimi možnimi kandidati za člana predsedstva SR Slovenije ali morda še med več kandidati, če bo na kandidacijski konferenci predlagan še kdo. • Blizu dvajset članov predsedstva je sodelovalo v razpravi, Iti jo povzemamo na 5. strani. Strnil jo je Jože Smole s poudar-| kom, da smo vsi odgovorni za JLA, torej ne moremo biti neprizadeti spričo grobih žalitev in nekorektnega pisanja; takšno početje je treba z vso ostrino obsoditi, hkrati pa zavrniti tudi komentarje, da imamo v Sloveniji sumljiv odnos do JLA, SLO in DS in politike neuvrščenosti. Sicer pa je bila na današnji seji predsedstva RK SZDL, na kateri so imenovali tudi predsednike in člane večine svojih delovnih teles, najbolj razgibana točka razno. Temo je sprožil član predsedstva Jože Steh s svojo kritiko javnih občil oziroma nesprejemljivega pisanja o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti, o JLA in o obisku Branka Mamule v Etiopiji. Omeni! je prispevek dopisnika Dela iz Nairobjja, ki da ni dovolj celovit, predvsem pa uvodnik v Mladini, ki napada Etiopijo, JLA in Branka Mdmulo. Za uvodnik v Mladini je dejal, da bi ga bilo treba obsoditi. Predlagal je tudi, naj sveti predsedstva za SLO in DS, tiskovni sveti in sveti za mednarodne odnose obravnavajo vse pisanje o JLA, SLO in DS, tudi o našem projektu vojnega nadzvočnega letala, in do tega sprejmejo stališče. Kot je dejal predsednik SZDL, razprave še ni moč skleniti, ampak mora biti spodbuda v boju za hitrejše in celovitejše obveščanje o tem področju, kjer za zdaj o podružbljanju le govo- rimo, narejenega pa ni bilo skoraj nič. Jože Smole je dejal, da bi morali dobiti podatke o tem, koliko orožja in vojaške opreme prodamo, kajti če o tem piše tuji tisk, podatki pri nas ne morejo biti strogo zaupni. Legitimna tema naj bo tudi obravnavanje vojne industrije; prav je, da jo imamo, saj nam daje večjo samostojnost in spodbuja znanje in nove dosežke, vendar 'pa njen razvoj ne more biti zunaj stvarnih možnosti. Jože Smole je posebej poudaril, da take zahteve niso napad na JLA, zato je treba zavrniti vsako namigovanje o tem. (Imena možnih kandidatov na 5. strani). JANA TAŠKAR Z molotovkami nad športni center bančnikov KORNBERG, 16. februarja - Gasilci pospravljajo pogorišče športnega centra Deutsche bank AG, ki je največja zahodnonemška banka. V zgodnjih jutranjih urah je skupina mladih ljudi vrgla nanj molotovke, nato pa se razkropila. (Telefoto: Reuter) Naredimo več za izvoz v ZDA Med pogovori v New Yorku je B. Mikulič zvedel, da premoremo premalo za izvoz ustreznega blaga OD NAŠEGA DOPISNIKA NEW YORK. 16. februarja — Predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič, ki je v nedeljo zvečer po koncu uradnega obiska v Kanadi dopotoval na dvodnevni neuradni obisk v ZDA, se je včeraj v New Vorku sestal s predstavniki jugoslovanskih delovnih organizacij. Sestanka sta se udeležila tudi zvezni sekretar za zunanjo trgovino Nenad Krekič in naš veleposlanik v ZDA žit. Kovačevič. Rlonrstmo ^ ■ n v _I__ * _ i *• • . Premostitvena posojila za nadaljevanje gradnje Če ZIS do konca marca ne bo zagotovil denarja, bodo morali cestarji nekatera gradbišča zapreti LJUBLJANA, 16. februarja — Ge bi Skupnost za ceste Slovenije graditeljem karavanškega predora, ljubljanske južne obvoznice in graditeljem na drugih pomembnih gradbiščih v naši republiki naročila, da naj zaradi pomanjkanja denarja ustavijo vsa dela, bi bila škoda precej večja, kot je zdaj, ko so morali na nekaterih gradbiščih začasno omejiti obseg del. Da bi bila zaradi tega gradnja čimmanj ovirana, bo treba v najkrajšem času zagotoviti premostitvena posojila. Če ZIS do konca marca ne bo zagotovil potrebnega denarja za gradnjo, bomo morali tudi v naši republiki ustaviti delo na nekaterih gradbiščih, tako kot so to že storili Hrvatje na odseku avtoceste proti Slavonskemu Brodu, so povedali na današnji seji skupščine Skupnosti za ceste Slovenije. Slovenski cestarji pričakujejo, da bodo del premostitvenih posojil dobili iz denarja, ki se steka na račun zveznega komiteja za promet in zveze (bencinski dinar) in sicer tisti del, ki je namenjen za začetek gradnje novih odsekov avtocest v letošnjem letu. Nekaj denarja za premestitev pričakujejo tudi od slovenskega izvršnega sveta, nekaj pa kot premostitveni kredit naših bank. Na ta način bi lahko nadaljevali dela na gradbiščih. Ker še vedno ni sprejet zakon o financiranju gradnje avtocest V torek samo ena odločitev Odloženi olimpijski smuk je povzročil zamudo v sporedu alpskih smučarjev CALGARY, 16. februarja - Zaradi zapleta z moškim smukom, ki so ga morali v nedeljo v Nakiski odpovedati in so ga lahko spravili pod streho šele v ponedeljek, je ves spored v alpskem smučanju v enodnevni zamudi. Zaradi tega se je tudi zgodilo, da je četrti tekmovalni dan — torek — minil z eno samo končno odločitvijo na ledu (športni pari), na snegu pa brez sleherne, kajti kombinatorci tekmovanja danes niso končali, kot je bilo predvideno, marveč so ga s smukom šele začeli. Toda zaradi tega si vendarle nihče posebej ne beli glave, kajti časa je še veliko, saj olimpijski spored tokrat prvič traja kar 16 dni in vsebuje tri konce tedna. Sieer pa je med Jugoslovani v Calgaryju zdaj v ospredju ekipna skakalna tekma, predvidena za sredo, v kateri naša četverica nedvomno sodi med moštva, ki se lahko uvrstijo zelp visoko. (Več na 10. strani.) v Jugoslaviji, delegati niso sprejeli finančnega načrta cestne skupnosti za letos, saj ne vedo, kolikšen bo v prihodnje bencinski dinar (zdaj je • Na današnji seji so delegati izvolili novo vodstvo skupščine cestne skupnosti. Odslej bo skupščini predsedoval Ivan Samec, dosedanji predsednik skupščine občine Moste—Polje, njegov namestnik pa bo Bruno Korelič, predsednik KPO Luke Koper. Dosedanji predsednik skupščine Andrej Levičnik pa je bil imenovan za direktorja delovne skupnosti. 6,9 odstotka cene v prodaji na drobno za nemoteno nadaljevanje gradnje pa bi ga morali po slovenskem predlogu zvišati na 34 do 50 odstotkov). FRANCI DOVČ TEMA DNEVA Ne le poštni nabiralnik Dobili smo predloge možnih kandidatov za predsednika in člana predsedstva naše republike in vodstva vseh skupščin na republiški ravni. S tem pa se je zastavilo eno temeljnih vprašanj naše volilne demokracije, namreč, kakšna je vloga SZDL pri oblikovanju tega predloga. Po statutu je zelo jasna, predsedstvo RK SZDL oblikuje predlog možnih kandidatov. V praksi pa je bilo predsedstvo v tem primeru le posrednik med tistimi, ki so evidentirali, in med evidentiranimi, saj je pridobilo le njihovo soglasje za kandidiranje. Lahko bi sicer tudi temu rekli demokracija, češ, bazi oziroma kandidacijskim konferencam so prepustili, da povedo, kdo je primeren. Toda - kaj so potemtakem kadrovska merila. Da bo bolj ilustrativno: če potrebujemo za člana predsedstva Slovenije človeka, ki se bo ukvarjal predvsem s kulturo in znanostjo, potem bi predsedstvo RK SZDL storilo prav, če bi izmed evidentiranih bazi ponudilo dva, tri kandidate (ali še kakšnega več), ki so si na tem področju enakovredni po znanju in dosedanjem prispevku. Kaže, da se bo treba znova pogovarjati, kakšna naj bo vloga socialistične zveze v volilnih postopkih; najbrž ni sporno, da ne more biti le poštni nabiralnik. A če hočemo res demokratične volitve, bo treba končno reči bobu bob tudi pri evidentiranju. Povedano drugače: tudi če je evidentiranje družbeno priznanje, je treba vedeti, za kaj je kdo sposoben — za to pa so potrebna natančnejša merila, ki bodo izključevala anarhično predlaganje imen. In če bo SZDL hotela ostati le posrednik, potem v bodoče ne bo šlo brez programov - pripravili naj bi jih vsi, ki bodo želeli opravljati kako funkcijo. Kajti zgolj po tem, koliko je kakšno ime znano, se ni mogoče in ni dobro odločati. JANA TAŠKAR Blagovna menjava med obema državama je bila lani 1,5 milijarde dolarjev, od tega je Jugo-1 slavija izvozila za 730 milijonov dolarjev blaga, to je za 29,7 odstotka več kot leto prej. Kovačevič je poudaril, da ostaja ameriški trg kljub protekcionističnim pritiskom še naprej med najbolj odprtimi na svetu, zato je pomembno, da se dolgoročno usmerimo nanj. Po njegovem mnenju otežuje večji izvoz v ZDA predvsem dejstvo, da ni- Vranitzky umirjeno reagiral na izjavo Kurta Waldheima Glavni avstrijski stranki sta zainteresirani, da VValdheimov primer ne bi razbil koalicijske vlade - Razlike v pogledih še ostajajo OD NAŠEGA DOPISNIKA df*1 Waldheimovega govora stri- DUNAJ, 16. februarja — Socialistična in ljudska stranka zelo različno ocenjujeta včerajšnjo televizijsko izjavo. Po drugi strani pa socialistični zvezni kancler Franc Vranitzky in njegov namestnik Alois Mock (OVP) ne dramatizirata situacije. Sodeč po izjavah nekaterih politikov iz obeh taborov še iščeta manevrski prostor za najmanj bolečo rešitev »problema VValdheim«, z dobro voljo, da bi koalicija obstala. rodostojnosti«. Kellerjev pan-dan, generalni sekretar OVP (ljudske stranke) Helmut Ku-kacka je povedal vse kaj drugega. Zanj je bila Waldheimova izjava zadovoljiv korak k spravi, v zvezi z nedeljsko »grožnjo« Zelo ostro oceno r*a račun \VaIdhei-nove izjave je že včeraj izrekel generalni sekretar SPO Siegfried Keller. Avstrijskemu predsedniku je očital, da je vse svoje kritike zmetal v isti koš, »skupaj z lažnivci, manipulatorji in ponarejevalci«. Keller je prav-tako menil, da je Waldheim včeraj ponavljal argumente iz časa predsedniške kampanje in da v izjavi ni z ničimer pomagal k rešitvi problema, ki je nastal zaradi njegove »pomanjkljive ve- Na Kosovu še vedno zapleti Predsedstvo CK ZKJ obravnavalo informacijo o izvajanju sklepov 9. seje CK ZKJ BEOGRAD, 16. februarja (Tanjug) — Predsedstvo CK ZKJ je na današnji seji obravnavalo informacijo o dejavnostih pri uresničevanju sklepov 9. seje CK ZKJ o razvoju socialističnega samoupravljanja, bratstva in enotnosti in sožitju na Kosovu. Ugotovilo je, kot so sporočili, da so sklepe začeli izvajati odgovorno, pravočasno in organizirano in da je na temeljih operativnega programa lastnega angažiranja predsedstvo CK ZKJ v minulem obdobju sprejelo in realiziralo vrsto ukrepov in dejavnosti, zlasti v ZK Srbiji in ZK Kosova. Kljub temu pa so poudarili, da so politične in varnostne razmere na Kosovu še naprej težavne in zapletene, kar narekuje še bolj intenzivno dejavnost, še zlasti na Kosovu, da bi dosledno izvedli vse sprejete naloge in sklepe 9. seje CK ZKJ. Predsedstvo bo informacijo dalo centralnemu komiteju v obravnavo na 13. seji CK ZKJ, ki je sklicana 29. februarja letos. Živčna vojna v Litvi: sporna baltska zgodovina Napetost je dosegla vrhunec zaradi različnih tolmačenj začetkov litovske državnosti - Očitki Reaganu OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, 16. februarja - V južni pribaltski sovjetski republiki Litvi je že nekaj dni vse na nogah, vrhunec napetosti pa je bil danes; 16. februar je bil namreč državni praznik republike Litve, a danes je minilo 70 let, odkar je litovska skupščina (tariba) razglasila neodvisnost in suverenost ter s tem prekinila dvestoletno okupacijo carske Rusije. Istega leta (1918) deset mesecev pozneje, je novoustanovljena, komunistična partija razglasila prevzem oblasti. Današnja uradna sovjetska propaganda dokazuje, da je šele ta datum začetek prave litovske državnosti. Uradne manifestacije »proti vmešavanju ameriškega predsednika Reagana v litovske notranje zadeve« so bile včeraj, za danes pa so pričakovali neuradne, namreč demonstracije litovskih »ekstremistov in nacionalistov«. Sinoči so v osrednji televizijski oddaji Vremja obširno poročali o shodu v litovskem glavnem mestu Vilniusu. Pisatelj J. Baltu-sis je jezno govoril o »Reaganovi nesramnosti«, tudi drugi govorniki so protestirali proti temu, da je ameriški predsednik podpisal nekakšno deklaracijo - nihče pa ne pove sovjetskim državljanom za kaj sploh gre (ZDA in nekatere druge države še vedno Tretji derbi velikega finala hokejistom Kompasa Olimpije LJUBLJANA, 16. februarja - Hokejisti Kompasa Olimpije so v tretji tekmi končnice državnega hokejskega prvenstva ugnali Jesenice s 6:5 po kazenskih strelih. V rednem delu se je tekma pred približno 6000 gledalci v dvorani Tivoli končala s 3:3 (1:1, 1:1, 1:1). Ljubljančani so tako znižali prednost Jeseničanov v zmagah na 1:2. Četrta tekma bo v petek na Jesenicah, morebitna peta pa v ponedeljek v Ljubljani. Na sliki prizor pred vrati Jesenic. Z leve: Vnuk (23), Figala (24), Kontrec (14), Magazin, Kranjc (13) in jeseniški vratar Pretnar. Več na 12. strani. (Foto: Igor Modic) priznavajo predvojne pribaltske republike in z njimi vzdržujejo diplomatske odnose, ker še vedno mislijo, da je Stalin te državice nasilno okupiral po sporazumu s Hitlerjem). Pravda priobčuje danes le skrajšano poročilo TASS iz Vil-niusa, in to na notranji strani. V daljši različici pa med drugim beremo tudi oster »ukor« Reaganovi ženi Nancy, češ da pogosto povzdiguje moža kot bojevnika za mir, da ga celo rine med kandidate za Nobelovo nagrado, da pa nič ne naredi, da se • Po seji ministrskega sveta je zvezni kancler prav tako kritično ocenil VValdheimove očitke na račun mednarodne komisije zgo-dovinarjev in predsednikovo argumentiranje, ki da je bilo takšno kot v času predsedniške kampanje. Na vprašanje, ali je koalicija v krizi, pa je odločno povedal, da je bil v zadnjih dneh položaj res težak, da pa sta se on in njegov namestnik Alois Mock v današnjem pogovoru strinjala, da se mora delo koalicije »kljub temu in morda prav zaradi tega« nadaljevati z vso energijo. Podobno izjavo je podal tudi Mock. Ce gre pri vsem tem s strani vrhov obeh taborov za usklajene poteze, ki naj bi pomirile položaj v lastnih strankah, obenem pa zagotovile delovanje koalicije, je težko oceniti. Pravtako je težko oceniti, če ni Vranitzkyje-va nedeljska »grožnja« veljala tudi tistim v lastni stranki, ki neizprosno zahtevajo Waldheimov odstop. Vrhovi SPO in OVP, oziroma kancler Vranitzky in vi-cekancler taktizirajo znotraj malega manevrskega prostora. Za stranke opozicije je položaj drugačen. Za zelene bi moral Kurt Waldheim odstopiti, SPO pa naj bi se po mnenju njihovega poslanca Petra Pilza že pripravljala na predčasne volitve. BOJAN GROBOVŠEK mamo dovolj primernega blaga, da naša gospodarska prisotnost v ZDA zelo niha, da nismo razvili ustrezne marketinške službe, da izvažamo samo v nekatere dele ZDA itd. Naša blagovna menjava z ZDA je bila lani bolj uravnotežena kot zadnja leta, ko se je naš izvoz v ZDA povečal predvsem zaradi izvoza avtomobilov yugo. • BEOGRAD, 16. februaija (Tanjug) — Predsednik ZIS Branko Mikolič se je popoldne vrnil z večdnevnega obiska v Kanadi in ZDA. • Sovjetski tisk je zadnje dneve poln člankov in razprav o zgodovini Pribaltika, kajti tudi v drugih dveh republikah imajo težave s podobnimi spornimi obletnicami. Uradno zgodovinopisje očita »buržoaznim krogom«, da ponarejajo dejstva, da zamolčujejo to, da so neodvisnost razglasili pod okriljem nemških okupacijskih vojska. Za Litvo je bilo (usodno) značilno še to, da jo je takratni voditelj KP Vincas Mickiavicius-Kapsukas (v Vilniusu ima velik spomenik) združil z Belorusijo, da bi ruska Rdeča armada lahko nemoteno prodirala in »osvobajala« vse območje. kanclerja Vranitzkega, da bo odstopil, kolikor se debata okoli Waldheima ne poleže, pa je Ku-kacka dejal, da se je celotni primer Waldheim začel zaradi SPO oziroma zaradi nekaterih znotraj te stranke, ki so od samega začetka želeli Waldheima diskreditirati. Na koncu pa je Kukacka vendar povedal, da bo predsednik Waldheim kmalu ponovno zavzel stališče do očitkov na njegov račun. Ta Kukackova zagotovitev je izzvenela kot odgovor na Vra-nitzkyjevo današnjo izjavo, po kateri včerajšnja VValdheimova izjava ni bila »zadostna«. Na to da so se vsaj za sedaj nekateri v obeh taborih odločili, da mora koalicija pač obstati in da je kompromisna rešitev v tem, da Waldheim nadaljuje s popravljanjem svoje »podobe«, kaže tudi izjava popularnega in verbalno nadvse spretnega dunajskega socialističnega župana Helmuta Zilka. Ta je Waldhe-imov govor najprej nekoliko pograjal v Kellerjevem smislu, vendar pa dodal, da se z nekaterimi Drugi krog pogajanj z IMF Posebna pozornost je bila posvečena učinkovitosti boja proti inflaciji BEOGRAD, 16. februarja (Tanjug) — Tu se je po sporočilu zveznega sekretariata za informacije končal drug krog pogajanj med jugoslovansko delegacijo in misijo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) o uporabi sredstev sklada v prihodnjem letu. Ocenjujejo, da so se stališča obeh strani do številnih obravnavanih problemov zbližala. Posebno pozornost so posvetili učinkovitosti mehanizma, ki bi zagotovil izvajanje sprejete jugoslvoanske gospodarske politike v boju proti inflaciji, zlasti na področju splošne in skupne porabe, denarno-posojilne politike in delitve osebnih dohodkov. Pogajanja se bodo nadaljevala takoj, ko bodo končana vsa potrebna posvetovanja, to je kmalu. Jugoslvoansko delegacijo je v tem krogu vodil član zveznega ivzršnega sveta dr. Oskar Kovač. V trenutku, ko so se pojavih resni problemi pri izvozu yuga na ameriški trg (prodaja oziroma povpraševanje po tem avtomobilu sta namreč začela zelo upadati), je to še posebej pomembno. Naši gospodarstveniki so predsednika ZIS seznanili z glavnimi problemi, ki po njihovem mnenju ovirajo večji izvoz v ZDA. Gre na primer za neustrezen devizni sistem, premajhno tržno usmerjenost jugoslovanskega gospodarstva (slaba kakovost naših proizvodov), za neizpolnjevanje dobavnih rokov, pomanjkanje kapitala za financiranje našega izvoza, saj nekateri naši glavni tekmeci prodajajo svoje blago na tem trgu za 6 do 12-mesečno posojilo. Predsednik ZIS Branko Mikulič je med drugim poudaril, da se v Jugoslaviji zaradi dokajšnjega odliva kapitala v zadnjem letu (med 2 do 3 milijarde dolarjev) srečujemo s specifičnimi problemi, ki so povzročili tudi veliko inflacijo in stagniranje razvoja. Zato si bomo prizadevali za manjši odliv, ZIS pa bo podpiral predvsem proizvodnjo, usmerjeno v izvoz. UROŠ LIPUŠČEK DANES V DELU • Neupravičen strah pred letenjem Zvezni komite za promet ugotavlja, da so poleti naših zračnih prevoznikov vami stran 2 • Pogovor gluhih v Rimu - Izraelski premier se vrača domov praznih rok stran 3 • Nedomišljeni obiski na tujem Gospodarsko sodelovanje z Italijo bi lahko bilo drugačno, če bi bili različni obiski drugače pripravljeni stran 4 • Letos 60 knjig DZS Kljub optimizmu vlada med založniki negotovost stran 6 • Če je voznik slabe volje... Na avtocesti namerno poškodoval štiri avtomobile stran 12 • Radosti in skrbi na Kaninu in pod njim Najhujši sovražnik bovških žičničarjev je veter . _ stran 13 Dogovarjanje o jedrskih poskusih med SZ in ZDA Tak sporazum naj bi sklenili v prvi polovici leta — Cilj je opustiti vse jedrske poskuse ŽENEVA, 16. februaija (Tanjug) - Sporazum med ZDA in Sov-zvezo ° skupnih jedrskih poskusih, na podlagi katerih naj bi pnsh do zanesljivih metod za merjenje eneigije, ki se sprosti v taki eksploziji, je pričakovati v prvi polovici leta. Poskuse pod nadzor- To sta na današnji tiskovni konferenci izjavila dosedanji vodja ameriške delegacije na teh pogajanjih Robert Barker in njegov naslednik Paul Robinson. Ko se bodo dogovorih o metodah merjenja, sprejemljivih za obe strani, bodo lahko ratificirali sporazuma med ZDA in ZSSR Skupščinska delegacija v Canberri CANBERRA, 16. februarja (Tanjug) — Delegacija skupščine SFRJ, ki jo vodi predsednik skupščine dr. Matjan Rožič, je danes prispela v Canberro. Napovedani so pogovori z najvišjimi predstavniki avstralskega parlamenta in vlade. Precej po prihodu v avstralsko glavno mesto je našo delegacijo sprejel predsednik senata Carry Cypra. predsednik ne bi vmešaval v tako »umazana početja«, kot je podpis pod izjavo o litovskem vprašanju. Univerzitetni profesor 1. Gro-ginis pravi, da je nedavno na potovanju po ZDA spoznal tamkajšnjo pravo »demokracijo«: ko je na univerzah južnih držav spraševal študente, ali sploh vedo, na čigavi zemlji živijo, ni nihče vedel, da gre za mehiško zemljo. »Torej, imperialisti se doma ne morejo sprijazniti z zgodovinsko resnico, zgodovino našega naroda pa maličijo,« piše profesor. ANTON RUPNIK LOTO 7. kolo 4, 9, 10, 11, 12, 26, 39 in dodatno 35 - «v- - v------------ Odlični rezultati naših na pokalu Loke 88 ŠKOFJA LOKA, 16. februarja — Za zaključek mednarodnega pionirskega tekmovanja za 13. pokal Loke se je na Soriški planini 160 tekmovalcev in tekmovalk iz desetih držav pomerilo še v slalomu. Jugoslovanski zastopniki so bili zelo uspešni, saj so osvojili skupaj sedem kolajn, prva mesta pa so osvojili Urška Hrovat (na sliki) med st. pionirkami, Rene Mlekuž med ml. pionirji in Petra Valenti med ml pionirkami. Več na 12. strani. (Foto: Zoran Vogrinčič). iz let 1974 in 1976 o omejevanju moči jedrskih poskusov za vojaške in miroljubne namene. Sporazuma jih omejujeta na 150 ki- • Če bi na podlagi uspešno končanega prvega kroga utrli pot ratifikaciji sporazumov iz let 1974 in 1976, bosta supersili začeli konkretna pogajanja o postopnem zmanjševanju števila jedrskih poskusov in moči uporabljenih jedrskih bomb, da bi bilo poskusov nasploh konec. loton TNT, kar je 12-krat več od atomske bombe nad Hirošimo. Ameriški senat sporazumov ni ratificiral, ker meni, da »učinkovit nadzor«, ni možen. Drugi krog pogajanj o omejevanju jedrskih poskusov se je začel včeraj v Ženevi; veleposlanika Barker in Robinson sta danes sporočila, da bo trajal šest do osem tednov. Nespodbudno kmetijsko varčevanje Tudi kmetijski varčevalci se želijo posluževati negotovinskega denarnega prometa BREŽICE, 15. februarja — Po podatkih Zadružne zveze Jugoslavije je pri nas poleg 50 hranil-no-kreditnih zadrug še več kot 400 hranilno-kreditnih služb pri kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacijah. Ob koncu leta 1986 je bilo pri njih za več kot 50 milijard dinarjev hranilnih vlog. V zadružnem kmetijstvu ter drobnem gospodarstvu pa je seveda še veliko možnosti za razvoj zadružnega hranilništva, saj za zdaj ne veže niti desetine njihovega denarja. Eden od pogojev za dosego takšnega cilja pa je nedvomno tudi izenačitev kmetijskih varčevalcev z občani, ki se poslužujejo negotovinskega denarnega prometa, saj bi z uvedbo čekov in žiro računov tudi v »kmečkih bankah« dosegli večjo racionalnost. Slovenski delegat v zveznem zboru Stanko Cerjak iz Brežic je že dal pobudo, da bi skupščina SFRJ spremenila ustrezni zakon. (Več o tem na 9. strani). V. P. Sreda, 17. februarja 1988 Hranilno-kreditne službe so hrbtenica zadružništva Treba je zakonsko utrditi položaj HKS - Pri Agrarii Brežice za 500 milijonov hranilnih vlog, kar pa je realno manj kot leta 1986 IZ NAŠIH KRAJEV BREŽICE, 16. februarja — Podobno kot pred sto leti se tudi danes vsi denarni tokovi slovenskih kmetov pretakajo preko hranilno-kreditnih služb, ki so običajno pri temeljnih organizacijah koope-rantov. Čeprav še niso celovit servis za opravljanje denarnih zadev svojih vlagateljev, so se že potrdile in utrdile ter postale nepogrešljiv člen našega kmetijstva. O zastojih, ki jih zadnje leto opažamo tudi na tem področju, smo se pogovarjali s Stankom Cerjakom, vodjem HKS pri Agrarii Brežice, članom izvršilnega odbora republiške zveze ter slovenskim delegatom v zveznem zboru jugoslovanske skupščine. V pogojih visoke inflacije bi se morale HKS še hitreje prilagajati kreditno-denarnemu sistemu. Jim to uspeva? »Nedvomno imajo tudi v tem nemirnem času pomembno družbeno vlogo ter ostajajo hrbtenica našega zadružništva. Srečujejo pa se z neprijetnimi nasprotji. Kmetom in delavcem, zaposlenim v kmetijskih in zadružnih organizacijah, naj bi zagotovile kolikor toliko spodbudno © »Kmečka banka«, kot bi tudi lahko poimenovali hranilno-kre-ditno službo pri temeljni organizaciji Agrarie Brežice — druga podobna služba je še pri brežiškem Slovinu — je v letu 1987 svoje hranilne vloge nominalno povečala za 100 odstotkov, kajti dosegle so višino 500 milijonov dinarjev. Ob 160-odstotni inflaciji to pomeni realno padec vrednosti hranilnih vlog. Gre za denar približno 2.800 kmetov — varčevalcev oziroma osebnih prejemkov delavcev vseh tozdov Agrarie Brežice. Seveda ostaja tudi cilj brežiške hranilno-kre-ditne službe, da bi denar kar najbolje pretopila v kmetijsko proizvodnjo, da bi delovna organizacija tako laže ustvaijala dohodek in tržne presežke. obrestno mero, hkrati pa kmetijstvu cenejša obratna sredstva. Zal kmetijstvo zaradi cenovnih neskladij in počasnega obračanja denarja ne prenese dragih vlaganj. Sedaj obrestna mera za hranilne vloge ni stimulativna, zato pa je v naših hranilnicah iz leta v leto realno manj denarja. Pri nas smo sicer prej kot na banki obrestne mere za sredstva na vpogled že povečali od 7,5 na 9,2 odstotka, a tudi to ne bo zadostovalo.« moi MIKRO Iz februarske številke: Poslovni programi za C 64 Mar to pomeni, da pri kmetih pojema tudi interes za najemanje posojil? »Nedvomno, kajti zaradi višjih obresti za kredite in ob prehodu na spremenljivo obrestno mero je že prišlo do zastoja pri vlaganjih v zasebno kmetijstvo. Negotovost je posebej opazna v živinorejski proizvodnji in smo zato morali tudi že odobrene bančne kredite odpovedati. Izjema je sadjarstvo, kjer smo pridobili okoli 30 hektarov', pri tem pa uporabljali bančna sredstva Temeljne posavske banke Krško po pogojih iz leta 1986 in del nepovratnih sredstev za agromelioracije ter pozebo izpred treh let. Vla- Nov natečaj za ljubljansko celostno podobo Celostno podobo mesta bodo izbrali izmed predlogov šestih oblikovalcev LJUBLJANA, 16. februarja — Ker razpis javnega natečaja za celostno podobo mesta Ljubljane ni uspel, je mesto Ljubljana v sodelovanju z Društvom oblikovalcev Slovenije razpisalo interni natečaj. K sodelovanju so povabili šest oblikovalcev, ki jih je predlagalo društvo. Januarja je žirija, ki je ocenjevala dela, poslana na prvi, javni natečaj, sporočila, da noben predlog ne' ustreza zahtevam. Zato so osnutke za celostno podobo mesta naročili neposredno pri šestih oblikovalcih: Ninu Kovačeviču, Miljenku Liculu, Zdravku Papiču, Janezu Suhadolcu, Matjažu Vipotniku in Željku Borčiču. Vsak bo dobil 800 tisoč dinarjev za pripravljeni projekt. Prva nagrada pa bo izvedba del. V skladu za nagrade je še iz prvega natečaja 3,7 milijona dinarjev, izvršni svet skupščine mesta Ljubljane pa je na današnji seji sklenil zagotoviti še 1,1 milijona dinarjev. M. P. iganjem v kmetijstvo moramo resnično dati široko druženo podporo ter boljše in spodbud-nejše pogoje kreditiranja.« Kot slovenski delegat ste v zvezni skupščini že dali pobudo za dopolnitev zakona o temeljih bančnega in kreditnega sistema pri nas. Kaj želite doseči? »Večletna težnja in želja kmetov ter delavcev, vlagateljev v naših hranilno-kreditnih službah, je, da bi tudi le-te imele zakonsko možnost vodenja tekočih in žiro računov. Drugače rečeno, tudi naši vlagatelji se žele posluževati negotovinskega plačilnega prometa, ne pa da lahko, tako kot sedaj, uporabljajo zgolj svojo hranilho knjižico. Želimo se torej vključiti v sodobnejši denarni promet, kajti sedaj sredstva s hranilnih knjižic odtekajo na tekoče račune v bankah. S tem se seveda odtujujejo tudi sredstva zadružništva, saj jih poslovne banke uporabljajo za druge namene.« VLADO PODGORŠEK Delavci GZL v Hrastniku , spet delajo Tako oni kot trboveljaki tovariši čakajo na odločitve DS, ki bo v ponedeljek HRASTNIK, 16. februarja — Delavci Geološkega zavoda Ljubljana, ki v okviru tozda Rudarska dela delajo v hrast-niški jami, so danes začeli z normalnim delom. Čakajo, tako kot njihovi trboveljski tovariši, na odločitve izredne seje delavskega sveta, ki bo v ponedeljek. Tako se je končala stavka, ki so jo pričeli konec prejšnjega tedna z zahtevo po uskladitvi njihovih osebnih dohodkov z osebnimi dohodki rudarjev v isti jami. V hrastniškem rudniku odslej ne bo več delalo 120 delavcev GZL, zaradi zmanjšanega obsega del jih bo le še okoli 50. To so napovedali v delovni organizaciji Rudniki rjavega premoga Slovenije, ki je podpisala pogodbo z GZL za delo v zasavskih rudnikih, že sredi stavke. M. P. Hrana vse dražja, PO SLOVENIJI izgube vse večje Za občinski praznik odprli dom starejših občanov Na Gorenjskem so prepričani, da je glavni vzrok za krizo v kmetijstvu nesorazmerje pri cenah KRANJ, 16. februarja - Finančni položaj kmetijstva in živilske industrije na Gorenjskem je ta čas slabši kot kadarkoli v zadnjih dveh desetletjih. Zaradi tega je ogroženo normalno delo, proizvodne zmogljivosti so slabše izkoriščene, izbor živilskih izdelkov, ki že tako ni prav bogat, se še zmanjšuje, z vsem tem pa je ogrožena tudi domača pridelava hrane. Na to so predstavniki Kmetij-sko-živilskega kombinata Gorenjske in kmetijskih zadrug ter živilske industrije in živinorej-sko-veterinarskega zavoda opozorili na današnjem pogovoru na medobčinski gospodarski zbornici. Kot so dejali, je osnovni vzrok za sedanjo krizo v kmetijstvu nesorazmerje pri cenah, še zlasti pri mesu in mlečnih izdelkih ter nekaterih drugih pridelkih in živilih, pa tudi vse večje pomanjkanje obratnih sredstev, zaradi česar morajo najemati drage kredite. »Nesorazmerja v cenah v zadnjih letih so družbeno pridelavo pripeljala pred bankrot«, je dejal Janez Tavčar, direktor kombinata. »V zadnjih 20 letih smo prvič pred dilemo: ah proizvodnjo, ki Bo tržiška občina s hotelom prevzela še osem ljudi? TRŽIČ, 16. febraurja — V srednjeročnih načrtih zapisani nosilec gostinsko-turistične dejavnosti tržiške občine je dokončno klecnil pod bremeni. Živila so si tudi zato »priborila« nedeljsko televizijsko bodečo nežo. Nekaj bodic bi moralo zbosti tudi posameznike v tej občini, ki niso naredili vsega, da bi gostinstvu povrnili nekdanji sloves. Največji kamen spotike je nekdanji hotel Pošta v starem mestu. Nekdanje sobe zasedajo zaposleni pri poslovn- enoti tozda Živil. Lanskoletna izguba bo segla do višine 20 milijonov dinarjev, od osmih gostinskih lokalov Živil v Tržiču sta le dva donosna, drugi so pridelali izgubo. Sedanji člani tržiškega izvršnega sveta se trudijo, da bi imeli dovolj argumentov, s katerimi bi prepričali vodstvo šole pri Gospodarski zbornici Slovenije, da je prav njihovo mesto primerno za stalno naselitev te ugledne ustanove. Vedo, daje med pogoji tudi zahteva za dodatnimi ležišči v kraju, kjer bo šola. Te bi lahko pridobili le v nekdanjem hotelu Pošta, vendar šele po temeljiti prenovi. Ker pa Živila menijo, da se obnova ne splača, so z dopisom 2. februarja terjali od Živil, naj jim podedovano osnovno sredstvo brezplačno vrnejo. Predsednik IS Tržič Slavko Teran je povedal: »Na pobudo še ni odmeva. Menimo, da bi morebitna na novo ustanovljena gostinska organizacija dobro delala le, če bodo pri njej zaposleni dobili za dobro delo dobro plačilo. Tčtko bi lahko oživili staro mestno jedro. Tudi s tem izpolnjujemo enega od pogojev za* pridobitev šole, ki bi vsestransko poživila tržiško občino.« Direktor tozd Gostinstvo Živila Naklo, Ivan Demšar pa je dejal: »Živila so dobila pred petimi leti bivši Central, ki nam zdaj dela sive lase. Tudi tržiški del gostinstva je bil ob preddvorskem, jezerskem in kranjskem zraven. Politična akcija združevanj je bila takrat nuja, posledice pa so boleče. Tudi zato bomo tržiški občini odgovorili, da jim nekdanji hotel Pošta brezplačno vračamo, vendar morajo zraven vzeti tudi osem ljudi, ki jih nimamo i kje zaposliti.« j MIRKO KUNŠIČ Nevarni odpadki na odlagališču DOLE NAD IDRIJO, 16. februarja — Čeprav je odlagališče komunalnih odpadkov, v gozdni kotanji blizu Dol nad idrijsko kotlino, ograjeno, so vhodna vrata na stežaj odprta. Tudi nov sneg ni skril kupov industrijskih odpadkov, ki na tem smetišču praviloma ne bi smeli biti. Prav v teh kupih tli spor s škofjeloško občino. Ta namreč utemeljeno sumi Idrijčane, da izcedne vode, ki se splakujejo v potok Raskovec, od tam v Žirovnico in nato v Soro, lahko ogrozijo vire pitne vode v žirovski kotlini. Včeraj smo med kupi industrijskih smeti zlahka odkrili, od kod jih vozijo. Tovarniški lističi Iskre Idrija img-jo datum 2. februarja letos. Sneg še ni prekril livne posode tamkajšnjega rudnika, najdena steklenica z nalepkami o strupeni vsebini je tudi dovolj zgovorna in potrjuje sum Škofjeločanov. To idrijsko občinsko smetišče nima v nekajkilometrskem krogu nobenega soseda, ki bi bedel nad tem, kaj vse vozijo, stresajo in zasipavajo v kotanjo, kjer sta bili včasih dve krmišči. Kdo bo prevzel odgovornost, če pride zaradi odlaganj tudi nevarnih odpadkov do škodljivih posledic na območju idrijske ali pa škofjeloške občine? (Besedilo in slika: Mirko Kunšič) je nerentabilna in s povečevanjem obsega izgubo še povečuje, zmanjšati ali ponekod celo ukiniti. Ni mogoče vztrajati pri tem, da bi za vsako ceno še naprej pridelovali in predelovali vse tisto kot do zdaj.« V kombinatu imajo največjo izgubo pri predelavi mleka, in sicer povprečno 146 dinaijev pri litru. Samo v januarju so zaradi nesorazmerja v cenah imeli za 370 milijonov dinaijev manj dohodka. Nerentabilni so prav vsi mlečni izdelki. Tudi mesna predelava ni več donosna. Miro Du-ič iz Mesoizdelkov je povedal, da so tiste izdelke, ki so jim prinašali največ izgube, opustili. Dejal je tudi, da je pri njih precejšen problem pomanjkanje kvalificiranih mesarjev. Tudi kmetje so se znašli v precej težjem položaju, le da se pri njih to ne kaže v finančni izgubi. Ždaj oddajajo manj mleka kot pred zadnjimi ukrepi zvezne vlade in prodajo manj živine. Janko Sumi, direktor gorenjske kmetijske zadruge, je ob tem opozoril na to, da zaradi teh težav kmetje v zadnjem času precej manj denarja vlagajo v posodobitev in opremo kmetij. Direktor škofjeloške kmetijske zadruge Vinko Kržišnik je dejal, da so se na njihovem območju naložbe v zasebno kmetijstvo v zadnjih petih do desetih letih kar desetkrat zmanjšale. Hranilno-kreditna služba v zadrugi ima sicer dovolj denarja za posojanje, vendar ga kmetje ne marajo, ker so previsoke obresti. Pekarne za zdaj še niso v izgubi, a le zato, ker se ne držijo določila, da naj bo delež tako imenovanega socialnega kruha, ki jim sicer prinaša veliko izgubo, 30 odstotkov. LADO STRUŽNIK RUN M tl* Iz februarske številke: Turbo Pascal 4.0 Rižarno s CPC Samostojna razstava slik Karla Kozoleta TRBOVLJE, 16. februarja — V četrtek, dne 18. februarja bo ob 18. uri v Likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu odprta samostojna razstava del slikarja Karla Kozoleta, člana likovne sekcije Relik Svobode Center, Trbovlje. Predstavil se bo s svojimi najnovejšimi likovnimi stvaritvami, ki obsegajo poleg slik v raznih tehnikah tudi malo plastiko. Razstavo organizira Zveza kulturnih organizacij Trbovlje. Odprta bo do 28. februarja, vsak dan od 16. do 19. ure. T. L. Blejski pevci bodo peli v Trbovljah TRBOVLJE, 16. februarja - V petek, 19. februarja bo ob 19. uri v dvorani doma Svobode II na Trgu Franca Fakina v Trbovljah celovečerni koncert znanega gorenjskega pevskega okteta LIP Bled. Predstavili se bodo z narodnimi in umetnimi pesmi raznih domačih in tujih skladateljev. V goste jih je povabila Zveza kulturnih organizacij Trbovlje. RADAR Hitro do poenotenih podatkov ___A._M M r~m ■ ■ * v* — -_ _ Na posvetu MGZ revirskih občin so se dogovorili za izdelavo idej* nega objekta za regijsko računalniški podprti informacijski sistem TRBOVLJE, 16. februarja — »Informacijski sistem v Zasavju bi skušamo slediti tistim, ki so že lahko precej poenostavili s poenotenjem podatkov. Ti bi bili primerljivi, natanko bi vedeli, kje jih lahko iščemo, bili bi bolj dostopni in hitreje bi jih lahko uporabili. To so prednosti, ki bi jih dosegli-z regijskim računalniško podprtim informacijskim sistemom. Vlogo centra bi lahko prevzel zasavski računski center,« je povzel pobudo za ustanovitev takšnega sistema Janez Podbregar, predsednik odbora za računalništvo in informacijski sistem pri MGZ revirskih občin na današnjem regijskem posvetu na to temo. Zasavje v razvoju primernega informacijskega sistema krepko caplja za drugimi regijami. Različne podatke marsikdo le malo predelane pošilja na več naslovov. Informacije so večkrat zastarele, v različnih službah, ki se ukvarjajo z analizami, pa je še vedno glavno delovno orodje svinčnik, radirka in telefon. Informacijski sistem, kakršnega so si zamislili v odboru, bi pomenil na tem področju pravo zasavsko revolucijo — predvsem pa drugačno delo. Na današnjem dobro pripravljenem posvetu, sklicala ga je MGZ, so se dogovorili, da bo posebej projektni svet izdelal do konca leta idejni projekt za postavitev regijskega računalniško podprtega informcij-skega sistema. Jože Andrej Čibej je pojasnil, da bo projektni svet analiziral sedanje stanje na tem področju, ugotovil informacijske potrebe, določil funkcije in podatkovne razrede in razdelil po-dinformacijske sisteme. Ko bo izdelan idejni projekt, se bodo v Zasavju odločali o nadaljnji usodi regijskega informacijskega sistema. To prvo nalogo bodo deloma financirale občinske raziskovalne skupnosti. Jasno je, da bo postavljanje regijskega sistem zahtevalo veliko dela, trdega in točnega, pa tudi precej denarja. Na to je opozorila tudi predsednik MGZ Trbovlje Leopold Grošelj, ki je dodal: »Ta naloga je tudi ena izmed nalog, ki smo jih v Zasavju zapisali v družbeni dogovor o skupnih revirskih nalogah. Gre za proces, ki bo pospešil prestrukturiranje zasavskega gospodarstva, pomeni pa tudi bolj načrten razvoj regije. Z njim le skušamo slediti tistim, daleč pred nami.« V razpravi so udeleženci posveta opozorili predvsem na podvajanje podatkov. Boža Pavčnik iz trboveljske podružnice SDK je poudarila, da nov sistem ne bi smel dodatno obremenjevati združenega dela, prav tako pa ne bi smel biti vzporeden kakšnemu drugemu, na primer, tistemu, ki ga ima SDK. Odgovor Jožeta .Andreja Čibeja je bil: »Zdaj nekatere podatke zbirajo v delovnih organizacijah trikrat, včasih tudi ne da bi bili komu potrebni. V delovnih organizacijah ponekod še vedno opravljajo kvazi statistične funkcije, kjer zbirajo ljudje podatke do smrti, ne da bi bili za kogarkoli uporabni. Zato bi radi zbiranje poenostavili, nikakor pa ne podvajali. SDK naj bi bila so-nosilec teg razvoja.« Bosima Mi-čovič, direktorica zasavskega zdravstvenega centra pa je večkrat poudarila, da ima zdravstvo že dokaj dober informacijski sistem v celotni republiki in ne vidi smisla postavljati še enega. MARKO PLANINC Maribor brez svojega priljubljenega festivala? MARIBOR, 16. februarja — Sinoči so se zadnjikrat v tem mandatnem obdobju sestali člani upravnega odbora društva glasbenih delavcev Harmonija iz Maribora. Pri pregledu opravljenih akcij v lanskem letu so se največ mudili pri 21. slovenskem festivalu narečnih popevk, imenovanem »Popevka vesele jeseni 87«. Stroški organizacije festivala so kljub izrednim naporom in varčevalnim ukrepom porasli, tako da je festival stal kar 21 milijonov dinarjev. Veliko izdatkov so pokrili s prihodki propagandnih akcij, velik pa je tudi prispevek matičnega društva. Prav pri slednjem je bilo največ vročih razprav. Ugotovili so, da ob tako velikih izdatkih letos društvo ne bo uspelo pripraviti 22. festivala »Popevka vesele jeseni 88«. Kljub ugodnemu poslovanju društva je obstoj te organizacije, ki združuje več kot tri tisoč glasbenikov, ob izdatkih za mariborski popevkarski festival vprašljiv. Vse kaže, da bosta Maribor in naša republika letos ostala brez svojega najstarejšega festivala popevk. (B. Č.) ..............-.v I ČRNOMELJ, 16. februarja - Ob letošnjem prazniku Črnomaljske občine bodo v črnomaljski stanovanjski soseski Čardak odprli nov dom starejših občanov, ki bo imel 186 ležišč in vse drugo, kar sodi k takšni socialni ustanovi. Naložba je stala več kot 2 milijardi dinaijev. Denar je v glavnem prispevala republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, precejšen delež pa je primaknila tudi občina Črnomelj. Na sliki: Dom starejših občanov na Čardaku, ki ga bodo odprli v petek, 19. februarja. (Besedilo in slika: Slavko Dokl) Fotografije o najhltrejšem transportu blaga na vpogled ŠKOFJA LOKA, 16. februarja — Delavci LTH Škofje Loke si bodo od danes pa do konca meseca ogledali fotografije o najhitrejšem transportu blaga. Njihov sodelavec, Janez Pipan, ki dela na področju transporta, je dobil profesionalne posnetke zahodnonemške letalske družbe Lufthansa o načinih cargo transporta. Razstavo so pripravili člani kulturne skupine te loške tovarne. (M. K.) Križevčani vabijo na prleško gostii vanje LJUTOMER, 16. februarja — Po zelo uspeli lanskoletni prireditvi, prvem pravem prleškem gostuvanju, ki ga je turistično društvo Križevci pri Ljutomeru pripravilo, da bi obogatilo turistično ponudbo in obenem ohranilo stare prleške ženitovanjske običaje, bodo prizadevni Križevčani enako prireditev pripravili tudi letos. Gostuvanje bo 18. in 19.' junija v Križevcih, in ker na prireditvi prijavljene mlade pare zares poročijo po vseh starih običajih, že zdaj vabijo pare, ki bi se radi poročili na pravem prleškem gostii vanju, da se prijavijo na naslov: Turistično društvo Križevci pri Ljutomeru, 69242 Križevci, ali po telefonu (069) 87-066. (J. P.) PRAVNA POSVETOVALNICA Sprememba delovnega razmerja A. M., Celje: V delovni organizaciji sem zaposlena za določen čas, ker nadomeščam delavko na porodniškem dopustu. Ali obstaja kakšna možnost, da se to delovno razmerje spremeni v delovno razmerje za nedoločen čas? ODGOVOR: Delovno raz- merje za določen čas se lahko sklene samo izjemoma, in to v primerih in s pogoji, ki so določeni v samoupravnem splošnem aktu. V praksi gre najpogosteje za nadomeščanje začasno odsotnega delavca. Tako delovno razmerje preneha z dnem, ko se vrne odsotni delavec. V primeru, da začasno odsotnemu delavcu preneha delovno razmerje, pred-no se vrne na delo, pa laliko po določilu člena 36/5 zakona o delovnih razmerjih delavec, ki je zaradi nadomeščanja sklenil delovno razmerje za določen čas, brez oglasa sklene delovno razmerje za nedoločen čas. Le v opi- KUPON za pravno posvetovalnico »Dela« sanem primeru bo lahko prišlo do spremembe delovnega razmerja brez oglasa. Zavlačevanje postopka M. J., Radovljica: Pred sodiščem poteka postopek o ugotovitvi in razdelitvi premoženja po razvezi zakonske zveze. Bile so že štiri obravnave, vendar je tožnik vsakič predlagal drugo varianto, tako da se zadeva ni mogla zaključiti. Prosim za pojasnilo, zakaj se postopek tako zavlačuje in na kakšni podlagi mi tožnikov odvetnik grozi, da bom jaz plačala vse stroške? ODGOVOR: Kadar se bivša zakonca ne sporazumeta, trajajo sodni postopki, v katerih se po razvezi urejajo njune premoženjske zadeve, praviloma dolog časa. Vzrok so po eni strani dostikrat zaostreni odnosi med nekdanjima zakoncema, ki onemogočajo pametne dogovore, po drugi strani pa zamotano ugotavljanje dejanskega stanja. Kot je razbrati iz vašega pisma, je šlo na prvih dveh obravnavah za pogovore o možni poravnavi med strankama, ki pa niso bili uspešni. Zato se je nato začelo ugotavljanje dejstev, ki so pomembna za ugotovitev, katero premoženje je skupno premoženje in kolikšen je delež vsakoga od bivših zakoncev na tem premoženju. Vse to je pri vas sporno, zato mora sodišče ugotavljati, kdaj in kako je bilo premoženje pridobljeno, kolikšni so bili dohodki zakoncev, posojila, koliko je kdo pripomogel k ohranitvi premoženja, kdo je opravljal domača dela, kdo je skrbel za varstvo in vzgojo otrok in kakšno vlogo je imel vsak pri upravi ter povečanju skupnega premoženja. Brez vseh teh številnih podatkov sodišče ne bo moglo odločiti o tožbenem zahtevku. Kar pa se tiče plačila stroškov, velja načelo uspeha: stroške nasprotne stranke (delno) plača tista stranka, ki v pravdi (delno) propade. Predkupna pravica B. L., Domžale: Skupno smo trije solastniki stanovanjske hiše, pri čemer znaša moj delež tri četrtine. Solastnika, s katerima se ne razumem, nameravata svoja deleža prodati, zanima pa me, ali lahko zahtevam, da ju prodata meni. ODGOVOR: Solastništvo samo po sebi ne ustanavlja zakonite predkupne pravice, četudi gre za večinski solastniški delež tistega, ki se za takšno pravico poteguje. Glede na to torej od solastnikov ne morete zahtevati; da svoja deleža prodata vam.. RADAR PISMA BRALCEV Grenak občutek ob brezdušnosti družbe Najostreje protestiram proti brezdušno birokratskemu izkoriščanju naših sredstev javnega obveščanja. Mislim na poročilo v TV Obzorniku 9. februarja, ko je napovedovalka morala obvestiti slovensko javnost, da je en pacient lani v Kliničnem centru v Ljubljani porabil kar tri odstotke vseh sredstev ormoške zdravstvene skupnosti. Poročilo sem poslušal z ženo, ki se je lani zdravila v tej ustanovi, kjer so se zdravniki kar štiri mesece z vsem srcem in znanjem borili za njeno življenje. Ne bi rad videl, da bi kdo doživel osuplost in tesnobo, ki sva jo pri tem začutila. Danes že vem, da ni šlo za ženo, vendar grenkega občutka ob brezdušnosti naše družbe to ne zmanjša. Koliko je še danes vredna oguljena politična fraza iz povojnih let, ki je človeka razglašala za naše največje bogastvo. In predvsem, kaj tak podatek pove o trenutni samoupravni organiziranosti zdravstva? Ni več kot na dlani, da zdravstvena skupnost, ki je ekonomsko pač samo zavarovalna rizična skupnost, to preprosto in po domače povedano ne more več biti od trenutka, ko mora porabiti od svoje celote kar tri odstotke za enega samega zavarovanca? Lo- gika rizičnih skupnosti po vsem svetu je taka, da morajo biti čim večje, pa če je komu pri nas še tako do tega, da se moramo v vsaki občini igrati samoupravljanje — uporabniki z izvajalci - kljub vsej zdravi pameti in kljub temu, da to že leta, ob vseh resolucijah od zgoraj, nima več nobene vsebine. Pred leti sem se v skupščini zdravstvene skupnosti potegoval za drugačno obliko organiziranosti, pa smo bili delegati po vrsti utišani s pojasnilom, da proti sistemu ne moremo razpravljati. Pričakujem, da bo enkrat zmagal zdrav razum in bodo končno za zdravstvo po skupnem dogovoru začeli skrbeti strokovnjaki iz zdravstva in ekonomskih ved, ki bodo to počeli z visoko mero etične zavesti in da se bo denar za zdravstvo zbiral po enotnem republiškem ključu. Ne vem, že dolgo ne vem, zakaj ne gre tako, da bi vsak zaposleni v Sloveniji dal enak odstotek od BOD za zdravstvo. To bi bilo preprosto pošteno in o tem se vendar lahko samoupravno dogovorimo in ima potem tak dogovor še vedno samoupravno vsebino. Ne vidim, zakaj bi naj bilo v takem dogovoru manj samoupravljanja. Slišim očitek, da se potegujem za tehnokratski pristop. Ne razumem, zakaj bi naj imel negativen prizvok, če bi tehnokracija ravnala tako, kot sem napisal. Imam občutek, da zdravstvo ni edino področje, kjer bi nam lahko pomagala iz težav. dr. BOŽIDAR RADOŠ, Kerenčičeva 14, Ormož V Iskri Rotomatiki danes odpira razstavo Nande Rupnik IDRIJA, 16. februarja — Nande Rupnik, ki ga Idrijčani dobro poznajo kot vodjo delovne terapije v idrijski psihiatrični bolnišnici, širša javnost pa ga ceni kot prizadevnega in vsestranskega likovnega ustvarjalca, bo od jutri dalje razstavljal v prostorih spodnjeidrijske Iskre Rotomatike. Za to priložnost je izbral niz svojih perorisb in akrilnih podob na platnu. Rupnikova razstava v Spodnji Idriji bo odprta do konca tega meseca. Z njo je idrijski slikar, katerega dela tudi po mnenju strokovnjakov v mnogočem presegajo povprečno raven ljubiteljskih umetnikov, povečal število svojih javnih nastopov na 22 predstavitev, med katerimi je približno polovica samostojnih razstav. Dela Nandeta Rupnika poznajo tudi v zamejstvu. (K. R.) Zidajo OŠ za pouk v italijanščini LUCIJA, 16. februarja — Delavci koprskega Stavbenika so pred dnevi tukaj začeli graditi novo osnovno šolo za pouk v italijanskem učnem jeziku. Solo gradijo v neposredni bližini lucijske Osnovne šole Edvarda Kardelja (s slovenskim učnim jezikom), v njej pa naj bi bili štirje razredi in vsi pripadajoči drugi prostori oziroma kabineti, namenjeni osnovnošolcem na nižji stopnji. Doslej so iz občinske izobraževalne skupnosti in republiškega proračuna zbrali približno 300 milijonov dinarjev, do konca marca pa bi za to šolo potrebovali še 200 milijonov dinarjev. Polovico te vsote naj bi spet prispeval republiški proračun, preostalo polovico pa nameravajo zbrati po zaključnih računih iz čistega dohodka posameznih delovnih organizacij v občini. Če bodo denar zbrali pravočasno, bodo šolo lahko dogradili do konca maja, to pa pomeni, da bodo za šolarje, pripadnike italijanske narodnosti, odprli nova šolska vrata jeseni. (B. Š.) Pisan pustni sprevod skozi Postojno je bU dobro obiskan POSTOJNA, 16. februarja — Sončno vreme je na ogled tradicionalnega pustnega sprevoda po mestnih ulicah, ki ga je tudi tokrat pripravilo Turistično društvo Postojna, privabilo številne obiskovalce. Med ljubitelji ohranjanja starih običajev je pustna prireditev dobila že kar lepo število privržencev, saj je v sprevodu sodelovalo 12 skupin z okoli 400 maskami. Na njenem čelu je bil konjenik s pustnim praporom, za njim pa so se zvrstili člani postojnske godbe, šolske skupine iz Postojne, Prestranka in Pianine, mladi iz Hrušev-ja so predstavili zamotana pota mlekarske proizvodnje, skupina iz Zagona raziskovanje jam, skupina iz Velikega Otoka si je nadela ime Optimizem, katerega si je lahko vsakdo razlagal na svoj način, časov, ko je bilo po vaseh slamnatih streh in požarov še na pretek, se je spominjala protipožarna skupina iz Studenega, ki pa ima tudi v sedanjih razmerah veliko priložnosti za gašenje nekoliko drugačnih požarov, prijetna poživitev sprevoda pa je bila tudi precej številčna skupina škoro-matov iz Podgrada. V Cerknici je bila ena zadnjih, več kot teden dni trajajočih pustnih prireditev, sinočnji Pavlihov večer. Norčije pa bodo končali v sredo popoldne s pustnim pogrebom, ki se bo, kot je to že v navadi, začel pri znameniti Zajfenci in končal na mostu. (M. T.) Moped tori za izžrebanca igre Kekec pašteta nagrajuje MURSKA SOBOTA, 16. februarja — V že četrtem kolu nagradne igre Mesne industrije iz Murske Sobote Kekec pašteta nagrajuje, ki poteka vzporedno z igro Podarim-dobim, je bil izžreban Boris Petek iz Nedelice pri Turnišču, ki je dobil za nagrado moped tori. v tem kolu je žreb izbiral med 8.826 poslanimi kuvertami. (J. P.) Ob sobotah brezplačno kopanje v zimskem bazenu za Velenjčane TITOVO VELENJE, 16. februaija - Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje je tudi Velenjčanom omogočila brezplačno kopanje v zimskem bazenu v Titovem Velenju in sicer vsako soboto, od 1. februarja do 30. marca med 16. in 18. uro. (L. O.) ee institut •gg jožef Stefan • O ljubljana • jamova 39 ItfTSnTMtAkOB TOZD Zastopstvo IBM Ljubljana, Moše Ujadejeva 29— “I—I—|— ^ ' ' Slovensko narodno gledališče v Ljubljani, TOZD Opera In balet objavlja prosta dela in naloge — dveh garderoberjev - KV krojača — garderoberke - KV šivilje Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo 3 mesece. Objava velja do zasedbe del in nalog. Prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Komisiji za delovna razmerja TOZD Opera In balet SNG, Ljubljana, Župančičeva ul. 1. 17-2050 USPOSABLJANJE za araanao ŠTS PC UVODNI TEČAJ PC-PIS VVORDSTAR LOTUS 1-2-3 seznanjanje z možnostjo uporabe računalnika IBM PC na različnih področ|lh, usposabljanje za delo z urojovanlkom besedil za naše jezike; usposabljanje za delo z urejevalnikom bteedil; osnovno In Izpopolnjevalno usposabljanje za delo s preglednicami; dBASE III PLUS osnovno In Izpopolnjevalno usposabljanje za delo z zbirkami podatkov; SUPERPROJECT+ usposabljanje za delo s programom za mrežno planiranj«. Delo poteka praktično na računalnikih tipa IBM-PC ob podpori predavstelia In 3 asjste9‘°v Po končanem usposabljanju nudimo 3-mesečno telefonsko INFORMACIJE - TELEFON (061) 214-309, Int. 420 ★★★★ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 194 I USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA Priloga Sedem pogledov: Kam »ploveš« jugoslovanski turizem - Ceste so slabše kot so bile lani - Vojvodina čaka nove objekte, staro pa naj propada Oblikovan predlog možnih kandidatov Predsedstvo RK SZDL je listo možnih kandidatov poslalo v pre sojo kandidacijskim konferencam — O pisanju o JLA, SLO in DS LJUBLJANA, 16. februarja — Letos poteče mandat predsedniku predsedstva naše republike Francetu Popitu. Član tega predsedstva dr. Boris Majer zavoljo zdravstvenih razlogov svoje funkcije ne more več opravljati. Dveletni mandat pa poteče tudi vsem predsednikom in podpredsednikom v republiški skupščini in skupščinah interesnih skupnosti v republiki. Zato je predsedstvo RK SZDL danes izoblikovalo predlog možnih kandidatov za vse te funkcije in ga poslalo v presojo kandidacijskim konferencam. Temeljne kandidacijske konference v krajevnih skupnostih in tozdih se bodo sestale med 17. februarjem in 4. marcem, sledile bodo občinske kandidacijske konference sredi marca, republiška kandidacijska konferenca bo konec marca, sredi aprila pa bodo volitve v občinskih skupščinah (te bodo volile svoje vodstvo in glasovale o kandidatih za predsednika predsedstva in člana predsedstva) ter seja republiške skupščine, ki bo izvolila svoje vodstvo, na njem bodo razglasili tudi izvolitev predsednika in člana predsedstva SR Slovenije. Novost na kandidacijskih konferencah bo, da bodo tudi na njih lahko navzoči predlagali nove mož- • LJUBLJANA, 16. februarja - Predsedstvo RK SZDL Slovenije je danes oblikovalo predlog možnih kandidatov za predsednika in člane predsedstva SRS ter nosilcev vodilnih funkcij v skupščini SRS in skupščinah sisov. Možni kandidati za predsednika predsedstva SRS so Marko Bulc. Tomaž Ertl, Mojca Drčar-Murko, dr. Ivo Fabinc, Andrej Marinc, Janez Stanovnik in Ciril Zlobec, za predsednika skupščine SRS pa Miran Potrč. ne kandidate, in če bodo dobili najmanj četrtinsko podporo navzočih in bodo v kandidiranje privolili, bodo uvrščeni na seznam možnih kandidatov. Za predsednika in člana predsedstva bo v primerjavi z drugimi funkcijami, kjer bo možno voliti med več kandidati za isto funkcijo, treba določiti le po enega kandidata — izbran pa bo tisti, ki bo dobil na republiški kandidacijski konferenci največ glasov, vendar najmanj pa tretjino glasov delegatov na konferenci. Seveda bodo delegati na republiški kandidacijski konferenci glaso- vali na podlagi mnenj svoje baze, ta pa se bo morala odločiti med sedmimi možnimi kandidati za predsednika in devetimi možnimi kandidati za člana predsedstva SR Slovenije ali morda še med več kandidati, če bo na kandidacijski konferenci predlagan še kdo. • Blizu dvajset članov predsedstva je sodelovalo v razpravi, ki jo povzemamo na 5. strani. Strnil jo je Jože Smole s poudar-i kom, da smo vsi odgovorni za JLA, torej ne moremo biti neprizadeti spričo grobih žalitev in nekorektnega pisanja; takšno početje je treba z vso ostrino obsoditi, hkrati pa zavrniti tudi komentarje, da imamo v Sloveniji sumljiv odnos do JLA, SLO in DS in politike neuvrščenosti. Sicer pa je bila na današnji seji predsedstva RK SZDL, na kateri so imenovali tudi predsednike in člane večine svojih delovnih teles, najbolj razgibana točka razno. Temo je sprožil član predsedstva Jože Šteh s svojo kritiko javnih občil oziroma nesprejemljivega pisanja o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti, o JLA in o obisku Branka Mamule v Etiopiji. Omenil je prispevek dopisnika Dela iz Nairob.ija, ki da ni dovolj celovit, predvsem pa uvodnik v Mladini, ki napada Etiopijo, JLA in Branka Mamulo. Za uvodnik v Mladini je dejal, da bi ga bilo treba obsoditi. Predlagal je tudi, naj sveti predsedstva za SLO in DS, tiskovni sveti in sveti za mednarodne odnose obravnavajo vse pisanje o JLA, SLO in DS, tudi o našem projektu vojnega nadzvočnega letala, in do tega sprejmejo stališče. Kot je dejal predsednik SZDL, razprave še ni moč skleniti, ampak mora biti spodbuda v boju za hitrejše in celovitejše obveščanje o tem področju, kjer za zdaj o podružbljanju le govo- rimo, narejenega pa ni bilo skoraj nič. Jože Smole je dejal, da bi morali dobiti podatke o tem, koliko orožja in vojaške opreme prodamo, kajti če o tem piše tuji tisk podatki pri nas ne morejo biti strogo zaupni. Legitimna tema naj bo tudi obravnavanje vojne industrije; prav je, da jo imamo, saj nam daje večjo samostojnost in spodbuja znanje in nove dosežke, vendar pa njen razvoj ne more biti zunaj stvarnih možnosti. Jože Smole je posebej poudaril, da take zahteve niso napad na JLA, zato je treba zavrniti vsako namigovanje o tem. (Imena možnih kandidatov na 5. strani). JANA TAŠKAR Z molotovkami nad športni center bančnikov KORNBERG, 16. februarja — Gasilci pospravljajo pogorišče športnega centra Deutsche bank AG, kije največja zahodnonemška banka. V zgodnjih jutranjih urah je skupina mladih ljudi vrgla nanj molotovke, nato pa se razkropila. (Telefoto: Reuter) Naredimo več za izvoz v ZDA Med pogovori v New Yorku je B. Mikulič zvedel, da premoremo premalo za izvoz ustreznega blaga OD NAŠEGA DOPISNIKA NEW VORK, 16. februarja — Predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikuiič, ki je v nedeljo zvečer po koncu uradnega obiska v Kanadi dopotoval na dvodnevni neuradni obisk v ZDA, se je včeraj v New Yorku sestal s predstavniki jugoslovanskih delovnih organizacij. Sestanka sta se udeležila tudi zvezni sekretar za zunanjo trgovino Nenad Kreluč in naš veleposlanik v ZDA Žika Kovačevič. Blagovna menjava med obema državama je bila lani 1,5 milijarde dolarjev, od tega je Jugo-: slavija izvozila za 730 milijonov dolarjev blaga, to je za 29,7 odstotka več kot leto prej. Kovačevič je poudaril, da ostaja ameriški trg kljub protekcionističnim pritiskom še naprej med najbolj odprtimi na svetu, zato je pomembno, da se dolgoročno usmerimo nanj. Po njegovem mnenju otežuje večji izvoz v ZDA predvsem dejstvo, da ni- Premostitvena posojila za nadaljevanje gradnje Če ZIS do konca marca ne bo zagotovil denarja, bodo morali cestarji nekatera gradbišča zapreti LJUBLJANA, 16. februarja — Če bi Skupnost za ceste Slovenije graditeljem karavanškega predora, ljubljanske južne obvoznice in graditeljem na drugih pomembnih gradbiščih v naši republiki naročila, da naj zaradi pomanjkanja denarja ustavijo vsa delj, bi bila škoda precej večja, kot je zdaj, ko so morali na nekaterih gradbiščih začasno omejiti obseg del. Da bi bila zaradi tega gradnja čimmanj ovirana, bo treba v najkrajšem času zagotoviti premostitvena posojila. Če ZIS do konca marca ne bo zagotovil potrebnega denarja za gradnjo, bomo morali tudi v naši republiki ustaviti delo na nekaterih gradbiščih, tako kot so to že storili Hrvatje na odseku avtoceste proti Slavonskemu Brodu, so povedali na današnji seji skupščine Skupnosti za ceste Slovenije. Slovenski cestarji pričakujejo, da bodo del premostitvenih posojil dobili iz denarja, ki se steka na račun zveznega komiteja za promet in zveze (bencinski dinar) in sicer tisti del, ki je namenjen za začetek gradnje novih odsekov avtocest v letošnjem letu. Nekaj denarja za premestitev pričakujejo tudi od slovenskega izvršnega sveta, nekaj pa kot premostitveni kredit naših bank. Na ta način bi lahko nadaljevali dela na gradbiščih. Ker še vedno ni sprejet zakon o financiranju gradnje avtocest V torek samo ena odločitev Odloženi olimpijski smuk je povzročil zamudo v sporedu alpskih smučarjev CALGARY, 16. februarja - Zaradi zapleta z moškim smukom, ki so ga morali v nedeljo v Nakiski odpovedati in so ga lahko spravili pod streho šele v ponedeljek, je ves spored v alpskem smučanju v enodnevni zamudi. Zaradi tega se je tudi zgodilo, da je četrti tekmovalni dan - torek — minil z eno samo končno odločitvijo na ledu (športni pari), na snegu pa brez sleherne, kajti kombinatorci tekmovanja danes niso končali, kot je bilo predvideno, marveč so ga s smukom šele začeli. Toda zaradi tega si vendarle nihče posebej ne beli glave, kajti časa je še veliko, saj olimpijski spored tokrat prvič traja kar 16 dni in vsebuje tri konce tedna. Sicer pa je med Jugoslovani v Calgaryju zdaj v ospredju ekipna skakalna tekma, predvidena za sredo, v kateri ifaša četverica nedvomno sodi med moštva, ki se iahko uvrstijo zelo visoko. (Več na 10. strani.) v Jugoslaviji, delegati niso sprejeli finančnega načrta cestne skupnosti za letos, saj ne vedo, kolikšen bo v prihodnje bencinski dinar (zdaj je • Na današnji seji so delegati izvolili novo vodstvo skupščine cestne skupnosti. Odslej bo skupščini predsedoval Ivan Samec, dosedanji predsednik skupščine občine Moste—Polje, njegov namestnik pa bo Bruno Korelič, predsednik KPO Luke Koper. Dosedanji predsednik skupščine Andrej Levičnik pa je bil imenovan za direktorja delovne skupnosti. 6,9 odstotka cene v prodaji na drobno za nemoteno nadaljevanje gradnje pa bi ga morali po slovenskem predlogu zvišati na 34 do 50 odstotkov). FRANCI DOVČ TEMA DNEVA Ne le poštni nabiralnik Dobili smo predloge možnih kandidatov za predsednika in člana predsedstva naše republike in vodstva vseh skupščin na republiški ravni. S tem pa se je zastavilo eno temeljnih vprašanj naše volilne demokracije, namreč, kakšna je vloga SZDL pri oblikovanju tega predloga. Po statutu je zelo jasna, predsedstvo RK SZDL obhkuje predlog možnih kandidatov. V praksi pa je bilo predsedstvo v tem primeru le posrednik med tistimi, ki so evidentirali, in med evidentiranimi, saj je pridobilo le njihovo soglasje za kandidiranje. Lahko bi sicer tudi temu rekli demokracija, češ, bazi oziroma kandidacijskim konferencam so prepustili, da povedo, kdo je primeren. Toda — kaj so potemtakem kadrovska merila. Da bo bolj ilustrativno: če potrebujemo za člana predsedstva Slovenije človeka, ki se bo' ukvarjal predvsem s kulturo in znanostjo, potem bi predsedstvo RK SZDL storilo prav, če bi izmed evidentiranih bazi ponudilo dva, tri kandidate (ali še kakšnega več), ki so si na tem podropju enakovredni po znanju in dosedanjem prispevku. Kaže, da se bo treba znova pogovarjati, kakšna naj bo vloga socialistične zveze v volilnih postopkih; najbrž ni sporno, da ne more biti le poštni nabiralnik. A če hočemo res demokratične volitve, bo treba končno reči bobu bob tudi pri evidentiranju. Povedano drugače: tudi če je evidentiranje družbeno priznanje, je treba vedeti, za kaj je kdo sposoben — za to pa so potrebna natančnejša merila, ki bodo izključevala anarhično predlaganje imen. In če bo SZDL hotela ostati le posrednik, potem v bodoče ne bo šlo brez programov — pripravili naj bi jih vsi, ki bodo želeli opravljati kako funkcijo. Kajti zgolj po tem, koliko je kakšno ime znano, se ni mogoče in ni dobro odločati. JANA TAŠKAR Vranitzky umirjeno reagiral na izjavo Kurta Waldheima Glavni avstrijski stranki sta zainteresirani, da VValdheimov primer ne bi razbil koalicijske vlade — Razlike v pogledih še ostajajo _ deli VValdheimovega govora stri- OD NAŠEGA DOPISNIKA DUNAJ, 16. februarja — Socialistična in ljudska stranka zelo različno ocenjujeta včerajšnjo televizijsko izjavo. Po drugi strani pa socialistični zvezni kancler Franc Vranitzkj in njegov namestnik Alois Mock (ČVPj ne dramatizirata situacije. Sodeč po izjavah nekaterih politikov iz obeh taborov še iščeta manevrski prostor za najmanj bolečo rešitev »problema VValdheim«, z dobro voljo, da bi koalicija obstala. rodostojnosti«. Kellerjev pan-dan, generalni sekretar OVP (ljudske stranke) Helmut Ku-kacka je povedal vse kaj drugega. Zanj je bila Waldheimova izjava zadovoljiv korak k spravi, v zvezi z nedeljsko »grožnjo« Zelo ostro oceno na račun Waldheimove izjave je že včeraj izrekel generalni sekretar SPO Siegfried Keller. Avstrijskemu predsedniku je očital, da je vse svoje kritike zmetal v isti koš, »skupaj z lažnivci, manipulatoiji in ponarejevalci«. Keller je prav-tako menil, da je Waldheim včeraj ponavljal argumente iz časa predsedniške kampanje in da v izjavi ni z ničimer pomagal k rešitvi problema, ki je nastal zaradi njegove »pomanjkljive ve- Cestnine bodo kmalu za polovico višje Od cestnin naj bi letos cestarji dobili 18 milijard dinarjev - Premalo za vzdrževanje LJUBLJANA, 16. februarja — Cestnine na slovenskih avtocestah se bodo v kratkem povečale za 50 odstotkov. Tako so danes sklenili delegati skupščine Skupnosti za ceste Slovenije, vendar mora s podražitvijo soglašati še republiški izvršni svet. Za redno letno in zimsko vzdrževanje slovenskih avtocest, pobiranje cestnine, amortizacijo (10-od-stotno), vračilo tujih posojil naj bi letos porabili 33,7 milijarde dinarjev, od tega morajo kar 25,7 milijarde dinarjev nameniti za vračanje tujih posojil. V cestno blagajno pa naj bi se od pobrane cestnine letos nateklo 18 milijard dinarjev, to pomeni, da bodo s tem denarjem poravnali 54 odstotkov stroškov, medtem ko so jih še lani 74 odstotkov. Vozniki osebnih avtomobilov so morali 1983. leta plačati za cestnino na avtocesti Ljubljana-Razdrto toliko, kot je tedaj stal liter bencina, lani pa v povprečju 2,35 litra, po zadnji podražitvi bencina 1,69 litra, po novem pa 2,08 litra (predlog je namreč, naj bi cestnino podražili na 1500 dinarjev). F. D. Živčna vojna v Litvi: sporna baltska zgodovina Napetost je dosegla vrhunec zaradi različnih tolmačenj začetkov litovske državnosti -'Očitki Reaganu OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKV.A, 16. februarja — V južni pribaltski sovjetski republiki Litvi je že nekaj dni vse na nogah, vrhunec napetosti pa je bU danes: 16. februar je bil namreč državni praznik republike Litve, a danes je minilo 70 let, odkar je litovska skupščina (tariha) razglasila neodvisnost in suverenost ter s tem prekinila dvestoletno okupacijo carske Rusije. Istega leta (1918) deset mesecev pozneje, je novoustanovljena komunistična partija razglasila prevzem oblasti. Današnja uradna sovjetska propaganda dokazuje, da je šele ta datum začetek prave litovske državnosti. Uradne manifestacije »proti vmešavanju ameriškega predsednika Reagana v litovske notranje zadeve« so bile včeraj, za danes pa so pričakovali neuradne, namreč demonstracije litovskih »ekstremistov in nacionalistov«. Sinoči so v osrednji televizijski oddaji Vremja obširno poročali o shodu v litovskem glavnem mestu Vilniusu. Pisatelj J. Baltu-sis je jezno govoril o »Reaganovi nesramnosti«, tudi drugi govorniki so protestirali proti temu, da je ameriški predsednik podpisal nekakšno deklaracijo — nihče pa ne pove sovjetskim državljanom za kaj sploh gre (ZDA in nekatere druge države še vedno Doslej najbolj razburljiva olimpijska hokejska tekma CALGARY, 16. februarja - Za olimpijski hokejski turnir je veliko zanimanje in tribune dvorane Saddledome so skoraj na vseh tekmah dobro zasedene. Doslej najbolj razburljivo je bilo srečanje med ČSSR (temni dresi) in ZDA, v katerem so Američani že krepko vodili-s 3:0 in 4:1, nazadnje pa vendarle še izgubili s 5:7. Na sliki: tako so se hokejisti ČSSR veselili, ko so dosegli odločilno prednost 6:5. Več na 10. strani. (Telefoto: Reuter) priznavajo predvojne pribaltske republike in z njimi vzdržujejo diplomatske odnose, ker še vedno mislijo, da je Stalin te državice nasilno okupiral po sporazumu s Hitlerjem). Pravda priobčuje danes le skrajšano poročilo TASS iz Vil-niusa, in to na notranji strani. V daljši različici pa med drugim beremo tudi oster »ukor« Reaganovi ženi Nancy, češ da pogosto povzdiguje moža kot bojevnika za mir, da ga celo rine med kandidate za Nobelovo nagrado, da pa nič ne naredi, da se • Sovjetski tisk je zadnje dneve poln člankov in razprav o zgodovini Pribaltika, kajti tudi v drugih dveh republikah imajo težave s podobnimi spornimi obletnicami. Uradno zgodovinopisje očita »buržoaznim krogom«, da ponarejajo dejstva, da zamolčujejo to, da so neodvisnost razglasili pod okriljem nemških okupacijskih vojska. Za Litvo je bilo (usodno) značilno še to, da jo je takratni voditelj KP Vincas Mickiavicius-Kapsukas (v Vilni-usu ima velik spomenik) združil z Belorusijo, da bi ruska Rdeča armada lahko nemoteno prodirala in »osvobajala« vse območje. predsednik ne bi vmešaval v tako »umazana početja«, kot je podpis pod izjavo o litovskem vprašanju. Univerzitetni profesor I. Gro-ginis pravi, da je nedavno na potovanju po ZDA spoznal tamkajšnjo pravo »demokracijo«: ko je na univerzah južnih držav spraševal študente, ali sploh vedo, na čigavi zemlji živijo, ni nihče vedel, da gre za mehiško zemljo. »Torej, imperialisti se doma ne morejo sprijazniti z zgodovinsko resnico, zgodovi no našega naroda pa maličijo,« piše profesor. ANTON RUPNIK LOTO 7. kolo 4, 9, 10, 11, 12, 26, 39 in dodatno 35 • Po seji ministrskega sveta je zvezni kancler prav tako kritično ocenil Waldheimove očitke na račun mednarodne komisije zgodovinarjev in predsednikovo argumentiranje, ki da je bilo takšno kot v času predsedniške kampanje. Na vprašanje, ali je koalicija v krizi, pa je odločno povedal, da je bil v zadnjih dneh položaj res težak, da pa sta se on in njegov namestnik Alois Mock v današnjem pogovoru strinjala, da se mora delo koalicije »kljub temu in morda prav zaradi tega« nadaljevati z vso energijo. Podobno izjavo je podal tudi Mock. kanclerja Vranitzkega, da bo odstopil, kolikor se debata okoli Waldheima ne poleže, pa je Ku-kacka dejal, da se je celotni primer Waldheim začel zaradi SPO oziroma zaradi nekaterih znotraj te stranke, ki so od samega začetka želeli Waldheima diskreditirati. Na koncu pa je Kukacka vendar povedal, da bo predsednik Waldheim kmalu ponovno zavzel stališče do očitkov na njegov račun, Ta Kukackova zagotovitev je izzvenela kot odgovor na Vra-nitzkyjevo današnjo izjavo, po kateri včerajšnja Waldheimova izjava ni*bila »zadostna«. Na to da so se vsaj za sedaj nekateri v obeh taborih odločili, da mora koalicija pač obstati in da je kompromisna rešitev v tem, da Waldheim nadaljuje s popravljanjem svoje »podobe«, kaže tudi izjava popularnega in verbalno nadvse spretnega dunajskega socialističnega župana Helmuta Zilka. Ta je Waldhe-imov govor najprej nekoliko pograjal v Kellerjevem smislu, vendar pa dodal, da se ž nekaterimi Ce gre pri vsem tem s strani vrhov obeh taborov za usklajene poteze, ki naj bi pomirile položaj v lastnih strankah, obenem pa zagotovile delovanje koalicije, je težko oceniti. Pravtako je težko oceniti, če ni Vranitzkyje-va nedeljska »grožnja« veljala tudi tistim v lastni stranki, ki neizprosno zahtevajo Waldheimov odstop. Vrhovi SPO in OVP, oziroma kancler Vranitzky in vi-cekancler taktizirajo znotraj malega manevrskega prostora. Za stranke opozicije je položaj drugačen. Za zelene bi moral Kurt Waldheim odstopiti, SPO pa naj bi se po mnenju njihovega poslanca Petra Pilza že pripravljala na predčasne volitve. BOJAN GROBOVŠEK Drugi krog pogajanj z IMF Posebna pozornost je bila posvečena učinkovitosti boja proti inflaciji BEOGRAD, 16. februarja (Tanjug) — Tu se je po sporočilu zveznega sekretariata za informacije končal drug krog pogajanj med jugoslovansko delegacijo in misijo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) o uporabi sredstev sklada v prihodnjem letu. Ocenjujejo, da so se stališča obeh strani do številnih obravnavanih problemov zbližala. Posebno pozornost so posvetili učinkovitosti mehanizma, ki bi zagotovil izvajanje sprejete jugoslvoanske gospodarske politike v boju proti inflaciji, zlasti na področju splošne in skupne porabe, denarno-posojilne politike in delitve osebnih dohodkov. Pogajanja se bodo nadaljevala takoj, ko bodo končana vsa potrebna posvetovanja, to je kmalu. Jugoslvoansko delegacijo je v tem krogu vodil član zveznega ivzršnega sveta dr. Oskar Kovač. mamo dovolj primernega blaga, da naša gospodarska prisotnost v ZDA zelo niha, da nismo razvili ustrezne marketinške službe, da izvažamo samo v nekatere dele ZDA itd. Naša blagovna menjava z ZDA je bila lani bolj uravnotežena kot zadnja leta, ko se je naš izvoz v ZDA povečal predvsem zaradi izvoza avtomobilov yugo. • BEOGRAD, 16. februarja (Tanjug) — Predsednik ZIS Branko Mikulič se je popoldne vrnil z večdnevnega obiska v Kanadi in ZDA. V trenutku, ko so se pojavili resni problemi pri izvozu yuga na ameriški trg (prodaja oziroma povpraševanje po tem avtomobilu sta namreč začela zelo upadati), je to še posebej pomembno. Naši gospodarstveniki so predsednika ZIS seznanili z glavnimi problemi, ki po njihovem mnenju ovirajo večji izvoz v ZDA. Gre na primer za neustrezen devizni sistem, premajhno tržno usmerjenost jugoslovanskega gospodarstva (slaba kakovost naših proizvodov), za neizpolnjevanje dobavnih rokov, pomanjkanje kapitala za financiranje našega izvoza, saj nekateri naši glavni tekmeci prodajajo svoje blago na tem trgu za 6 do 12-mesečno posojilo. Predsednik ZIS Branko Mikulič je med drugim poudaril, da se v Jugoslaviji zaradi dokajšnjega odliva kapitala v zadnjem letu (med 2 do 3 milijarde dolarjev) srečujemo s specifičnimi problemi, ki so povzročili tudi veliko inflacijo in stagniranje razvoja. Zato si bomo prizadevali za manjši odliv, ZIS pa bo podpiral predvsem proizvodnjo, usmerjeno v izvoz. UROŠ LIPUŠČEK DANES V DELU • Neupravičen strah pred letenjem Zvezni komite za promet ugotavlja, da so poleti naših zračnih prevoznikov varni stran 2 • Pogovor gluhih v Rimu Izraelski premier se vrača domov praznih rok stran 3 • Nadomišljeni obiski na tujem Gospodarsko sodelovanje z Italijo bi lahko bilo drugačno, če bi bili različni obiski drugače pripravljeni . stran 4 • Letos 60 knjig DZS Kljub optimizmu vlada med založniki negotovost stran 6 • Če je voznik slabe volje... Na avtocesti namerno poškodoval štiri avtomobile stran 12 • Radosti in skrbi na Kaninu in pod njim Najbujši sovražnik bovških žičničarjev je veter 11 stran 1J Dogovarjanje o jedrskih poskusih med SZ in ZDA Tak sporazum naj bi sklenili v prvi polovici leta — Cilj je opustiti vse jedrske poskuse ŽENEVA, 16. februarja (Tanjug) — Sporazum med ZDA in Sovjetsko zvezo o skupnih jedrskih poskusih, na podlagi katerih naj bi prišli do zanesljivih metod za merjenje energije, ki se sprosti v taki eksploziji, je pričakovati v prvi polovici leta. Poskuse pod nadzorstvom strokovnjakov obeh držav naj bi izvedli v Semipalatinsku (ZSSR) in Nevadi (ZDA) do konca leta. To sta na današnji tiskovni konferenci izjavila dosedanji vodja ameriške delegacije na teh pogajanjih Robert Barker in njegov naslednik Paul Robinson. Ko se bodo dogovorili o metodah merjenja, sprejemljivih za obe strani, bodo lahko ratificirali sporazuma med ZDA in ZSSR Skupščinska delegacija v Canberri CANBERRA, 16. februarja (Tanjug) - Delegacija skupščine ŠFRJ, ki jo vodi predsednik skupščine dr. Marjan Rožič, je danes prispela v Canberro. Napovedani so pogovori z najvišjimi predstavniki avstralskega parlamenta in vlade. Precej po prihodu v avstralsko glavno mesto je našo delegacijo sprejel predsednik senata Carry Cypra. Odlični rezultati naših na pokalu Loke 88 ŠKOFJA LOKA, 16. februarja — Za zaključek mednarodnega pionirskega tekmovanja za 13. pokal Loke se je na Soriški planini 160 tekmovalcev in tekmovalk iz desetih držav pomerilo še v slalomu. Jugoslovanski zastopniki so bili zelo uspešni, saj so osvojili skupaj sedem kolajn, prva mesta pa so osvojili Urška Hrovat (na sliki) med st. pionirkami, Rene Mlekuž med ml. pionirji in Petra Valenti med ml. pionirkami. Več na 12. strani. (Foto: Zoran Vogrinčič). iz let 1974 in 1976 o omejevanju moči jedrskih poskusov za vojaške in miroljubne namene. Sporazuma jih omejujeta na 150 ki- • Če bi na podlagi uspešno končanega prvega kroga utrli pot ratifikaciji sporazumov iz let 1974 in 1976, bosta supersili začeli konkretna pogajanja o postopnem zmanjševanju števila jedrskih poskusov in moči uporabljenih jedrskih bomb, da bi bilo poskusov nasploh konec. loton TNT, kar je 12-krat več od atomske bombe nad Hirošimo. Ameriški senat sporazumov ni ratificiral, ker meni, da »učinkovit nadzor«, ni možen. Drugi krog pogajanj o omejevanju jedrskih poskusov se je začel včeraj v Ženevi; veleposlanika Barker in Robinson sta danes sporočila, da bo trajal šest do osem tednov. Uspešen poskus s skrajšanim delavnikom Z manj zaposlenimi in brez delovnih sobot so v tovarni Okroglica močno povečali storilnost VOLČJA DRAGA, 16. februarja - Enoletni poskus s skrajšanim delovnim časom je bil v tekstilni tovarni Okroglica, kot kažejo gospodarski rezultati minulega leta, izjemno uspešen. Z manjšim številom zaposlenih v primerjavi s prejšnjim letom in s 40-urnim demvnikom so povečali delovno m tehnično storilnost kar za 14 odstotkov. Vse dela proste sobote pa so očitno vplivale na to, da se je v tem pretežno ženskem kolektivu, ki zdaj šteje 215 zaposlenih, tudi močno zmanjšala odsotnost zaradi bolezni. V tekstilni tovarni lani niso le povečali proizvodnjo, temveč so dokončno razvili in preizkusili nekaj izdelkov, ki pomenijo novost na jugoslovanskem trgu. Med njimi je na primer energetska zavesa, rolo-term, material za izolacijo kablov in samolepilni trakovi za čevljarsko industrijo. Pri plemenitenju tkanin pa so pozornost iTnodnemu oblikovanju. namenili (Več na 9. strani.) S. C. DELO ★ II. - stran 9 Večji gospodarski učinki s skrajšanim delovnim časom Letos naj bi tekstilna tovarna Okroglice iz Volčje Drage izvozila za najmanj 3 milijone dolarjev izdelkov, kar je še enkrat več kot lani VOI^U no *f4 u _c .1_-_• j. - VOLČJA DRAGA, 16. februarja — S skrajšanim delovnim časom, torej s 40-urnim delavnikom brez delovnih sobot, in z manjšim številom zaposlenih so v tekstilni tovarni Okroglica lani povečali obseg proizvodnje za 6,3 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom. V kolektivu z 215 zaposlenimi so kar za 14 odstotkov povečali delovno in tehnično storilnost. Ob tem pa so za več kot četrtino zmanjšali odsotnost z dela zaradi bolezni. To so seveda le nekateri os- novni podatki o rezultatih poskusnega skrajšanja delovnega časa v tekstilni tovarni .Okroglica, ki je med tistimi slovenskimi delovnimi organizacijami, ki so dobile za to odločitev soglasje republiškega komiteja za delo zaradi uspešnih gospodarskih rezultatov v prejšnjih letih. Enoletni poskus je torej v tem, pretežno ženskem kolektivu pokazal. da je mogoče še učinkoviteje izkoristiti delovne ure. Seveda pa so v tovarni skrajšani delovni čas dopolnili še z vrsto drugih ukrepov za boljše gospodarjenje. »Dosegli smo pravzaprav nepričakovano dobre rezultate. Čeprav je bilo prej v kolektivu mogoče zaznati tudi. dvome o uspešnosti poskusa, pa zdaj ne verjamem, da bi še kdo pomišljal o upravičenosti spremembe,« je poudaril direktor tekstilne tovarne Okroglica Albert Bevčič. V kolektivu so se očitno nadvse odgovorno lotili poskusa, za katerega je seveda veljal pogoj, da se rezultati poslovanja ne smejo poslabšati in osebni dohodki ne zmanjšati. V Okroglici so spremenili delovne normative, sklenili, da ne bodo več zaposlovali novih delavcev, učinkovito uresničili načrte za preoblikovanje proizvodnega programa, okrepili prodajno dejavnost, na primer tudi z dvema predstavnikoma v Sarajevu in Beogradu, s sodobnim designom, modnimi vzorci oplemenitenih tkanin so prehiteli konkurenčne proizvajalce na domačem trgu in razvili ter na trgu uspešno preizkusili več novih izdelkov, zanimivih predvsem za posreden in neposreden izvoz. Gospodarski rezultati tekstilne tovarne Okroglica so zagotovo še pomembnejši v luči sedanjih kriznih gospodarskih razmer, poudarjajo v kolektivu. Intervencijski ukrepi ZIS so namreč tudi Okroglici odščipnili precejšen del akumulacije. Nekateri izdelki, ki so jih morali ceno vrniti na raven 1. oktobra, pravzaprav kolektivu prinašajo celo izgubo, vendar so, kot ka že, z drugimi učinki presegli težave. Natančnejših finančnih rezultatov v tekstilni tovarni zdaj še nimajo, zatrujejo pa, da bo akumulacija kljub novemu obračunskemu sistemu (revalorizacija zalog) zagotovo precej večja kot prejšnje leto. Na tujih trgih so sicer lani iztržili nekaj manj kot prejšnje leto, vendar pa sedanji dogovori s tujimi kupci že kažejo, da bodo letos spet precej povečali devizni iztržek, predvsem s prodajo v Zvezni republiki Nemčiji in Italiji. Izvozili naj bi za več kot 3 milijone dolarjev izdelkov, torej še enkrat toliko kot lani. Med izvoznimi izdelki je največ kaširanih tkanin, torej oplemenitenih z raznimi premazi, nanosi, posipi, peno, pa tudi likalnih podlog. Glavni proizvodni program tekstilne tovarne Okroglica je namreč prav kaširanje tkanin, ta dejavnost predstavlja tri četrtine proizvodnje. Četrtina pa je konfekcijskega programa, v okviru katerega so likalne podloge glavni izdelek. Postopoma se na trgu uveljavlja tudi s posebnimi energetskimi zavesami, ki so jih poimenovali roloterm zavese in so novost na jugoslovanskem trgu. Okroglica je tudi edini jugoslovanski proizvajalec posebnega izolacijskega materiala za kable. Zdaj pa delajo le za izvoznike kablov. V začetku letošnjega leta pa je Okroglica trgu ponudila še en rtov izdelek, in sicer samolepilne tkanine in rezane trakove, ki jih potrebuje čevljarska industrija za okrepitev ši.vov na obutvi, namenjene predvsem tujim trgom. Načrtujejo, da jih bodo letos naredili približno 4 milijone metrov, v prihodnjih letih pa od 20 do 30 milijonov metrov. SLAVICA ČRNICA Nevarni odpadki na odlagališču DOLE NAD IDRIJO, 16. februarja — Čeprav je odlagališče komunalnih odpadkov, v gozdni kotanji blizu Dol nad idrijsko kotlino, ograjeno, so vhodna vrata na stežaj odprta. Tudi nov sneg ni skril kupov industrijskih odpadkov, ki na tem smetišču praviloma ne bi smeli biti. Prav v teh kupih tli spor s škofjeloško občino. Ta namreč utemeljeno sumi Idrijčane, da izcedne vode, ki se splakujejo v potok Raskovec, od tam v Žirovnico in nato v Soro, lahko ogrozijo vire pitne vode v žirovski kotlini. Včeraj smo med kupi industrijskih smeti zlahka odkrili, od kod jih vozijo. Tovarniški lističi Iskre Idrija imajo datum 2. februarja letos. Sneg še ni prekril livne posode tamkajšnjega rudnika, najdena steklenica z nalepkami o strupeni vsebini je tudi dovolj zgovorna in potrjuje sum Škofjeločanov. To idrijsko občinsko smetišče nima v nekajkilometrskem krogu nobenega soseda, ki bi bedel nad tem, kaj vse vozijo, stresajo in zasipavajo v kotanjo, kjer sta bili včasih dve krmišči. Kdo bo prevzel odgovornost, če pride zaradi odlaganj tudi nevarnih odpadkov do škodljivih posledic na območju idrijske ali pa škofjeloške občine? (Besedilo in slika: Mirko Kunšič) Razcepljena cerkniška občina Politično je ta občina povezana predvsem s postojnsko in ilirsko-bistri-ško občino, ekonomsko in družbeno pa s širšim ljubljanskim območjem fF.RKNirA U _v v_____... . . ____rw,_J CERKNICA, 16. februarja Že nekaj let, če že ne kar kmalu po ustanovitvi notranjske regije, so v tem slovenskem delu začeli razmišljati o ustreznosti takšne organiziranosti, učinkovitosti in prepletanju oziroma povezovanju gospodarskih in družbenih tokov. Morda je bilo takšnih razmišljanj še največ v cerkniški občini, ki je razcepljena med notranjsko in ljubljansko regijo, pred kratkim pa so na pobudo delegatov občinske skupščine o dosedanjih in nadaljnjih povezovanjih in skupnih nalogah govorili tudi cerkniški komunisti. »Na seji občinskega komiteja proizvodnji in trgovski dejavno- ZK Cerknica smo med drugim ugotavljali, da smo vsi skupaj vlogo regije napačno razumeli. Namreč kot metodo in obliko dela ter usklajevanja na vseh področjih, ne pa samo na tistih, kjer nas povezujejo dejanski življenjski interesi. Celotno življenje smo hoteli vkalupiti v institucije, vendar pa‘življenje večinoma ubira svojo pot. Čeprav je bilo organiziranje medobčinskih svetov ZK že na začetku dogovorjeno samo kot metoda in oblika dela, so takšnemu načinu delovanja pozneje sledile še ostale družbenopolitične organizacije. Zaradi takšnega organiziranja subjektivnih sil v začetku 70 let so se začeli podobni procesi tudi v gospodarskem življenju postojnske in cerkniške občine, zlasti v gostinstvu in turizmu, takratni lastni kmetijski sti. S tem se je ustvarila razcepljenost cerkniške občine, ki je bila na eni strani politično vedno bolj povezana z ilirskobistriško in postojnsko občino, na drugi pa je vendarle velika večina ekonomskih in družbenih tokov ostala še naprej povezana s širšim ljubljanskim območjem. Skratka, cerkniška občina išče svoje mesto že od konca druge svetovne vojne, med takratnim postojnskim okrajem in nekoliko pozneje ljubljanskim, ponovno pa z drugačno metodo in obliko dela v notranjski regiji. Te stalne spremembe so povzročile velike težave zlasti pri organiziranju dejavnosti v družbenopolitični skupnosti ter posledice na kadrovskem področju in pri oblikovanju zavesti občanov o njihovem položaju v družbi,« je povedal predsednik cerkniške občin- ske skupščine Tone Urbas. »Na cerkniškem menimo, da se moramo na medobčinski ravni notranjske regije strpno in ar-gumentirano dogovoriti o naših • Cerkniško gospodarstvo je s približno osmimi odstotki povezano v notranjsko regijo, ostalo pa se steka v ljubljanski prostor. Podobno velja tudi za celotno infrastrukturo (stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, potniški promet, energetika, ptt promet, vodno gospodarstvo), -prav tako pa sta cerkniško in ljubljansko območje tesno povezani z večino družbenih dejavnosti. skupmhinterestl^rmialogalOČa? tere prav gotovo imamo. To so med drugim gozdarstvo, šolstvo, varstvo voda in okolja sploh. Vsekakor pa odločno zavračamo vsakršne govorice, ki se pojavljajo vsake toliko časa, češ da želimo z našimi razmišljanji razbiti notranjsko regijo. Se enkrat moram poudariti, da gre zgolj za iskanje in povezovanje življenjskih interesov, pa naj bo to v notranjski, ljubljanski ali pa kakšni drugi - regiji,« je povedal Tone Urbas. MARJANA TRILER Sežanski politični delavci so dobro seznanjeni s problemi KS Na seji predsedstva OK SZDL Sežana so razpravljale! govorili tudi o pomanjkljivostih pri uveljavljanju delegatskega sistema SEŽANA, 16. februarja — Danes se je v Sežani sestalo predsedstvo OK SZDL, ki je poleg predloga občinske resolucije in priprav na dopolnilne volitve obravnavalo še gradiva za programsko-volilno konferenco občinske organizacije socialistične zveze. tem področju precejšnje mrtvilo. Marsikaj se zatika tudi pri uveljavljanju delegatskega sistema, bolj prodorni bi morali biti pri upoštevanju posebnih interesov ljudi, sveže novosti pa bi morali iskati tudi pri evidentiranju in predlaganju kandidatov za najodgovornejše funkcije. Govorili so tudi o evidentiranju kandidatov za novo vodstvo OK SZDL, saj se sedanjim funkcionarjem izteče mandat. Pri tem so podprli kandidaturo Srečka Cevnje za predsednika, Evgena Dujca za podpredsednika in Karla Mahniča za sekretarja OK SZDL. Ugotovili so, da so predvsem v manjših krajevnih skupnostih že izvolili nova vodstva krajevnih organizacij, medtem ko s temi opravili zamujajo v večjih »mestnih« skupnostih. JANEZ ODAR Razpravljalci so ugodno ocenili tako predlog poročila o delu kot samo dejavnost socialistične zveze v minulem mandatu. Kot precejšen napredek v dejavnosti frontne organizacije in v političnem delu nasploh so omenili pogoste obiske in pogovore javnih delavcev in aktivistov socialistične zveze v vsaki od 34 sežanskih krajevnih skupnosti. Kot neuresničene naloge pa neuspešno ustanavljanje potrošniških svetov in njihove konference ter zamudo pri sklicevanju problemske konference o ekologiji. Najbolj kritičen pa je bil mladinski delegat, ki je poleg tega opozoril še na nedelavnost nekaterih komisij, sekcij odborov in svetov pri OK SZDL. Med njimi je omenil tudi svet za informiranje. Slišati je bilo še mnenje, da je v občini sicer registriranih približno 120 društev, od katerih pa jih precej sploh ne deluje. Mednje sodi tudi zveza organizacij za tehnično kulturo, saj vlada na jana Šolo v Pradah prenavljajo KOPER. 16. februarja — Po zaključnih računih naj bi letos v ozdih koprske občine po posebnem samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za naložbe v družbenih dejavnostih (2,8 odstotka iz čistega dohodka na osnovo bruto osebnih dohodkov) zbrali okroglo milijardo dinarjev. Okoli 350 milijonov dinarjev pa bo namenjenih za obnovo stare šole v Pradah. Lani so v Pradah iz omenjenih sredstev zgradili novo šolsko poslopje. letos pa bodo povsem obnovili še staro. Delavci koprskega Stavbenika so poslopje že začeli obnavljati. V njem bodo uredili tudi oddelek glasbene šole. Obnova šole bo trajala približno pet mesecev, kar pomeni, da bodo učenci Osnovne šole Elvire Vatovec v prihodnjem šolskem letu vendarle dočakali, da bodo vsi od prvega do osmega razreda imeli enoizmenski pouk v lepo urejenih prostorih. Prihodnje leto bo mogoče preseliti v novo oziroma obnovljeno šolo tudi dva oddelka (3. in 4. razred) iz šole v Pridvoru v šolo v Pradah. Za šolsko opremo bo treba (po današnjih cenah) iz sredstev združene amortizacije osnovnih šol koprske občine zbrati 40 milijonov dinarjev. (Besedilo in slika: DUŠAN GRČA) Komunala ima vso prednost V idrijski občini je komunala doslej najmanj dohitevala splošen razvoj občine - Prednostna naloga tudi širitev telefonskih omrežij IDRIJA. 16. fphn.aria _ _l___sjj. ._. . ... . IDRUA, 16. februarja — Gospodarstvo idrijske občine je na dobri poti, da splošni krizi navkljub vztraja pri svojem dinamičnem razvoju m da tudi letos ustvari dovolj, da ne bo večjih problemov s financiranjem porabe vseh vrst. Ta napoved velja sicer le za zdrave dele idrijskega gospodarstva, za tako imenovane nosilce razvoja občine, ki pa so se v tem letu tudi zavezali, da bodo s pomočjo svojih raziskovalnih moštev prišli do novih proizvodnih programov za lastno rabo, za potrebe problematičnih idrijskih stva ^ n°vih enot zase*me8a ‘n družbenega drobnega gospodar- Pričakovati pa je Letošnja resolucija o celovitem razvoju idrijske občine je sicer skopa s številkami, ki bi uokvirjale rasti razvoja gospodarstva. Napoveduje pa več naložb v novo tehnologijo in vnovič nadpovprečno rast izvoza, ki že vsaj deset let po deležu v družbenem proizvodu občine presega vse republiške povprečke. Manjše kot prejšnja leta pa naj bi bilo zaposlovanje v industriji. Vrzeli, ki bodo zaradi tega nastale, naj bi zapolnili z organiziranim razvojem turizma, trgovine, obrti in kmetijstva. Glede slednjega naj bi se letos odprle nove možnosti na vojskarski planoti. Zanjo nameravajo izdelati poseben razvojni načrt, ki je obveznost posebne vrste, ker Vojsko in okolica spadata med demografsko najbolj ogrožene okoliše idrijske občine. _ ---------j—, da se bodo v javni razpravi o letošnji občinski resoluciji najbolj kresala mnenja o različnih prispevkih, ki naj bi jih združeno delo dajalo v skupno vrečo za uresničitev občinskih načrtov na področju gospodarske infrastrukture. Med vsemi dejavnostmi te vrste naj bi letos dali absolutno prednost komunali, ki je doslej najmanj dohitevala splošen razvoj občine. Tu se najbolj mudi pri reševanju zapletenega problema ureditve ustreznega odlagališča komunalnih odpadkov, pri dokončanju čistilne naprave v Idriji in pri komunalnem urejanju že obstoječih stanovanjskih sosesk in bodočih gradbišč. Zaradi kopice nalog je predlagana za odstotek večja prispevna stopnja od lanske. Da pa ne bi bilo zaradi tega breme preveliko, ob tem razmi- šljajo o 0,20-odstotnem zmanjšanju prispevka za potrebe cestnega gospodarstva. Vprašanje je, ali bo idrijsko gospodarstvo, ki že z dosedanjimi prispevki vseh • Osnutek letošnje resolucije idrijske občine bo v javni razpravi 14 dni, zbori občinske skupščine pa bodo predlog tega dokumenta sprejemali na zase-danju 16. marca. Marčevsko zasedanje idrijske občinske skupščine bo tudi v znamenju sprejemanja predloga o ukrepu družbenega varstva v rudniku živega srebra, katerega namen je predvsem kadrovsko in organizacijsko to ustanovo usposobiti za zahtevna dela iz programa postopnega zapiranja idrijske jame. PO SLOVENIJI Cestne zapore na mostu čez Tolminko ni več TOLMIN, 16. februarja — Delavcem ajdovskega Primorja je tokrat le uspelo držati se dogovorjenega roka za dokončanje del na mostu čez Tolminko. Včeraj so nanj položili zadnje metre asfalta, denas pa so odstranili cestno zaporo, ki je tam stala okoli dva meseca. Obnova mostu pa še ni gotova, na kar opozarjajo zidarski odri, ki čakajo na začetek del za utrjevanje spodnjega ustroja mostu. Gre za opravila, ki prometa prek mostu ne bodo ovirala. Tolminske voznike pa bo ta teden čakala še ena, tokrat hujša preizkušnja za živce Predvidoma v četrtek, 18. februarja, bodo na cesti pred mostom pričeli prekopavati asfalt. Pod cesto bodo namreč položili jeklene cevi za nov tolminski vodovod, ki bo začel obratovati konec tega leta. Kot nam je povedal Mirko Ferček iz ajdovskega Primorja, bodo prekopavanja za potrebe vodovoda organizirali tako, da ne bodo zmotili prometa ob jutranjih in popoldanskih konicah. Sicer pa bo na tem delu ceste organiziran enosmerni promet. Dela naj bi trajala samo dva dni. Predvideno je sicer bilo, da bi z njimi opravili, medtem ko je bila zaradi obnove mostu popolna zapora prometa. To pa ni bilo mogoče zaradi pomanjkanja denarja v blagajni tolminske Komunale, ki je investitor v nov tolminski vodovod. (K. R.) Razstava del štirih likovnikov, rojenih v Planini pri Rakeku MARIBOR, 16. februarja - Konec tedna, v soboto, bo v Mali galeriji Ivana Čobala nevsakdanji kulturni dogodek. V spomin na pesnika, skladatelja in graščaka Miroslava Vilharja, ki se je rodil v Planini pri Rakeku, bodo člani glasbeno-gledahške skupine »Mariborski rapsodi« predstavili njegove pesmi. Ob tej priložnosti pa bodo ob 18. uri odprli razstavo del štirih slovenskih likovnih umetnikov, ki so se rodili v Planini pri Rakeku. Profesor Mire Cetin bo razstavljal risbe. Rodil se je 9. oktobra 1922 v Planini pri Rakeku, likov-no akademijo pa je končal v Ljubljani, kjer tudi živi in dela. Drago Tršar se je rodil 27. aprila 1927 v Planini pri Rakeku, kiparstvo pa je študiral v Ljubljani pri profesorju Borisu Kalinu in Petru Lobodi. Pozneje je študiral na specialki pri profesorju Frančišku Smerduju. V Mali galeriji Ivana Cobala na Vinarski ulici se bo predstavil z grafičnimi deli. Dušan Tršar se je rodil 18. januarja 1937 v Planini pri Rakeku, v Ljubljani je študiral kiparstvo, specializacijo pa nadaljeval pri Borisu Kalinu. Tokrat se bo predstavil z risbami. Ivan Cobal se je rodil 19. avgusta 1926 v Planini pri Rakeku in doštudiral slikarstvo na ljubljanski likovni akademiji, živi v Mariboru. V svoji mali galeriji je pred kratkim slavil lep jubilej. Pripravil je že 50. kulturni večer z likovno razstavo. (J. J.) Zidajo OŠ za pouk v italijanščini LUCIJA, 16. februarja — Delavci koprskega Stavbenika so pred dnevi tukaj začeli graditi novo osnovno šolo za pouk v italijanskem učnem jeziku. Solo gradijo v neposredni bližini lucijske Osnovne šole Edvarda Kardelja (s slovenskim učnim jezikom), v njej pa naj bi bili štirje razredi in vsi pripadajoči drugi prostori oziroma kabineti, namenjeni osnovnošolcem na nižji stopnji. Doslej so iz občinske izobraževalne skupnosti in republiškega pro-računa zbrali približno 300 milijonov dinarjev, do konca marca pa bi za to šolo potrebovali še 200 milijonov dinarjev. Polovico te vsote naj bi spet prispeval republiški proračun, preostalo polovico pa nameravajo zbrati po zaključnih računih iz čistega dohodka posameznih delovnih organizacij v občini. Če bodo denar zbrali pravočasno, bodo šolo lahko dogradili do konca maja, to pa pomeni, da bodo za šolarje, pripadnike italijanske narodnosti, odprli nova šolska vrata jeseni. (B. Š.) vrst spada med najbolj obremenjena v Sloveniji, preneslo še eno dodatno breme. Preveriti pa bo tudi treba, kakšne posledice bi imelo zmanjšanje cestnega prispevka. Glede ostalega s področja gospodarske infrastrukture bodo letos imeli prednost tudi načrti za širitev telefonskih omrežij. KATJA ROŠ PRAVNA POSVETOVALNICA Sprememba delovnega razmerja A. Al., Celje: V delovni organizaciji sem zaposlena za določen čas. ker nadomeščam delavko na porodniškem dopustu. Ali obstaja kakšna možnost, da se to delovno razmerje spremeni v delovno razmerje za nedoločen čas? ODGOVOR: Delovno razmerje za določen čas se lahko sklene samo izjemoma, in to v primerih in s pogoji, ki so določeni v samoupravnem splošnem aktu. V praksi gre najpogosteje za nadomeščanje začasno odsotnega delavca. Tako delovno raz-merje preneha z dnem, ko se vrne odsotni delavec. V primeru, da začasno odsotnemu delavcu preneha delovno razmerje, pred-no se vrne na delo, pa lahko po določilu člena 36/5 zakona o delovnih razmerjih delavec, ki je zaradi nadomeščanja sklenil delovno razmerje za določen čas, brez oglasa sklene delovno razmerje za nedoločen čas. Le v opi- KUPON za pravno posvetovalnico »Dela« sanem primeru bo lahko prišlo do spremembe delovnega razmerja brez oglasa. Zavlačevanje postopka M. J.. Radovljica: Pred sodiščem poteka postopek o ugotovitvi in razdelitvi premoženja po razvezi zakonske zveze. Bile so že štiri obravnave, vendar je tožnik vsakič predlagal drugo varianto, tako da se zadeva ni mogla zaključiti. Prosim za pojasnilo, zakaj se postopek tako zavlačuje in na kakšni podlagi mi tožnikov odvetnik grozi, pa bom jaz plačala vse stroške? ODGOVOR: Kadar se bivša zakonca ne sporazumeta, trajajo sodni postopki, v katerih se po razvezi urejajo njune premoženjske zadeve, praviloma dolog časa. Vzrok so po eni strani dostikrat zaostreni odnosi med nekdanjima zakoncema, ki onemogočajo pametne dogovore, po drugi strani pa zamotano ugotavljanje dejanskega stanja. Kot je razbrati iz vašega pisma, je šlo na prvih dveh obravnavah za pogovore o možni poravnavi med strankama, ki pa niso bili uspešni. Zato se je nato začelo ugotavljanje dejstev, ki so pomembna za ugotovitev, katero premoženje jc skupno premoženje in kolikšen je delež vsakoga od bivših zakoncev na tem premoženju. Vse to je pri vas sporno, zato mora sodišče ugotavljati, kdaj in kako je bilo premoženje pridobljeno, kolikšni so bili dohodki zakoncev, posojila, koliko je kdo pripomogel k ohranitvi premoženja, kdo je opravljal domača dela, kdo je skrbel za varstvo in vzgojo otrok in kakšno vlogo je imel vsak pri upravi ter povečanju skupnega premoženja. Brez vseh teh številnih podatkov sodišče ne bo moglo odločiti o tožbenem zahtevku. Kar pa se tiče plačila stroškov, velja načelo uspeha: stroške nasprotne stranke (delno) plača tista stranka, ki v pravdi (delno) propade. Predkupna pravica B. L., Domžale: Skupno smo trije solastniki stanovanjske hiše, pri čemer znaša moj delež tri četrtine. Solastnika, s katerima se ne razumem, nameravata svoja deleža prodati, zanima pa me, ali lahko zahtevam, da ju prodata meni. ODGOVOR: Solastništvo samo po sebi ne ustanavlja zakonite predkupne pravice, četudi gre za večinski solastniški delež tistega, ki se za takšno pravico poteguje. Glede na to torej od solastnikov ne morete zahtevati, da svoja deleža prodata vam. RADAR PISMA BRALCEV Grenak občutek ob brezdušnosti družbe Najostreje protestiram proti brezdušno birokratskemu izkoriščanju naših sredstev javnega obveščanja. Mislim na poročilo v TV Obzorniku 9. februarja, ko je napovedovalka morala obvestiti slovensko javnost, da je en pacient lani v Kliničnem centru v Ljubljani porabil kar tri odstotke vseh sredstev ormoške zdravstvene skupnosti. Poročilo sem poslušal z ženo, ki se je lani zdravila v tej ustanovi, kjer so se zdravniki kar štiri mesece z vsem srcem in znanjem borili za njeno življenje. Ne bi rad videl, da bi kdo doživel osuplost in tesnobo, ki sva jo pri tem začutila. Danes že vem, da ni šlo za ženo, vendar grenkega občutka ob brezdušnosti naše družbe to ne zmanjša. Koliko je še danes vredna oguljena politična fraza iz povojnih let, ki je človeka razglašala za naše največje bogastvo. In predvsem, kaj tak podatek pove o trenutni samoupravni organiziranosti zdravstva? Ni več kot ha dlani, da zdravstvena skupnost, ki je ekonomsko pač samo zavarovalna rizična skupnost, to preprosto in po domače povedano ne more Več biti od trenutka, ko mora porabiti od svoje celote kar tri odstotke za enega samega zavarovanca? Lo- gika rizičnih skupnosti po vsem svetu je taka, da morajo biti čim večje, pa če je komu pri nas še tako do tega, da se moramo v vsaki občini igrati samoupravljanje - uporabniki z izvajalci - kljub vsej zdravi pameti in kljub temu, da to že leta, ob vseh resolucijah od zgoraj, nima več nobene vsebine. Pred leti sem se v skupščini zdravstvene skupnosti potegoval za drugačno obliko organiziranosti, pa smo bili delegati po vrsti utišani s pojasnilom, da proti sistemu ne moremo razpravljati. Pričakujem, da bo enkrat zmagat zdrav razum in bodo končno za zdravstvo po skupnem dogovoru začeli skrbeti strokovnjaki iz zdravstva in ekonomskih ve'’ ki bodo to počeli z visoko mero etične zavesti in da se bo denar za zdravstvo zbiral po enotnem republiškem ključu. Ne vem, že dolgo ne vem, zakaj ne gre tako, da bi vsak zaposleni v Sloveniji dal enak odstotek od BOD za zdravstvo. To bi bilo preprosto pošteno in o tem se vendar lahko samoupravno dogovorimo in ima potem tak dogovor še vedno samoupravno vsebino. Ne vidim, zakaj bi nai bilo v takem dogovoru manj samoupravljanja. Slišim očitek, da se potegujem za tehnokratski pristop. Ne razumem, zakaj bi naj imel negativen prizvok, če bi tehnokracija ravnala tako, kot sem napisal. Imam občutek, da zdravstvo ni edino področje, kjer bi nam lahko pomagala iz težav. dr. BOŽIDAR RADOŠ, Kerenčičeva 14, Ormož filatelist, prvo glasilo idrijskih zbirateljev znamk IDRIJA, 16. februarja — Idrijski zbiratelji znamk, ki so se pred 39 leti med prvimi v Sloveniji organizirali v društvo, so te dni izdali tudi prvo društveno glasilo, imenovano Filatelist. Objavili >a so tudi svoj načrt za delo v prihodnjih letih, drijski Filatelist bo izhajal občasno in bo 64 članov društva obveščal o načrtih, problemih in uspehih. Povejmo, da idrijski zbiratelji znamk pridno zbirajo tudi različne pohvale in priznanja, med katerimi je tudi zvezna bronasta medalja, ki so jo pred časom prejeli na beograjski razstavi. Doslej so organizirali tudi vrsto uspelih prireditev, med katerimi velja omeniti srečanje filatelistov obmejnih dežel in idrijsko mednarodno razstavo. Izdali so tudi tri priložnostne pisemske ovojnice, v načrtu pa imajo še dve. Prva bo natisnjena letos in bo posvečena spominu na idrijskega rojaka dr. Aleša Beblerja. Naprodaj bo od 27. aprila dalje, torej od dne, ko bodo v idrijskem mestnem muzeju odprli nov muzejski oddelek z zbirko bogate Beblerjeve zapuščine. V pripravi pa je tudi pisemski ovitek in posebna znamka, s katerima se bodo idrijski filatelisti leta 1990 vključili v praznovanje 500. jubileja rudnika živega srebra in Idrije. (K. R.) V Iskri Rotomatiki danes odpira razstavo Nande Rupnik IDRUA, 16. februarja - Nande Rupnik, ki ga Idrijčani dobro poznajo kot vodjo delovne terapije v idrijski psihiatrični bolnišnici, širša javnost pa ga ceni kot prizadevnega in vsestranskega likovnega ustvarjalca, bo od jutri dalje razstavljal v prostorih spodnjeidrijske Iskre Rotomatike. Za to priložnost je izbral niz svojih perorisb in akrilnih podob na platnu. Rupnikova razstava v Spodnji Idriji bo odprta do konca tega meseca. Z njo je idrijski slikar, katerega dela tudi po mnenju strokovnjakov v mnogočem presegajo povprečno raven ljubiteljskih umetnikov, povečal število svojih javnih nastopov na 22 predstavitev, med katerimi je približno polovica samostojnih razstav. Dela Nandeta Rupnika poznajo tudi v zamejstvu. (K. R.) Križevčani vabijo na prleško gostiivanje LJUTOMER, 16. februarja — Poželo uspeli lanskoletni prireditvi, prvem pravem prleškem gostiivanju, ki ga je turistično društvo Križevci pri Ljutomeru pripravilo, da bi obogatilo turistično ponudbo in obenem ohranilo stare prleške ženitovanjske običaje, bodo prizadevni Križevčani enako prireditev pripravili tudi letos. Gostiivanje bo 18. in 19. junija v Križevcih, in ker na prireditvi prijavljene mlade pare zares poročijo po vseh starih običajih, že zdaj vabijo pare, ki bi se radi poročili na pravem prleškem gostiivanju, da se prijavijo na naslov: Turistično društvo Križevci pri Ljutomeru, 69242 Križevci, ali po telefonu (069) 87-066. (J. P.) Pisan pustni sprevod skozi Postojno je bU dobro obiskan POSTOJNA, 16. februarja — Sončno vreme je na ogled tradicionalnega pustnega sprevoda po mestnih ulicah, ki ga je tudi tokrat pripravilo Turistično društvo Postojna, privabilo številne obiskovalce. Med ljubitelji ohranjanja starih običajev je pustna prireditev dobila že kar lepo število privržencev, saj je v sprevodu sodelovalo 12 skupin rokoli 400 maskami. Na njenem čelu je bil konjenik s pustnim praporom, za njim pa so se zvrstili člani postojnske godbe, šolske skupine iz Postojne, Prestranka in Planine, mladi iz Hrušev-ja so predstavili zamotana pota mlekarske proizvodnje, skupina iz Zagona raziskovanje jam, skupina iz Velikega Otoka si je nadela ime Optimizem, katerega si je lahko vsakdo razlagal na svoj način, časov, ko je bilo po vaseh slamnatih streh in požarov še na pretek, se je spominjala protipožarna skupina iz Studenega, ki pa ima tudi v sedanjih razmerah veliko priložnosti za gašenje nekoliko drugačnih požarov, prijetna poživitev sprevoda pa je bila tudi precej številčna skupina škoro-matov iz Podgrada. V Cerknici je bila ena zadnjih, več kot teden dni trajajočih pustnih prireditev, sinočnji Pavlihov večer. Norčije pa bodo končali v sredo popoldne s pustnim pogrebom, ki se bo, kot je to že v navadi, začel pri znameniti Zajfenci in končal na mostu. (M. T.) Maribor brez svojega priljubljenega festivala? MARIBOR, 16. februarja — Sinoči so se zadnjikrat v tem mandatnem obdobju sestali člani upravnega odbora društva glasbenih delavcev Harmonija iz Maribora. Pri pregledu opravljenih akcij v lanskem letu so se največ mudili pri 21. slovenskem festivalu narečnih popevk, imenovanem »Popevka vesele jeseni 87«. Stroški organizacije festivala so kljub izrednim naporom in varčevalnim ukrepom porasli, tako da je festival stal kar 21 milijonov dinarjev. Veliko izdatkov so pokrili s prihodki propagandnih akcij, velik pa je tudi prispevek matičnega društva. Prav pri slednjem je bilo največ vročih razprav. Ugotovili so, da ob tako velikih izdatkih letos društvo ne bo uspelo pripraviti 22. festivala »Popevka vesele jeseni 88«. Kljub ugodnemu poslovanju društva je obstoj te organizacije, ki združuje več kot tri tisoč glasbenikov, ob izdatkih za mariborski popevkarski festival vprašljiv. Vse kaže, da bosta Maribor in naša republika letos ostala brez svojega najstarejšega festivala popevk. (B. Č.) Izšla je zbirka pesmi Bistričanke Anice Jovič SLOVENSKA BISTRICA, 16. februarja — Skoraj preskromno in premalo opazno so sodelavci bistriške kulturne skupnosti ob letošnjem kulturnem prpniku slovenskega naroda izdali že osmo zbirko literarnih del domačinov ali avtorjev, ki so krajši ali daljši čas bivali v tem mestu pod Pohorjem in v njem tudi ustvarjali. Tokrat je bila na vrsti pred poldrugim letom umrla učiteljica Anica Jovič. Zbirko njenih pesmi, ki nosi naslov Moja pesem, so ob sodelovanju s Kristino Šegeje-vo, Stanetom Gradišnikom in Zvonetom Potočnikom izdali v tisoč primerkih. »Njeno življenje je bilo od vsega začetka polno preizkušenj, izzivov in nemalokrat tudi usodnih udarcev, ki so oblikovali njen značaj in njeno odzivanje na prostor in čas. To njeno odzivanje se je strnilo v občutenje vsega, kar je lepega, vrednega pa tudi bolečega, in se sproščalo v pisani besedi, največkrat v pesmi,« je o avtorici zapisal ravnatelj šole Avgust Vidmar. (U. S.) institut •0 jožef stelan • • Ijubljana 0 lamova 39 /ivTJUJJ TR/VDE----------- ITRJUJE TOZD Zastopstvo IBM Ljubljana. Moše Pijadejeva 29 r~i- Slovensko narodno gledališče v Ljubljani, TOZD Opera In balet objavlja prosta dela in naloge - dveh garderoberjev - KV krojača - garderoberke - KV šivilje Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo 3 mesece. Objava velja do zasedbe del In nalog. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Komisiji za delovna razmerja TOZD Opera In balet SNG, Ljubljana, Župančičeva ul. 1. 17-2050 USPOSABLJANJE za upoaaao E ——' — = ====•£ PC Odsek za uporabno matematiko Instituta Jožef Stefan prire)a v sodelovamu z Izobraževalnim centrom Intertrade TOZD Zastopstvo IBM usposablian e za uporabo računalnikov tipa IBM PC: seznanjanje z možnostjo uporabe računalnika IBM PC na različnih področjih, usposabljanje za delo z urejevanikom besedil za naše Jezike; usposabljanje za delo z urejevalnikom besedil; osnovno In izpopolnjevalno usposabljanje za delo s preglednicami; osnovno In Izpopolnjevalno usposabljanje za delo z __________ zbirkami podatkov; SUPERPROJECT+ usposabljanja za dalo s programom za mrežno planiranja. UVODNI TEČAJ PC-PIS VVORDSTAR LOTUS 1-2-3 dBASE III PLUS P p n m' S RAZ E VAN JA VAM POMAGAMO REŠEVATI VAŠE teRrgradnjSe k°oDn^ računalniške opreme INFORMACIJE-TELEFON (061) 214-399, Int. 428 _i_ 10. stran *• DELO OLIMPIJSKO DELO Sreda, 17. februarja 1988 NASMEH NA ZMAGOVALNEM ODRU - Najboljši v smuku - z leve: Peter Miiller, zmagovalec Mnogi strokovnjaki našim napovedujejo kolajno v moštveni tekmi skakalcev Če bi jemali za osnovo rezultate nedeljske preizkušnje na 70 metrski skakalnici bi bili prvi olimpijski zmagovalci reprezentanti ČSSR pred Finsko in Jugoslavijo — Bo prišlo v naši ekipi do kakšnih menjav? C ALG AR Y, 16. februarja — Ne glede na to, ali bo vreme skakalcem naklonjeno in bo sploh mogoče po predvidenem programu izpeljati ekipno tekmovanje na veliki skakalnici jutri, v sredo, se položaj ne menja. Napovedi poznavalcev, strokovnjakov in novinarjev glede uvrstitve ekip še sučejo v okviru tistega, kar so posamezne ekipe pokazale na individualni tekmi na srednji skakalnici. To pa pomeni, da ne glede na spodrsljaje naših v drugi seriji in tudi morebitne spremembe v sestavi ekip večina jugoslovanskemu moštvu pripisuje velike možnosti za osvojitev ene izmed kolajn. »Dvakrat zapored ne morete zapraviti priložnosti, pa čeprav so smučarski skoki disciplina, v kateri je možen domala vsakršen preobrat,« je po tek- mi na srednji skakalnici razpredal misli starosta skakalnih trenerjev Ewald Roscfaer iz ZRN. »Vaši skakalci so v dobri formi in se ta čas lahko enakovredno bojujejo s Finci in Čehoslova-ki. Le zakaj bi tudi vam enkrat ne posijalo sonce, denimo tako kot pred letom, ko ste na turneji Intersport v Ga-Pa priredili pravi jugoslovanski ekipni show. Vaš sedanji rod ima za seboj vrsto imenitnih uspehov, zato je zrel za ekipno kolajno. Čeprav seveda vsi želimo najboljše svojim, vam bi jo prav gotovo vsi, ki na stvar gledajo športno, od srca privoščili.« Take in podobne komentarje jugoslovanski novinarji te dni v Calgaryju slišijo na vsakem koraku. »Vem samo to, da skakalci NDR to pot nimajo HOKEJISTI SZ ZMAGUJEJO — Šestkratni olimpijski hokejski zmagovalci, reprezentanti SZ, so v drugi tekmi predtekmovalne skupine B premagali Avstrijo z 8:1. Takole je Kojevnikov (22) ušel avstrijskemu branilcu Dobru in premagal vratarja Salada, ki se je imenitno odrezal zlasti v zadnji tretjini, ko ni dobil gola. (Telefoto: Reuter) nobenih možnosti, da bi se vmešali v boj za ekipne kolajne,« je malce za šalo pa tudi trpko, ker ima najbolj športna država sveta na 15. ZOI le dva skakalca, premleval položaj Hunski urgen Zeume, novinar berlinskega Šport Echoja in dodal: »Že zato bi bil vesel, če bi kolajno osvojili vi, ker bi s tem tudi nekaterim vodilnim ljudjem v našem športu pokazali, da ne kaže ravnati tako nesmiselno, trdo, kadar se kakšna športna panoga, kot ta čas pri nas skoki, znajde v zagatah. In če gledam tako,« med tem sta mu pomenljivo prikimavala kolega Roland Sanger in mladi Klaus Kimmel, »si za vas ugodnega razpleta želim tudi zato, ker bi imel tako imenitno snov za poročanje...« »Obdržati morate hladne glave in • Ekipna tekma skakalcev je prvič v olimpijskem sporedu. Za to lovoriko pa so že štirikrat tekmovali v okviru svetovnih prvenstev. Prvič — leta 1982 v Oslu — je zmagala Norveška, v Engelbergu 1984, Seefeldu 1985 in lani v Oberstdorfu pa Finska. se ne prepustiti dušo obremenjujočemu tehtanju o tem, zakaj ste v nedeljo zapravili kolajno, ki ste ji bili tako blizu. Koliko grenkih porazov smo doživeli tudi mi, pa smo vendar skušali vedno znova na stvar gledati s pozitivne strani. Veliko ste vložili v vaše 70-METRSKA SKAKALNICA MU LEŽI — Rajko Lotrič. bi bilo to ekipno tekmovanje, zmagali pred ekipo Mattija Nykanena in našimi, četrti bi bih Avstrijci, peti pa Švedi. Še podrobnejši pogled na obe seriji: v prvi je Nykainen svoji ekipi priska-kal odločilne tri točke prednosti pred Jugoslavijo in skoraj pet pred ČSSR. Avstrijci na četrtem in Švedi na petem mestu pa so že precej zaostali. V finalnem nastopu so bili daleč najboljši skakalci ČSSR po zaslugi imenitnega finiša Ploca, Maleca in Parme, drugi Finci, tretji zelo solidni Švedi, četrti Avstrijci in peti naši. Iz tega zornega kota torej ne more biti dvoma: če bi v vsaki seriji trije od štirih naših skakalcev skočili tako, kot YU NORDIC SKI POOL GENERALNA POKROVITELJICA JUGOSLOVANSKIH SKAKALNIH REPREZENTANC skakanje zadnja leta, dosegli ste že vrsto lepih uspehov, zato ne smete dvomiti o svojih sposobnostih,« pa je menil čehoslovaški coach, lisjak Dalibor Moteljek, kovač številnih odličij sedanjega rodu skakalcev ČSSR. »Poglejte: mi smo bili leta 1964, ko nas je vodil Zdenek Remsa, po znanju že zreli za kolajno, a je Josefu Matoušu za las ušla na srednji skakalnici v Seefeldu, podobno kot Miranu Tepešu lani na SP v Oberstdorfu. Ekipno tekmovanje je vaša priložnost, da razbijete *še ta led, potem pa vam bo mnogo laže.« Seveda izredno sposobni vodja če-hoslovaškega skakalnega tabora tudi sam razmišlja o tem, da bi to pot Fincem lahko iztrgal celo zlato odličje. Simulacija tekmovanja na srednji skakalnici namreč kaže naslednjo podobo: skakalci ČSSR bi v primeru, da Prva sankaška kolajna -v NDR Jens Miiller zmagovalec med moškimi enosedi — Padci, a brez posledic CALGARY - Svetovni sankaški podprvak Jens Miiller (NDR) je olimpijski zmagovalec, srebrni, kolajno je osvojil Georg Haeki (ZRN), bronasto pa Jurij Kareenko (SZ). Jens Miiller je že v prvi vožnji v Olimpijskem parku napovedal, da z njim ni dobro česanje zobati: z novim rekordom proge 36.301 si je ustzvaril lepo izhidšče za zmago, svojo prednost pa je potem samo še povečeval od vožnje do vožnje. Do živega mu ni mogel niti letošnji evropski prvak Georg Hackl (ZRN), največji poraženec tekme enosedov pa je gotovo svetovni prvak in zmagovalec svetovnega pokala Markuš Prock. ki je potolčen — predvsem zaradi slabega starta v prvi vožnji (8.) in napake v treiji — končal na 11. mestu (3:07,735). Rezultati, enosedi, moški: 1. Miiller (NDR) 3:05,548, 2. Hackl (ZRN) 3:05,916, 3. Karčenko (SZ) 3:06,274.4. Jacob(NDR)3:06.358,5. VValter (NDR) 3:06,933, 6. Danilin (SZ) 3:07.098. 7. Schettel (ZRN) 3:07,371,8. Raffl(It)3:07.525,9.Ma-yrcgger (Avstr) 3:07,619, 10. Hild-gartner (lt) 3:07,696. Štiri vožnje v lednem žlebu so terjale tudi nekaj nezgod, nekaj tekmovalcev se je prevrnilo, a na srečo brez hujših posledic. ČSSR spet bližje kolajni? V 2. kolu predtekmovanja skupine B je premagala hokejsko reprezentanco ZDA — ZRN je zlahka opravila z Norveško, SZ pa z Avstrijo ta čas kaže njihova forma, potem so napovedi, da smo povsem resni kandidati za eno izmed odličij povsem realne. Res je za zdaj med tem ko nastaja tole pisanje, še nejasno, ali bo tekmovanje sploh mogoče izpeljati na veliki skakalnici. Lojze Gorjanc je na zad- Skupina B CALGARY — Hokejisti ČSSR so se z zmago nad ZDA v 2. kolu predtekmovalne skupine B oddolžili svojim navijačem za poraz z ZRN, kije tokrat zlahka opravila z Norveško. Pričakovani točki je v boju z Avstrijo osvojila tudi SZ. odmoru je ČSSR izenačila na 4:4, toda ZDA so spet prešle v vodstvo s 5:4. Tedaj pa se je začel znameniti ples ČSSR. Po izenačenju na 5:5 je Liba dosegel prvo vodstvo na tekmi za ČSSR, ko je imelo njegovo moštvo igralca manj. V zadnjih trenutkih igre je reprezentanca ZDA skušala izenačiti, vratarja je nadomestila s šestim igralcem. V napadu pa je izgubila plošček in Pašek je 9 sekund pred koncem od daleč dosegel sedmi gol za ZRN : Norveška 7:3 <2:0, 3:1, 2:2) Norvežani so se pogumno spustili v boj z zelo dobro pripravljeno reprezentanco ZRN. V prvih minutah igre so imeli celo premoč. ZRN pa se je hitro otresla pritiska in že v 9. minuti vodila z 2:0, ko pa je v 21. minuti nevarni Steiger popeljal ZRN v vodstvo s 3:0, je ibl zmagovalec znan. ZRN je tudi v nadaljevanju držala vse niti igre v svojih rokah. Vratar Norveške Mott je imel veliko dela, ubranil ie 41 strelov, njegov kolega v vratih ZRN De Raft' pa 23. Strelci za ZRN: Truntscha 2, Franz, Steiger, Holzmann, Brittig in Kies-sling po 1, za Norveško pa: Foyn, Salsten in Bergsen po 1. ČSSR : ZDA 7:5 (1:3, 2:1, 4:1) Reperzentanca ZDA je silovito začela. Že v 7. minuti je vodila s 3:0, na začetku druge tretjine pa s 4:1. Visoko vodstvo pa vrste ČSSR ni zmedlo. Ob koncu druge tretjine je bila prednost ZDA le za en gol. Po drugem Strelci za ČSSR: Stavajana in Pašek po 2, Rosol, Ružička in Hrdina po 1, za ZDA pa: Millen, Janney, Bourbe-au, Snuggerud in Fusco po 1. SZ : Avstrija 8:1 (3:1, 5:0, 0:0) Branilci naslova olimpijskega zmagovalca so vodilni gol dosegli v 5. min. Strelec je bil Krutov. Avstrijci pa so nepričakovano izenačili le 81 sekund kasneje, ko je novinec v avstrijski reprezentanci Szybisti dosegel gol, ki so se ga Avstrijci veselili, kot da bi premagali SZ. V nadaljevanju igre je zbornaja igrala zelo dobro in hitro povečevala prednost, ki je ob koncu druge tretjine znašala 7 golov. Halo, Calgarv! Dušebrižniki Verniki rimskokatoliške vere imajo v olimpijski vasi možnost, da trikrat na dan obiskujejo maše. Hindujcem, budistom, muslimanom. Zidom in drugim so na voljo duhovniki za posamične pogovore. Nekatera zastopstva imajo s seboj svoje duhovnike, med njimi Avstrijci kaplana, ki je za duševni mir avstrijskih olimpijcev skrbel tudi že na drugih olimpijskih igrah in velikih tekmovanjih. Šest podpisov Ž.c jemanje vzorcev urina za kca-tn*lo dopinga, torej brez še veliko dražje analize, v Calgaryju ni poceni: poseben kontejnerček iz penaste gurne» v katerem sta dve steklenički, stane 15 dolarjev. Sicer pa so izvidi tudi zrcalo birokracije: kar šest podpisov je potrebnih, da ima izvid svojo veljavo. Na Bahame Avstrijski smukač Leonhard Stock (4.), ki bo marca star 30 let, bi rad med smučarji vztrajal vsaj še do svetovnega prvenstva v Vailu 1989, njegov rojak Anton Steiner (7.), pa se bo o nadaljevanju kariere odločil šele po finalu svetovnega pokala v Saalbachu. Po igrah v Cal-garvju si bo Steiner pred nadaljevanjem svetovnega pokala privoščil krajši počitek na Bahamih. S testi do zmage Wolfgang Nussbaumer. zastopnik Kastlerja, proizvajalca smuči torej, s katerimi je Pirmin Zurbriggen osvojil zlato olimpijsko kolajno v smuku, je izjavil, da je njegovo podjetje pred letom dni tri tedne testiralo smuči na olimpijskem prizorišču; tudi to naj bi odločilno prispevalo k zmagi Švicarja v tej najbolj privlačni disciplini. Prepoved za živita Kanadski cariniki ne poznajo par-dona, kadar gre za živila. Fincem so odvzeli priljubljeno meso severnega jelena, Norvežanom losose, Švedom posebno vrsto kruha. Uvoz živil v Kanado ni dovoljen; Skandinavce je to zelo prizadelo, zdaj se tolažijo z drugimi dobrotami. NA ROGLI JE BOLJŠE. ZAKAJ? Po smučanju lahko plavate v bazenu, igrate tenis, squash, obiščete savno in se zabavate v discu in »koči«. Pričakujemo vas! V avstrijskih vratih sta se menjavala Salad in Mak, oba sta branila zelo dobro. Strelci za SZ: Krutov 2, Makarov, Homutov, Jašin, Kamenski Černik in Kojevnikov po 1, za Avstrijo pa Szy-bisti 1. SZ 2 2 0 0 ZRN 2 2 0 0 ZDA 2101 ČSSR 2 10 1 Norveška 2 0 0 2 Avstrija 2 0 0 2 NOCOJŠNJI PARI 3. KOLA: ČSSR - Norveška, SZ - ZDA, ZRN - Av-strija. Kršinar je izpolnil pričakovanja CANMORE — Tek na 30 km za moške je minil v premoči tekmovalcev iz SZ, v našem taboru pa z doseženim niso bili povsem zadovoljni. • Trener tekačev Jože Raišp: »Imeli smo dobre smuči, vendar smo prav zaradi premazovanja tik pred tekmo izgubili precej dragocenega časa za ogrevanje. Tudi to je bilo najbrž zelo pomembno, saj bi se sicer naša tekmovalca bolje odrezala. Kršinar je vseeno dosegel uvrstitev, s katero je upravičil nastop na olimpijskih igrah.« • Sašo Grajf: »Ne vem, zakaj, toda prav nič mi ni šlo od nog, dal sem sicer vse od sebe, vendar sem bil na progi počasen. Še zdaleč mi na velikih tekmovanjih ne uspeva ponoviti nastopov, kakršne imam za seboj doma.« Rezulati teka na 30 km: 1. Proku-rorov 1;24:26,3, 2. Smimov (oba SZ) 1 ;24:35,1,3. Ulvang (Nor) 1 ;25:11,6, 4. Devjatjarov(SZ) 1;15:31,3,5. Van-zetta (It) 1;25:37,2, 6. Mikkelsplass (Nor) 1;25:55,7, 7. Polvara (It) 1;26:02,7,8. Albarello (It) 1;26:09,1, 9. Kirvesniemi (Fin) 1;26:59,6, 10. Svan 1;27:30,8, 11. Morgen (Oba Šved) 1;27:55,7, 12. Burkalov (SZ) 1;18:02,13.Guidon(Švica)l;28:05,9, 14. Harvey (Kan) 1;28:21,7, 15. Bel-mann (NDR) 1;28:37, 34. Kršinar 1;32:02,1, 53. Grajf (oba Jug) 1;36:19,2. Naša v kanadskem bobu Jugoslovana sta svojega pustila doma, saj je bil prevoz izjemno drag C ALG AR Y — Po tekmi na 70-metrski skakalnici so imeli naši tekmovalci v ponedeljek prost dan. To pomeni, podobno kot za alpske reprezentante, kondicijsko vadbo v telovadnici, ogled olimpijskih tekem po želji, med katerimi pa se večina odloči za hokej. Ta dan sta začela terenirati tudi jugoslovanska tekmovalca z bobom Sarajevčana Miro Panduro-vič (zavirač) in Borislav Vujado-novič (krmar). Naposled sta dobila bob na posodo od Kanadčanov, saj bi bil prevoz njunega iz domovine veliko predrag, poleg tega pa je bob sarajevskih tekmovalcev že dokaj zastarel, saj je bil izdelan že pred sarajevskimi zimskimi olimpijskimi igrami. »Z bobom, ki sva ga dobila od Kanadčanov, sva izredno zadovoljna, saj je povsem sodoben, zadnji krik tehnike na tem področju,« je izjavil Miro Panduro-vič po prvem preskusu novega boba. Lahko pa sta zadovoljna in z njima tudi naša celotna reprezentanca tudi zaradi tega, ker bo stroške najema boba plačala mednarodna zveza. s^i YUGOSLAV SKI POOL SMELTv* gtutMŠ projrcl murngement f W U GENERALNI POKROVITELJ Kolajne (po 6 disciplinah) SZ NDR Švica Finska ČSSR ZRN Nizozemska Japonska Francija Norveška luuil« C, Aškerčeva ul. 20 - TURISTIČNA AGENCIJA Stanetova 2 - POTNIŠKI PROMET - HOTEL CELEIA Za svoje storitve se priporočamo! njem večernem srečanju z novinarji v jugoslovanskem shajališču v Calga-ryju (YOP) — Vugoslav 01ympic Me-eting Point) pojasnil, da so na tehnični seji z organizatorji vodje ekip zahtevali, da je treba pred preizkušnjo izpeljati vsaj en uradni trening. Včerajšnji je zaradi vetra odpadel, danes ko zaključujemo redakcijo, pa se trening še ni začel. Če bi ga morali še naprej odlagati in bi nastala programska časovna stiska, bi utegnili ekipno tekmovanje nazadnje prenesti celo na srednjo skakalnico. Preprosto zato, ker je le manj izpostavljena vetru, preidvsem pa skoki na njej tudi v slabših razmerah niso tako hudo nevarni. Kar zadeva sestavo naše ekipe pride morebiti v poštev le menjava Bajka Lotriča z Matjažem Debelakom. A tudi to le v primera da bo tekma na veliki skakalnici in bo Matjaž pokazal DELEŽEN TUDI KRITIK — Primož Ulaga. stopnjevanje forme. Na srednji skakalnici menjave zanesljivo ne bo, saj je Rajko boljši stilist, naprava pa mu očitno zelo leži. Iz našega tabora so pronikniti tudi glasovi, da je zvezni trener Danilo Pudgar po nedeljski tekmi, najbrž , razburjen in precej razočaran, menil, da bi kazalo v ekipi zamenjati Primoža Ulago. Tako razmišljanje, direktor Lojze Gorjanc tega na omenjenem srečanju ni omenil, je seveda možno, najbrž pa hudo sporno. Brez ognja ni dima, zato je moč veijeti, da so se iskre kresale ali pa gre za resnejše razhajanje v mnenjih, kar se bo že še pokazalo. Brskati po tem sicer ni vredno, prav gotovo pa je mogoče zasukati vprašanje tudi drugače. Zvezni trenerje skoraj zmeraj zadovoljen z doseženim, skoraj vedno najde opravičilo tudi za spodrsljaje, kar je gotovo dobronamerno, seveda pa bi moral ob tem tudi povedati, kaj je kot prvi strokovnjak v smučarskih skokih pri nas v minulih šestih letih po tehnični in psihični plati ukrenil, da bi Primož Ulaga postal zanesljivejši skakalec. OTO GIACOMELLI ZNOVA JE PRIČAKOVATI NA DESETTISOČE GLEDALCEV - Z olimpijske tekme metrski skakalmci. S št. 47 zmagovalec Matti Nykanen (Finska). (Telefoto: Reuter) na 70- VESELJE ŠAMPIONA - Pirmin Zurbriggen se je na cilju smuka prešerno veselil zlata. (Telefoto: Reuter) OLIMPIJSKI DNEVNIK Chinook je šampion med feni V Nakiski že milijonska izguba CALGAR Y Zvenelo bo komaj verjetno, vendar je čisto res, da se na zimskih olimpijskih igrah govori o vremenu skoraj toliko kot o kolajnah, tekmah, o prazniku športne mladine z vsega sveta. Še nobene igre niso bile izjema, te v Calgaryju še najmanj. To je navsezadnje tudi razumljivo, saj je velik del olimpijskega programa na planem, izpostavljen muhastemu vremenu, ki zna temeljito krojiti skrbno pripravljeni spored tekem. Kako so se oddahnili kanandski prireditelji, ko so že v drugem poskusu izvedli smuk za moške, saj so se dobro zavedali, da bi se prelaganje hudo zavleklo. Strahu pred slabim vremenom pa sc seveda še zmeraj niso znebili, saj nad temi kraji visi nenehna grožnja toplega vetra chinooka, ki lahko v razmeroma zelo kratkem času pretrese igre. Chinook je indijanska beseda, ki pomeni jedca snega, za Alberto pa je prava nacionalna posebnost, na katero so kar ponosni. Znani kanadski klimatolog Brian Stifora pravi o chinooku: »Ves svet pozna podobne tople vetrove, Kalifornija ima santo ano, Alpe fen, Argentina zondo, toda naš je najboljši.« Strokovnjaku je treba kar pritrditi, saj so vsaj deloma že vsi udeleženci 15. ZOI občutili učinek tega vetra. »Toda to, kar je bilo zadnje dni sploh ni nič,« pravi Stifora, »kadar udari pravi chinook, se temperature vrtoglavo spremene. 27. januarja leta 1962 se je v Pinchcr Crecku, ki leži kakih 150 kilometrov južno od Calgaryja, temperatura v eni sami uri povzpela od minus 19 celzija na plus 22 stopinj. Sneg je dobesedno jemalo pred očmi.« Seveda tudi novo središče za alpsko smučlanje v Nakiski ni varno pred tem toplim vetrom, zato so načrtovalci teh smučišč doživeli takoj, ko so jih odprli, javne kritike. Te dni pa je kritika spet začela deževati v domačem tisku, ki očita snovalcem novega smučarskega središča nepremišljenost in zapravljivost, saj so vrgli v proge na Mt. Allanu več kot 25 milijonov dolarjev. »Ne samo, da so ta smučišča v nenehni nevarnosti pred toplim vetrom, za rekreacijsko smučanje so sploh neprimerna. Vsak smučar bo prišel sem samo enkrat in nikoli več,« trde kritiki. Ski Kananaskis inc. je imela že v prvem letu dva milijona dolarjev izgube, še večjo pa jim obetajo. Še eno olimpijsko središče, ki jc potemtakem brez prave prihodnosti. JOŽE DEKLA V A S popolnostjo do zlata v smuku Izredna predstava Petra Miillerja je njegovega velikega tekmeca Pirmina Zurbriggna spodbudila k še boljšemu dosežku — Polom gostiteljev, ki jih zaradi njega bržčas čakajo hudi časi NAKISKA — Nekdanji slavni specialist, za smuk, Avstrijec Franz Klamer, Kanadčan Ken Reag, Avstrijec Karl Schranz, Francoz Jean Claude Killy, so že nekaj dni napovedovali, da sta Švicarja Peter Miiller in Pirmin Zurbrigen edina favorita za olimpijsko zmago na Mt. Allanu, za njimi pa je to ponavljal ves kanadski in ameriški tisk. Tako tudi nepoučeni spremljevalci prve alpske tekme na 15. zimskih olimpijskih igrah niso bili presenečeni nad izidom smuka. Brez vsaj delnega presenečenja pa smuk vendarle ni minil, zanj je poskrbel Francoz Franck Piccard, ki je osvojil bronasto kolajno. O zlati kolajni je odločal dvoboj dveh tekmovalcev, ki se spoštujeta kot tekmeca, drugače pa se kaj malo razumeta, čeprav oba nosita dres reprezentance, ki slovi kot nepremagljiva na progah za smuk. Zaradi nasprotij , o katerih Miiller in Zurbriggen kaj nerada govorita, je imel dvoboj na Mt. Allanu še posebno noto. To je bil boj smukaškega veterana in mladega tekmovalca, ki mu pripisujejo tudi možnosti, da bi kot vsestranski smučar utegnil na olimpijskih igrah ah na svetovnem prvenstvu ponoviti uspeh Tonija Saileija in Jeana Clauda Killy-ja. Tekmeca, ki sta na Mt. Allanu prekrižala kopji, se ne prepirata, menda se tudi ne sovražita, preprosto nista prijatelja, vendar pa prenašata drug drugega, saj jima navsezadnje drugega tudi ne preostane, ker živita v isti reprezentanci. Njun dvoboj na zahtevni progi, smuku dveh povsem različnih delov, z veliko strmino in tehničnimi zavoji na zgornjem in položnejšim spodnjim delom, pa je bil izredno dramatičen, dostojen dveh velikih tekmecev. Najbrž ni pretiravanje, da sta bila pravzaprav edina povsem dorasla smuku, ki je odločal o kolajnah. Čakajoč na tekmece Peter Miiller ni dajal videza, da je ves na trnih, toda ko je videl, da se njegovemu času sploh nihče ne more približati, si je prav gotovo mislil - zlata je tokrat moja. Toda spet se je moral, tako kot pred štirimi leti na Bjelašnici, zadovoljiti s srebrom. Pirmin Zurbriggen je imel določeno prednost. Štartal je, ko je bilo že po- ZLATARNECFI J E Generalni pokrbv/telj ženske smučarske reprezentance \ vsem jasno: on ali Miiller. »Videl sem fantastični smuk Miillerja in nato vse druge, ki so zaman napadali njegov čas. Videl sem, s kakšno natančnostjo je jemal najtežje zavoje, kako mirne smuči je imel na brutalnem terenu. Tedaj sem se zavedal, kaj moram storiti. Samo popolnost me lahko pripelje do zlate kolajne«, je pripovedoval po svoji največji zmagi Pirmin Zur-briggen. Peter Miiller po razpletu tekme ni kazal razočaranja. Tekmecu je priznal, da je bil tokrat boljši. »Nisva prijatelja«, je povedal »med nama je povsem profesionalni odnos, toda kot tekmeca ga spoštujem.« Ker v švicarski reprezentanci nekateri vlečejo z Miillerjem, drugi s Zur-briggnom, pristnega slavja ob velikem uspehu ni bilo, tem bolj pa so se veselili bronaste Piccardove kolajne v francoskem taboru, še bolj kot Bo-uvetove v slalomu na Bjelašnici. Na kolajno v smuku so čakali že od leta 1968 v Grenoblu, ko je Killy dobil vse tri alpske preizkušnje. Francoski poročevalci se od navdušenja preprosto niso mogli pripraviti k pisanju, še dol- go po tekmi so tavali naokoli, stiskali drug drugemu roke in si nazdravljali ob tako težko pričakovanem uspehu, ki napoveduje boljše čase tudi v francoskem moškem alpskem smučanju. Včasih navajeni zaporednih zmag, so Francozi nato dolgo časa odhajali s tekem sklonjenih glav, naposled pa so se dokopali tudi do tako dragocene olimpijske kolajne. Popolnoma poraženi pa so zapustili Mt. Allan domači reprezentantje. Vsa Kanada je pričakovala, da bo njihova vrsta smukačev na domačem terenu nadaljevala tradicijo Crazy Canucks. da bodo v paradni kanadski alpski disciplini dokazali svetu, koliko veljajo, toda na domači progi so bili popolnoma potolčeni. Po tekmi so bili vide- Mateja Svet se je premislila • LAKE LOUISE - Maleja Svel vendarle ne bo štartala v kombinaciji. »Želela sem se privaditi na tekmovalni ritem in preizkusiti progo za superveleslalom, toda ko sem dobro premislila, sem se odločila, da je vseeno bolje, da ne štartam v kombinaciji. Predvsem sikeda zaradi smuka, kajti nima smisla Aa tekmujem v disciplini, v kateri sploff nisem trenirala,« je razložila svojo odločitev naša najboljša rirmm z.uronggen m rrancK riccara. ( i eieioto: Keuierj Razpoloženje v taboru naše ženske alpske reprezentance je sicer zelo dobro, trener Jože Drobnič pa je bil še posebej zadovoljen z zadnjimi treningi: »Vadimo v izredno dobrih razmerah, na progah, ki so po konfiguraciji terena na moč podobne olimpijskim. Tudi s formo vseh reprezentantk sem lahko povsem zadovoljen, posebej pa bi omenil Veroniko Šarec, ki se je na zadnjih treningih veleslaloma povsem približala Mateji Svet.« ti domači reprezentantje kot generali, ki so izgubili vojno. Kako uro po tekmi so imeli napovedano tiskovno konferenco, ker so bili prepričani, da bodo morali na široko govoriti o uspehu, toda po polomu jih je vzelo v precep več kot sto kanadskih poročevalcev. Rezultati smuka: 1. Zurbriggc (Sv) 1:59,63, 2. Muller (Sv) 2:00,1 3. Piccard (Fr) 2:01,24, 4. Stock (/ 2:01,56,5.Pfaffenbichler(A)2:02,0 6. Wasmeier (ZRN) 2:02,03, 7. St iner (A) 2:02,19, 8. Bell (VI 2:02,49, 9. GirardeUi (Luk) 2:02,5 10. Sbardelloto(Ita) 2:02,69,11. Ch ba (Jap) 2:03,16, 12. Mahrer (S 2:03,18,13. Zehenter(ZRN) 2:03,2 14. Camey (Kan) 2:03,25, 15. Skaa dal (Nor) 2:03,26. ki so jim brali levite, tako da tekmovalci z vodstvom vred sploh niso več našli odgovorov na ie domala nesramna vprašanja. Kako hitro jc minljiva športna slava. Se pred nekaj dnevi jih je tisk koval v zvezde, po polomu na Mt. AUanu pa bi se celotna kanadska reprezentanca od sramu najraje vdrla v tla. Smuk je bil za Kanado v moški konkurenci alpskega smučanja edina priložnost. Takega grenkega poraza že zlepa niso doživeli. Od njega si tudi kmalu ne bodo opomogli. JOŽE DEKLEVA Kar tri zmage naših • 1 «V«1 v • naj mlajših smučarjev Drugi dan 13. pionirskega tekmovanja za pokal Loke so dobili zlate kolajne Petra Valenti, Rene Mlekuž, Urška Hrovat in Bolgar Angelov ŠKOFJA LOKA — Drugi dan tekmovanja za 13. pokal Loke je na ljak. Toda v skupnem seštevku slalomu na Soriški planini nastopilo 160 tekmovalcev iz 10 držav, obeh voženj je bil Petar Angelov Čeprav so bili naši tekmovalci med posamezniki najuspešnejši, pa so' najhitrejši, osvojil še drugo zlato vendarle ostali brez ekipne zmage, saj v kategoriji starejših pionirjev kolajno tako postal najuspeš-nobeden od tekmovalcev iz A ekipe ni uspešno zaključil obeh tekov. Avstrijci pa so kljub temu, da pionir Rene Mlekuž je bil oba-med posamezniki niso blesteli, krat najhitrejši. Pri starejših pi-imeli dovolj tekmovalcev na vi-, onirkah je ena od favoritinj Fin-sokih mestih za sedmo ekipno ka Norema že v prvem nastopu zmago in v tem pogledu ponov- v zgornjem delu proge končala tekmovanje, tako no prehiteli gostitelje, ki so bili doslej najboljši šestkrat. Jugoslavija pa je po 13 tekmovanjih prvič prehitela Avstrijo v skupnem številu osvojenih kolajn. Sedaj jih ima 130, Avstrija pa 121. Pri mlajših pionirkah je bila Petra Valenti najboljša že na prvi progi, prednost pa je obdržala tudi v seštevku obeh voženj. Mlajši da so naše imele lažjo pot do kolajn. Med njimi je bila Urška Hrovat obakrat najhitrejša. Pri starejših pionirjih je po prvem delu vodil Kranjčan Stojanovič s 15 stotinkami sekunde pred Bolgarom Angelovom, na drugi progi pa je bil za stotinko sekunde hitrejši od Bolgara naš tekmovalec Po- LEPA ZMAGA - Petra Valenti je bila med ml. pionirkami najhitrejša že na prvi progi. (Foto: Zoran Vogrinčič) Najuspešnejši Kolektor Rudar NOVA GORICA — Na pobočjih Livka sta SK Matajur in Gorica v lepem vremenu organizirala slaloma za mlade smučarje in smučarke primorske tekmovalne skupnosti. Za starejše kategorije je ta tekma veljala za prvenstvo PTS. Največ uspeha so imeli zastopniki Kolektoija Rudarja iz Idrije, ki so trikrat zmagali. Rezultati — cicibanke: 1. Tratnik (Kol. Ru) 1:14,41, 2. Kručil 1:16,61, 3. T. Faletič (obe Mataj) 1:20,20; ml. pionirke: 1. Bratina (Vipa) 1:10,90,2. Zorč (Kanin) 1:12,39, 3. Brus (Kol. Ru) 1:17,56; cicibani: 1. Zorč 1:08,54, 2. Močnik (oba Mataj) 1:10,87, 3. Eržen (Eta) 1:12,71; ml. pionirji: 1. Jur-javčič 1:07,92, 2. Svetličič (oba Kol. Ru) 1:08,17, 3. Merljak (Gor) 1:09,34. Slalom za prvenstvo PTS — st. pionirke: 1. Ahlin (Gor) 1:23,29; ml. mladinke: 1. Podobnik (Eta) 1:21,08, 2. Golob (Kol. Ru) 1:26,32; st. pionirji: 1. Poljak 1:11,65, 2. Faletič (oba Mataj) 1:13,05, 3. Boškin (Kol. Ru) 1:17,93; ml. mladinci: 1. Wahl (Kol. Ru) 1:16,41, 2. Črv (Mataj) 1:19,90, 3. Zajec (Vipa) 1:24,13. g £ NOGOMET Domžale : Sarajevo 1:2 (1:1) DOMŽALE — V prijateljski nogo-metni tekmi je prvoligaš Sarajevo, ki je na pripravah v Sloveniji, z zadetkom Kapetanoviča (24) in Vazde (65) premagal gostitelje, za katere je bil uspešen Hegler (38). Pred 100 gledalci je sodil Pfšek iz Mengša. SANDI KRAŠEVEC Koper : Polet 0:1 (0:0) KOPER — V prijateljski nogometni tekmi je kombinirana ekipa Kopra po borbeni igri izgubila s Poletom iz Bosanskega Broda. Pred okrog 100 gledalci je sodil Burič iz Kopra. Edini zadetek pa je v 66. minuti dosegel Mutapčič. J. K. Nice : Partizan 2:1 (1:1) NICE — V prijateljski nogometni tekmi je francoski prvoligaš Nice premagal Partizana z 2:1 (1:1). Strelca za Nice sta bila Djelmaš (42) in Curbello (68), za Partizana pa Stevanovič (9). nejši tekmovalec pokala Loke 1988. Rezultati — ml. pionirke: 1. Valenti 1:18,09, 2. Bergoč (obe Jug) 1:18,57, 3. Dustor (Pol) 1:19,10, 7. Vresk 1:21,13, 10. Kavčič (obe Jug) 1:22,43; ml. pionirji: 1. Mlekuž (Jug) 1:15,71, 2. Jarvi (Fin) 1:18,99, 3. Ster 1:20,34, 5. Svetličič 1:20,53, 9. Zupan 1:21,50, 11. Giacomelli (vsi Jug) 1:22,69; st. pionirke: 1. Hrovat 1:31,95, 2. Ribarič 1:33,30, 3> Baša 1:33,58, 5. Kašper 1:34,88, 11. Česnik 1:37,11, 14. Malus (vse Jug) 1:37,89; st. pionirji: 1. Angelov (Bol) 1:32,03, 2. Kirchler 1:32,33, 3. Ruhmer (oba Av) 1:32,39, 4. Poljak 1:32,69, 10. Škulj 1:35,53, 17. Jerman (vsi Jug) 1:38,90. V ekipni konkurenci je zmagala Avstrija pred Finsko, Poljsko in Bolgarijo. PETER POKORN VELIKA PREDNOST - Rene Mlekuž je med ml. pionirji zmagal z več kot dvema sekundama naskoka (Foto: Zoran Vo- grinčič). Ptujski aeroklub kljub težavam zelo uspešen na vseh ravneh Ptujski letalci v preteklem letu opravili večino nalog — Premalo letal in padal — Zlate značke četverici PTUJ — Aeroklub Ptuj je za uspešno delo v preteklem letu dobil Bloudkovo priznanje, dejavnost tega letalskega kolektiva pa je bila-zelo pisana. Člani kluba so se uveljavili z delom in tekmovanji na zelo različnih ravneh, kljub temu pa samokritično ocenjujejo, da le niso uresničili vseh nalog. skem športu so zlate značke dobili Janez Meznarič, Janko Koderman, Adolf Meglič in Matevž Cestnik. MILAN CESTNIK Med najuspešnejšimi je bila motorna sekcija. 43 pilotov je letelo 827 ur, na letališču v Moškanjcih pa so pripravili tudi tečaj za nove pilote. Med posamezniki se je na republiških in zveznih tekmovanjih še najbolj uveljavil Milan Kralj, ki je zasedel nekaj zelo vidnih mest. Na zvezni jakostni lestvici se je Kralj uvrstil na drugo, Verbančič pa na tretje mesto. Med jadralnimi piloti sta Milena Cestnik in Igor Kolarič prav v jugoslovanskem vrhu, Kolarič pa je nastopil tudi na SP v Avstraliji. Jadralni piloti so s sedmimi letali opravili 1313 ur in preleteli 20.493 km. Modelarska sekcija še vedno nima ustrezne delavnice, v kateri bi lahko vzgajali mladi kader. Vrhunske rezultate je dosegel Oto Ve-lunšek, ki se je na EP s sobnimi modeli uvrstil na peto mesto. Težave imajo tudi padalci, ki jim primanjkuje padal, nimajo pa tudi pravega letala za skoke. Prav zaradi tega jim tudi ni uspelo pomladiti ekipe. 25 padalcev je opravilo 1086 skokov. Za leto 1988 imajo veliko načrtov. Nadaljevali bodo s pogodbenim delom v delavnicah, z izkupičkom pa si bodo izboljšali gmotne možnosti. Za 30-letno prizadevno delo v letal- PO DOMAČIH KRAJIH Pohorska smučina petič MARIBOR — Gorska reševalna služba Maribor bo pod pokroviteljstvom DO Unior Zreče in sopokrovi-teljstvom Mestnega sveta ZSS Maribor in ZTKO Maribor skupaj s TKS Slovenj Gradec, Dravograd, Radlje ob Dravi in Ravne na Koroškem priredila 5. pohod po Pohorski smučini Kope — Areh (50 km) 6. marca s Startom na Pungartu pod Veliko Kopo. Start bo med 8. in 9. uro. Kaveljci in korenine bodo imeli skupinski štart ob 8. uri, za njimi pa bodo štartali pohodniki na smučeh. Prijave za organiziran avtobusni prevoz iz Maribora (ob 5. uri izgred hotela Slavija) sprejema Mirko Herman, ZTKO Maribor, Vita Kraigherja 8 do 3. marca. Iz Slovenj Gradca bo odpeljal avtobus ob 6. uri izpred Kompasa. Drugi se bodo lahko prijavili pred Startom. Startnina je 3000 dinarjev in vključuje avtobusni prevoz iz Maribora na Kope in z Areha v Maribor ter iz Slovenj Gradca na Kope in z Areha v Slovenj Gradec, spominsko kolajno (na cilju za vsakogar), štartno številko v trajno last in okrepčila (Pesek, Šumik, Areh). Teka oziroma pohoda se lahko udeležijo ponoletni tekači in tekačice. Organizatorji svetujejo tekaške smuči, tekaške smuči z robniki ali turne smuči s turnimi vezmi. Pohod oziroma tek je samo za dobro pripravljene, časovna zapora bo na Pesku ob 13. uri. Zaradi težavnosti terena proga ne bo v celoti utrjena s teptalnim strojem. Pohorska smučina je vse bolj in bolj priljubljena, zato organizatorji pričakujejo tudi letos lep odziv. H. U. V soboto plesalci v Novi Gorici NOVA GORICA — Tukajšnji plesni klub bo v soboto, 20. t. m., organizator kvalifikacijskega plesnega turnirja v standardnih in latinsko-ameri-ških plesih. Plesalci iz vse Slovenije, organizator pričakuje okrog 40 parov v treh starostnih kategorijah, se bodo potegovali za čim boljše točke, ki pomenijo tudi uvrstitev v višji, kvalitet- nejši plesni razred. Nastopali bodo tudi plesalci in plesalke v pionirskih in mladinskih kategorijah, najkvalitetnejši pa bodo seveda nastopi članskih parov. Na sporedu bo pet standardnih in latinsko-ameriških plesov. Med posameznimi tekmovalnimi točkami se bodo gledalcem predstavili še številni domači mladi plesalci in plesalke, ki bodo z nastopi prikazali dejavnost plesnega kluba Nova Gorica in tukajšnjih plesnih krožkov. Vstopnice za zanimivo orireditev, ki se bo pričela ob 17. uri v dvorani OS IX. korpusa, je mogoče kupiti že v predprodaji, in sicer v turističnih poslovalnicah Kompasa in Globtoura v Novi Gorici. E. Č. Atletski sodniki z novim vodstvom TITOVO VELENJE - Po nekaj letih premora so se sestali atletski sodniki, ki delujejo v okviru AK Velenje. Letos, ko klub praznuje 20-letnico, bosta v Titovem Velenju dve veliki prireditvi — spomladanska krosa za republiško in državno prvenstvo, zato bodo morali biti sodniki dobro pripravljeni. Atletski sodniki so izbrali tudi nov odbor, ki mu predseduje Vera Zupančič. L. O. Uspeh gostiteljev SLOVENSKE KONJICE - V 8. kolu ekipnega kegljaškega prvenstva OKS Celje za moške je bila v gosteh uspešna samo vrsta Šentjurja, ki je prepričljivo zmagala v Radečah. Derbi je bil v Štorah, kjer je po izenačeni igri Kovinar ugnal Šoštanjčane in ostal za petami še vedno neporažene Dobrne. Rezultati 8. kola: Hmezad : Mozirje 4832:4760, Papirničar : Šentjur 4851 : 4996, Kovinar : Šoštanj 4932:4857, Konus Izletnik 4861:4808, Dobrna : Emo Celje II 4892:4760; zaostalo srečanje 7. kola: Šoštanj : Papirničar 5136:4999; vrstni red po 8. kolu: Dobrna 16, Kovinar 14, Konus in Šentjui po 12, Šentjur in Hmezad po 8, Emo Celje II 6, Izletnik in Papirničar po 2. Dobrna O. Ž. Z. PLANINE IN LJUDJE Tečaj za MV v zimskih razmerah MK PZS organizira letošnji tečaj za MV v zimskih razmerah v času od 16. do 23. aprila na Komni, bivali pa bodo v Koči pod Bogatinom. Zimskega tečaja se lahko udeležijo vsi, ki so uspešno končali tečaj za M V v letnih razmerah, in obvladajo smučanje (za kar bo potrebno uspešno opraviti preizkus) ter so telesno in psihično sposobni hoditi in smučati v zimskih razmerah do 8 ur na dan in do višine 2.500 m, priskrbeti pa si morajo tudi veljavno zdravniško potrdilo ali spričevalo, ki ne sme biti starejše od treh mesecev. Preizkus znanja smučanja bo 13. marca, istočasno na Voglu in na Golteh, kandidati pa se bodo zbrali na ta dan ob 9. uri pri spodnjih postajah ene ali druge gondolske žičnice. Organizatorji opozarjajo kandidate, da ne kupujejo dnevnih smučarskih kart, saj bo preizkus obsegal tudi turnosmučarski vzpon in spust na Rodico oz. Smrekovec, v prijavnico za tečaj pa morajo vpisati tudi kraj, kjer bi želeli opravljati preizkus znanja smučanja. Tečajniku morajo poskrbeti, da bodo v tednu tečaja opravičeno odsotni iz šole ali dela, stroške, 130.000 din pa je treba poravnati ob prijavi. Sprejemali jih, bodo do 1. marca letos. Seminar za planinske inštruktorje Od 15. do 17. aprila bo v koči pod Bogatinom tudi seminar za planinske inštruktorje. Stroške oskrbe plača MK PSZ, prevozne stroške pa udeleženci sami. Poleg okvirnega programa seminarja bodo na dnevni teti uvrstili tudi teme, ki jih bodo udeleženci predlagali v prijavnici za seminar. Udeleženci morajo prinesti s seboj izkaznico telesnokultur-nega strokovnega delavca in se prijaviti najkasneje do 1. aprila letos. Za nedeljsko turo pa morajo imeti s seboj zimsko opremo, cepin, dereze in po možnosti smučarsko opremo. Planinski zbor v Poljčanah Planinsko društvo Poljčane vabi vse svoje člane društva na občni zbor, ki bo 19. t.m., ob 17. uri v planinskem domu na Boču. Dogovor med FTK in GZS LJUBLJANA - Pred dnevi je bil sestanek med člani projektnega teama Gimnastika 2000 in vodstvom Fakultete za telesno kulturo v Ljubljani. Namen sestanka je bil poiskati oblike, načine in vsebine za poglobljeno sodelovanje med obema inštitucijama. Najprej je vodja projekta Janez Matoh predstavil projekt Gimnastika 2000 in poudaril željo po verifikaciji dosedanjega dela in po sodelovanju pri nadaljnjem razvoju omenjenega projekta. Po predstavitvi celotnega projekta je dekan fakultete dr. Janko Strel menil, da je široka zasnova projekta dobra, saj so programi prilagojeni različnim ljudem. To pa je eden od pogojev uspeha projekta. S programi korektivne in množične gimnastike tudi izpričujemo pomembnost športne gimnastike tudi kot športa, primernega za rekreativno ali dopolnilno vadbo. Prav ta dva programa naj bi bila izhodišče za vse ostale programe. Zelo pozitivna so prizadevanja zveze po uvajanju obogatenega programa v osnovno šolo preko športnega razreda na nižji stopnji, koraki v tej smeri pa so gotovo velikega pomena za nadaljnji razvoj slovenske telesne kulture. V nadaljnji razpravi so se udeleženci dogovorili, da je ena najpomembnejših skupnih točk izobraževanje amaterskih in profesionalnih kadrov, naslednji pomemben del pa raziskovanje in analiziranje učinkov posameznih programov iz projekta. V ta namen se bodo pripravili projekti za diplomske, raziskovalne, magistrske in doktorske naloge. Za posamezen podprojekt se bodo v delo vključili tudi delavci fakultete. Za posebne dele projekta, kot so koreografija, akrobatika, telesna priprava, športna psihologija in biomehanično modeliranje gimnastičnih elementov, za katere še ni nosilcev, pa se bo pripravil okvirni program sodelovanja. IVAN ČUK Kar 36 strelcev z normo MURSKA SOBOTA - Na občin-' skem prvenstvu v streljanju s serijsko zračno puško za Zlato puščico 88 se je pomerilo 59 strelk in strelcev soboške občine. Zmagal je Špindler s 562 krogi pred Horvatom s 560 in Bukovcem s 557 krogi. Na regijsko prvenstvo Pomurja se je z normo 530 krogov uvrstilo kar 36 strelcev. P. O. Noršinci in Bukovec MURSKA SOBOTA - Na tradici-onalnem tekmovanju s serijsko puško za Bedičev memorial je sodelovalo 20 ekip. Zmagala je ekipa NorŠincev s 2765 krogi, med posamezniki pa Bukovec s 563 krogi. Konec tedna mali nogomet na Ravnah j RAVNE — Mladinci tozda ETS iz Železarne Ravne bodo v soboto in nedeljo (20. in 21. t. m.) že drugič organizirali turnir v malem nogometu. Doslej se je prijavilo blizu 30 ekip,* zadnji rok prijav pa je v petek, 19. t. m., ko bodo popoldne opravili žrebanje. Turnir, ki bo v ravenski športni dvorani, se bo pričel v soboto ob 9. uri in nadaljeval v nedeljo dopoldne. I. M. Dinos Slovan v Umagu LJUBLJANA — Rokometaši Dinosa Slovan finiširajo s pripravami za nadaljevanje prvenstva v I. ligi, v katerem se bodo 27. t.m. na Reki pomerili z Zametom. Odpotovali so na krajše priprave v Umag, kjer se bodo dvakrat pomerili tudi z drugoligašem Istraturistom. F. B. Peterka in Radelj prva MORAVČE - Kljub pomanjkanju snega je SD Termit le organiziralo tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Elektrotehne. 43 mlajših pionirjev iz šestih klubov ljubljanske regije se je pomerilo na 12 in 20-metrski skakalnici na Ciclju. Med mlajšimi pi-onirji (do 9 let) je zmagal domačin Primož Peterka, pri pionirjih od 9 do 11 let pa Ljubljančan Jure Radelj. Rezultati — ml. pionirji C (do 9 let, 12 m skakalnica): 1. Peterka (Term. Mor) 186,4 (12, 12.59, 2. Trapečar (Dolom) 176,8 (11,5, 12), 3. Zonta (Dolom) 175,7 (11,75, 12), 4. Hrnja (El. II) 173,3 (12,5, 12,25), 5. Kosi (El. II) 163,3 (11, 11,25); ml pionirji B (9—11 let, 20 m skakalnica): L Radelj (El. II) 185,0 (21, 21), 2. Kavčič (El. II) 171,5 (20, 19,5), 3. Prašnikar (Term. Mor) 165,0 (19, 20), 4. Močil-nikar (Term. Morav). 164,5(19,5 19), 5. Žonta (Dolom) 159,5 (18, 19). Z. B Rally Alpe-Adria tudi letos Organizator turističnega rallyja je KATC, rallvja veteranov pa AMZS LJUBLJANA - Odbor predsed-stva Avto-moto zveze Slovenije za mednarodno sodelovanje in turizem ter informativno in propagandno dejavnost se je na nedavni seji pod vodstvom predsednika Francija Novaka opredelil za letošnje akcije, med katerimi naj na prvem mestu omenimo sodelovanje v okviru Alpe-Adria. Sodelovanje A-A naj bi okrepili predvsem dokončno urejeni stiki z Italijo, odbor pa si bo prizadeval tudi še za vključitev Hrvatske in obmejnih predelov Madžarske. Priložnost za navezovanje novih stikov in utrjevanja starih vezi bo tudi sedmi turistični rally treh dežel v juniju; organizator je avstrijski partner KATC iz Beljaka, AMZS pa bo pripravila eno izmed spretnostnih voženj' (ali dve) na jugoslovanskem delu proge. Žal lani ni bilo rallyja veteranov, za katerega je sicer veliko zanimanje. Člani odbora si obetajo, da bodo letos vendarle lahko izvedli ta privlačni ral-ly kot že pred leti, ko je bil pokrovitelj Autocommerce. Večja naj bi bila tudi aktivnost med prijateljskimi in pobratenimi društvi: Ljubljančani na primer načrtujejo okrepljene stike s Pardubi-cami (speedway) in Beljačani (na več področjih), druga društva pa bodo poskušala utrditi dosedanje vezi. H. U. KOŠARKA Jordan najboljši CHICAGO — Na tradicionalnem 38. dvoboju »Ali Starš« najboljših ameriških profesionalnih košarkaijev je pred 18.000 gledalci Vzhod premagal Zahod s 138:133 (60:54). Za 25. zmago Vzhoda v zgodovini teh tekem je bil najbolj zaslužen Mihcael Jordan, igralec Chicago Bulls, ki je dosegel kar 40 točk in so ga izbrali za najboljšega igralca tekme. Poleg tega je Jordan zmagal tudi na tekmovanju v zabijanju žoge v koš. Za vzhod so koše dosegli: Bird 6, Wilkins 29, M. M. Malone 7, Thomas 8, Jordan 40, Ewing 9, Rivers 9, McHale 3, Barkley 4, Ainge 12, Daugherty 12, za zahod pa: English 10, K. Malone 22, Olaju-won 21, Magic Johnson 17, Lever 17, Aguire 14, Jabbar 10, Robertson 2, McDaniel 2, Drexler 12, Worthy 4 in Donaldson 2. Atletske novice PARIZ — Portugalec Regalo in Norvežanka Kristiansen sta zmagovalca tradicionalnega krosa lista L'E-quipe. Proga za moške je bila dolga 9,5, za ženske pa 5,6 km. FAIRFAX — Ameriška atletinja Jackie Joyner — Kersee je dosegla nov državni dvoranski rekord v teku na 60 m z ovirami v času 7,88. Dan prej je skočila v daljavo 7,02, kar je tudi nov rekord ZDA. Zmagovalka univerziade Torrance je na 60 m izenačila ameriški rekord Brownove s 7,18. EAST RUTHERFORD - Romunska atletinja Doina Melintc je pretekla 1 miljo v 4:18,86, kar je za 1.31 sekunde bolje od dosedanje najboljše svetovne znamke v dvorani Američanke Decker-Slaney. Tivoli: v nedeljo z Norvežankami Igralke Belinke Olimpije igrajo ob 16.45 prvo četrtfinalno tekmo za pokal IHF LJUBLJANA — Rokometašice Belinke Olimpije se bodo za pokal IHF v nedeljo ob 16.45 v dvorani Tivoli v prvi četrtfinalni tekmi pomerile z norveško ekipo Nordstrand. V domačem prvenstvu jim še zdaleč ne gre vse po načrtih, zato bi v taboru Belinke vtis radi popravili z uspehom na evropskem prizorišču. Uvrstitev v polfinale evropskega pokala je zdaj prvi cilj igralk Belinke Olimpije, pot naprej pa bo zelo tma-va, kajti med štirimi najboljšimi bodo tako slovite ekipe kot so Budučnost, Vilnus in TSC Berlin (ali Engelskirc-hen). Toda potruditi se bo treba že za uvrstitev v polfinale, kajti norveški ženski rokomet je s srebrno kolajno na zadnjem SP na Nizozemskem doživel pravi razcvet. Ljubljančani imajo nekaj informacij o nasprotnicah iz Skandinavije. Ekipa Nordstranda je v približno podobnem položaju kot Belinka, v domačem prvenstvu je izgubila vse možnosti za najvišji naslov, zato zdaj vse stavi na tekmovanje za evropski pokal. V ekipi so reprezentantke Danske, Švedske in Norveške, kar gotovo dokazuje, da gre za resen klub. Prva zvezdnica ekipe je norveška reprezentantka Heidi Sundal, ki dosega po 10 do 12 golov na tekmo. Igrajo po preverjenem skandinavskem receptu: zelo agresivno v obrambi in napadu, z ostrim Pohod od Reke do Ljubljane Tradicionalni pohod ZSMS in ZSMH bo od 1. do 7. maja — Prijave do 12. aprila LJUBLJANA - MK ZSMS Ljub-ljana in OK ZSMH Reka bosta tudi letos organizirali, pohod osvoboditve od 1. do 7. maja Reka—Ljubljana. Udeleženci bodo odšli iz Ljubljane 30. aprila v popoldanskih urah z vlakom do Reke, kjer bodo prenočili, naslednji dan pa začeli s pohodom. Trasa pohoda bo: Reka—Snežnik—Stari trg —Nova vas—Bloke—Rakitna—Notranje Gorice—Ljubljana. Zaključek pohoda bo na osrednji proslavi ob najlepšem prazniku Ljubljane. Pohoda se lahko udeležijo vsi, ki jih veseli ta hoja in življenje v naravi, kajpak pa morajo biti sposobni prehoditi pot od Reke do Ljubljane. Vsak mora imeti ustrezno opremo, obleko in obutev, sredstva za organizacijo in izvedbo pohoda pa zagotovita MK ZSMS Ljublanana in OK ZSMH Reka. Prijavite se lahko od torka, 12. aprila, na naslov MK ZSMS Ljubljana, Cigaletova 5/II, 61000 Ljubljana ali OK ZSMH Reka. Na voljo so posebne prijavnice. Za prijavnice pokličite po telefonu (061) 311-393 ali (061) 316-638, kjer dobite tudi druge informacije' (pri Rudiju Bregarju). Ker pohod traja teden dni, naj vsi, ki potrebujejo prošnje za oprostitev od pouka ali službe, to navedejo v prijavnici, da bodo prošnje pravočasno na šolah oziroma v delovnih organiza-cijah. H. U Po lovskih smučinah — za memorial Rada Pehačka HOTEDRŠICA — Sto tekačev iz vseh koncev Slovenije je tekmovalo na tradicionalni prireditvi v teku na smučeh. Rezultati — pionirji, 4 km: 1. Grom (Vrb) 13:38, 2. Rudolf (Hotedr) 20:15, 3. Berginc (Vrh): pionirke, 4 km: 1. Kenk (Vrh) 24:32, 2. Eržen (Hotedr) 24:32, 3. Levec (Hotedr); ženske do 35 let, 4 km: 1. Kavčič (Lj) 23:06, 2. Ambrož (Križe) 25:25, 3. Grom (Stara Vrh) 27:19; moški do 40 let, 4 km: 1. Kavčič (Žirov) 17:14, 2. Grom 18:04, 3. Šalamun (oba Vrh) 21:49; lovci do 30 let, 4 km: 1. Blažko (LD Trnovski gozd) 18:23, 2. Gornik (Grahovo) 18:35, 3. Mikuž (Hotedr) 24:27; lovci od 30 do 40 let, 4 km: 1. Čufer (Podbr) 17:42, 2. Praprotnik (Begunj) 18:45,3. Fon(Kobar) 19:09; lovci od 40 do 50 let, 4 km: 1. Dežman (Kobar) 17:32, 2. Knific (Begunj) 24:38, 3. Godina (Hotedr) 26:20: lovci nad 50 let, 4 km: 1. Martinčič (S. Lož) 27:23, 2. Reven (Hotedr) 28:15, 3. Leskovec (Hotedr) 28:44; ženske do 35 let, 8 km: 1. Sečur (Žiri) 36:32, 2. Dolenc (Žiri) 1:11,00, 3. Omerzu (Medvode) 1:11,35; moški do 40 let, 18 km: 1. Lebar (Jesen) 47:20, 2. Kalan (Šutna) 47,29, 3. Rupnik (Črni Vrh) 47:30; lovci do 30 let, 18 km: 1. Zupan (LD Begunj) 46:38, 2. Dolenc (LD Begunj) 49:09, 3. Vidmar (LD Kozja strela) 57:30; lovci od 30 do 40 let, 18 km: 1. Globočnik (Begunj) 55:33, 2. Premčič (Hotedr) 1:05,11 3. Baloh (Begunj) 1:07,59; lovci od 40 do 50 let, 18 km: 1. Merlak (Hoted) 55:09, 2. Pogačnik 1:08,01, 3. Praprotnik (oba Begunj) 1:08,40: lovci ekipe: 1. LD Begunjščica 89, 2. LD Hotedršica 82, 3. LD Kobarid 32, 4.) LD Jože Lacko Ptuj 32, 5. LD Javornik 25 točk. Prehodni pokal pokrovitelja Agrotehnike Grude je osvojila LD Begunjščica. FILIP ŠEMRL Klubski državni prvak — SK Logatec IGMAN — Po končanih tridnevnih tekmovanjih na 3. državnem prvenstvu pionirjev biatloncev je v skupnem seštevku z ogromno točkovno prednostjo zmagal smučarski klub Logatec pred Romanijo in Delnicami. V soboto so pionirji in pionirke tekmovali v krajših tekih, kjer morajo za zgrešen strel preteči kazenski krog. Najboljši — ml. pionirji: 1. Ule B. (Kovinoplastika), 2. Rački (Delnice) 3. Petkovšek (Logatec); ml. pionirke: 1. Ambrožič (Log), 2. Nikola (Delnice), 3. Rupnik (Logatec); st. pionirji: 1. Smole (Logat), 2. Cicovič in 3. Blagojevič (Romanija) : st. pionirke: 1. Žibert, 2. Dolenc (obe Logat), 3. Pušič A. (Romanija). V nedeljo so opravili še štafetne teke, kjer je SK Logatec zmagal v treh kategorijah (od štirih). Najboljši: ml. pionirji: 1. Logatec I (Gostiša, Petkovšek, Gostiša), 2. Delnice, 3. Kovinoplastika; ml. pionirke: 1. Delnice (Nikola, Bukovac, Peterlin), 2. Logatec II., 3. Zlatibor; st. pionirji: 1. Logatec (Musec, Zelene, Smole), 2. Romanija I, 3. Romanija II; st. pionirke: 1. Logatec (Dolenc, Jerina, Žibert), 2. Romani--ja, 3. Sarajevo. MIRO LESKOVEC SOLUN, ANKARA - Odbojkari-ce Teodore iz Ravene so osvojile pokal evropskih odbojkarskih prvakinj, odbojkarice Ancone pa pokal Evropske odbojkarske zveze (CEV). BONN — Odbojkarice Dinama iz Moskve so osvojile pokal pokalnih evropskih zmagovalk. Končni vrstni red: 1. Dinamo (M), 2. CIV Modena, 3. Traktor (NDR), 4. Komunal (Minsk). tempom, hitrimi nasprotnimi napadi in meti od daleč, a brez posebne taktike in kombinatorike. Toda pred prvo tekmo z Norvežankami se v taboru Belinke bolj ukvarjajo s slabostmi in problemi v lastnih vrstah. Ni jih malo. Najtežje je z vratarko Ljerko Krajnovič, ki se je v nedeljo v Zagrebu odločila za bojkot. Za zdaj ni znano, če bo ta vse boljša vratarka, ki bi si zaslužila tudi reprezentančni dres, sploh branila. Brez nje so možnosti Belinke z Nordstran-dom zelo skromne, kajti po odhodu Samaržije k Radničkemu imajo Ljubljančanke na klopi dve mladi in neizkušeni vratarki. Drug problem pa je zelo spremenljiva igra ekipe. Tudi ključne igralke zelo nihajo v formi, poseben problem pa je igra v obrambi, ki je bila nekoč prva odlika ljubljanske ekipe. Spodbudno pa je predvsem to, da so vse igralke povsem zdrave. To velja tudi za Stanko Božo-vič. FRANCI BOŽIČ Boj za vrh bo prav gotovo zelo zanimiv Med 12. klubi v II. republiški judoistični ligi Rečani zunaj konkurence LJUBLJANA — S tekmovanjem so začeli tudi judoisti v D. republiški ligi, ki je v zadnjih letih že povsem zamrla. Med 12 nastopajočimi pa bo napredoval v I. republiško ligo. V uvodnih nastopih so najmanj pokazali judoisti Kostroja in Jesenic, boj za vrh pa bo očitno zelo razburljiv. Rezultati 1. kola: Slovenj Gradec — Gorišnica — 25. maj Tacen 8:6 (40:30), 25. maj Tacen — Slovenj Gradec II 9:5 (35:15), Slovenj Gradec II — Gorišnica 4:10 (15:50); Koper — Koper —Olimpija II 8:6 (32:23), Olimpija II — Kostroj 12:2 (57:10), Kostroj - Koper 2:12 (5:60); Nova Gorica — Nova Gorica — aTri-glav II 8:6 (40:30), Triglav II — Alpina 4:10 (20:50), Alpina — Nova Gorica 10:4 (50:20); Ljubljana — Bežigrad — Rijeka 7:7 (20:30), Jesenice - Bežigrad 0:14 (0:57), Rijeka - Jesenice 9:5 (40:15). Vrstni red: Alpina, Koper, Gorišnica in Rijeka po 4, Bežigrad, Olimpija II, 25. maj Tacen in Nova Gorica po 2, Triglav II, Slovenj Gradec II, Jesenice in Kostroj po 0. Turnirji 2. kola so na sporedu 27. in 28. t. m. hvl Ina : Spartak 9:4 (4:0, 4:2, 1:2) SISAK — Hokejisti Ine so v hrvat-sko-vojvodinski ligi zmagali sedmič zapored. Najboljši je bi! Čeh Mraz s 3 goli. V zadnji tretjini so domači nastopili le z rezervnimi igralci, kar so izkoristili gostje in ublažili poraz. Ina 7 7 0 0 61:26 14 Mladost 6 2 0 4 17:40 4 Spartak 6 1 0 5 26:38 2 PAR PRIHODNJEGA KOLA (sobota, 20. t. m.): Spartak - Mladost, Ina prosta. KOLESARSTVO Na kolesarskem krosu za DP tudi ženske NOVO MESTO — Prizadevnim kolesarskim delavcem novomeške Krke so zaupali organizacijo letošnjega državnega prvenstva v krosu s kolesi, ki bo na štadionu Bratstvo in enotnost v nedeljo, 21. t. m. Dolenjski kolesarski delavci, ki so že bili organizatorji velikih prvenstev, so dobili tako še krog s kolesi za DP, ki bo tako zao-krožil_njihov organizacijski ciklus. Kolesarji bodo tekmovali v štirih kategorijah: mlajši mladinci, starejši mladinci, člani in članice. Posebnost bo vsekakor nastop članic, ki se bodo tako prvič pojavile na krosu s kolesi. O favoritih tekmovanja je težko govoriti, vendar imajo precej možnosti za naj višje naslove kolesarji Krke, ki se za tekmovanje marljivo pripravljajo, poleg tega pa jim gre na roke tudi domači teren. Dolenjci naj večje upe polagajo v Sandija Papeža, ki ni dober samo na kolesarski stezi, ampak tudi v teku v prirodi. SLAVKO DOKL Naslova v Izolo in Vrtojbo IZOLA — V dvorani Arigoni so domači namiznoteniški delavci organizirali ekipno prvenstvo Primorske v namiznem tenisu, na katerem so nastopili vsi klubi razen Škofij. Med mladinci je naslov psvojila Izola (Du-kovski, Požrl, Novel), ki je v finalu premagala Piran s 5:0, med mladinkami pa Primex Vrtojba (Kurtovič, Rakuša, Lasič), ki je v finalu premagala koprsko Semedelo s 5:3. Na republiško prvenstvo sta se uvrstili ekipi mladink Primexa Vrtojbe in Semedele ter ekipa mladincev Izole. ŠAH ŠAH ŠAH Nikolinovi ne gre VARŠAVA - Zorici Nikolin ne gre najbolje na ženskem velemojstrskem turnirju. V 10. kolu je izgubila z Lelčukovo, ki prepričljivo vodi z 8,5 točke. Sledijo ji: Erenska 7, Smaczin-ska, Erenska in Badulescu po 6, Siko-ra, Genova in Muresan po 5, Nikolin in Hoffmann po 4 itd. Vodi Arapovič SARAJEVO - V derbiju 8. kola 13. memorialnega turnirja Vladimiija Kozomare sta Arapovič in Glavaš remizirala. Vrstni red: Arapovič 7, Galič 6,5, Glavaš, Meštorvič, Tutič, Novak in Djipa po 6 itd. Na kratko KOPER — šahovska sekcija pri ŠD A. Gramsci je priredila redni hitropo-tezni mesečni turnir. Zmagal je Žnidarčič 8,5 pred Plahutnikom 7,5 in Knezom 6. V skupnem seštevku vodi Žnidarčič. A. Ž. V trčenju umrla oče m sin TREBNJE, 16. februarja — Na magistralni cesti med Novim mestom in Ljubljano, pri vasi Štefan, se je včeraj ob 17.50 zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta se smrtno ponesrečila voznik in njegov sin, medtem ko so bili ostali člani družine ranjeni. Med vožnjo proti Ljubljani je voznik osebnega avtomobila s švicarsko registracijo, 35-letni Haki Derguti, ki je na začasnem delu' v Švici, pri vasi Štefan v levem nepreglednem ovinku prehiteval tovornjak s kranjsko registracijo. Ko je bil vzporedno s tovornjakom, je iz nasprotne smeri pripeljal z avto-cisterno 28-letni Franc Hočevar iz okolice Grusuplja. Čeprav je voznik Hočevar močno zaviral in se umikal na desno, nesreče ni mogel preprečiti. Po trčenju je osebni avtomobil odbilo na desno, kjer jfe z zadnjim desnim bokom vozila trčil v zadnje kolo tovornjaka. Na kraju nesreče sta bila mrtva voznik osebnega avtomobila Haki Derguti in njegov 5-Ietni sin Bečir. Huje pa sta bila ranjena še sopotnika 35-letna Abibe Derguti in 23-letni Fehmi Derguti, vsi iz Varoš sela pri Uroševcu. Zaradi nesreče je bUa cesta zaprta do 20. ure, medtem ko je promet tekel po obvozu. Ž. H. Le redki vozniki spoštujejo omejitve • Začetek tega tedna je eden najbolj tragičnih oziroma krvavih na slovenskih cestah: minuli ponedeljek je umrlo šest ljudi. Čeprav miličniki in vsi drugi, ki pe ukvarjajo s prometno varnostjo, še niso natančno ugotovili, zakaj toliko smrtnih nesreč, je vendarle mogoče reči, da so se zgodile predvsem zaradi prehitre vožnje in nepravilnega prehitevanja. Nič novega ne bomo povedali, da so ceste eden izmed največjih krivcev za prometno morijo. To gotovo drži, kajti ob tako gostem prometu, so naše ceste neustrezne. Prav zato je slovensko cestno omrežje tako rekoč prepredeno z različnimi hitrostnimi omejitvami. Toda vsa opozorila so očitno bob ob steno. Spoštujejo jih le redki, pa še tisti so potem deležni »prizanesljivega« hupanja in spakljivega namigovanja voznikov, katerim je vsaka omejitev čista zguba časa. Tako, čeprav malo čustveno in prizadeto, je mogoče govoriti tudi zaradi tega, ker miličniki med kontrolo prometa ugotavljajo, da kar polovica voznikov vozi hitreje, kot je dovoljeno. »Težka« noga pa je eden izmed najpogostejših povzročiteljev prometnih nesreč. T(ako torej spametovati hitre in prehitre voznike, je vprašanje, s katerim se nedvomno ne ukvarjajo samo pri nas, pač pa tudi v drugih državah. Morda smo pri nas v nekoliko specifičnem položaju, kajti na tako majhnem prostoru, kot je slovenski, je nesreč, ki jih povzročijo prehitri vozniki, veliko preveč. Vprašanje, kako jih zaustaviti, je bilo vsaj doslej deležno bolj teoretične obravnave kot pa praktične. Občasne oziroma pogoste kontrole prometa in s tem hitrosti pač ne dajejo ustreznih rezultatov. Najpogosteje se tem zasedam takšni vozniki spretno izognejo (saj poznamo tisto vozniško solidarnost - opozarjanje na radarsko kontrolo z lučmi), pri čemer velik delež nosijo drugi udeleženci v prometu — ne da bi se povsem zavedali, da s takšnim početjem pravzaprav spravljajo sebe v še večjo nevarnost. ŽARKO HOJNIK Ekološka nesreča razgalila nepripravljenost v Iplasu V disciplinskem postopku še zmeraj pet Iplasovih delavcev, ki so posredno ali neposredno odgovorni za nesrečo KOPER, 16. februarja — Od ekološke nesreče, ki se je pripetila v Iplasovem obratu Polikol pri ankaranskem križišču pred mesecem dni, do danes, v zvezi s to nesrečo ni veliko novega. V disciplinskem postopku, ki so ga sprožili nekaj dni po nesreči, je še zmeraj pet Iplasovih delavcev, ki so posredno ali neposredno odgovorni: direktor tozda Polikol, direktor službe za varstvo pri delu, vodja proizvodnje, vodja izmene in pomočnik vodje izmene, ki je kot voznik viličarja nesrečo povzročil. Zanimivo je, da v Iplasovem kolektivu niso najbolj prepričani, da je bilo ravnanje po nesreči z butilakrilatom v celoti zgrešeno, kot to trdijo inšpektorji. Sergej Čehovin, predsednik Iplasa, je povedal, da res obstaja strokovni dvom: »Velik del tekočine je že stekel v kanal, ker se je butilakrilat razlil nad jaškom in ta kanal vodi pod hladilnico. Prevelika koncentracija butila-kfilata pa bi v zaprtem kanalu lahko postala nevarna, zato je spiranje te kemikalije delovalo tudi razredčevalno Tako se je med našimi strokovnjaki pojavila teza, da so ob nesreči naši delavci ravnali prav.« O tem bodo seveda zadnjo besedo res imeli strokovnjaki. Nesreča pa je kljub temu razgalila nepripravljenost _ Iplasa na podobne nesreče. Šele zdaj so na- NOČNA KRONIKA Takšni so pač časi. Pustni torek so množice proslavile oziroma ga še proslavljajo v maskah po cestah in si, anonimneži, privoščijo marsikaj, kar si sicer ne bi, gradbinci pa štrajkajo pred skupščino, češ, da nimajo kaj jesti, kaj obleči, še manj pa piti. Za šanlri zbrani modreci pa si pogledajo v oči, skomignejo z rameni, pomislijo na olimpiado in ga zvrnejo še kozarček. • V bife Šumi je prišel Tone B. Bil je malce pod paro in hotel je še Šilce, ko pa mu niso hoteli postreči, je začel groziti osebju in zmeijati. Fanta so ukrotili miličniki in ga odpeljali v prostore, kjer se je vročekrvnež malce ohladil. • V Emona centru v Novih Jaršah so se pojavili Drago Š., Ibrahim K. in Vujadin K. Potem ko so nekaj časa razgrajali, so jih opozorili in odstranili ter napisali prijave, prijavili pa so tudi natakarico, ki je stregla že okajenim gostom. • Na osnovno šolo, kot kaže na izpopolnjevanje, je prišel lepo nadelani Slavko T. Hodil je po razredih, malce predaval, malce psoval in žalil ravnateljico in hišnika. Iz stavbe se ni hotel odstraniti do prihoda miličnikov. • Po sredini Kajuhove ulice je hodil Borut Č. Ustavljal je vozila in oviral promet, čeprav ga je skušal le usmerjati, ob srečanju z organi pa se je nedostojno vedel. Pridržali so ga. • Pri Domu španskih borcev na Zaloški so na pločniku našli Rudolfa F. Precej zbeganega možaka so prebudili in odpeljali domov. M. S. mreč ugotovili, da nimajo pri tem obratu nobenega lovilnega bazena in tudi kanal nima zapornice, s katero bi preprečili, da bi se razlita tekočina izlila v reko oziroma morje. To je ena od hudih napak, ki jo bodo po tej nesreči morali v Iplasu čimprej odpraviti. »Še ta teden bi morali dokončati dolg program ukrepov, oziroma celo vrsto nalog, s katerimi naj bi v večji meri skrbeli za varovanje okolja in bili bolje pripravljeni na morebitne nesreče. Ugotavljanje odgovornosti je samo ena od vseh dejavnosti, ki smo se jih lotili v Iplasu. O vseh teh novostih bomo pravočasno obvestili novinarje . . .« nam je tudi zagotovil Sergej Čehovin potem, ko smo mu omenili, da je bilo po nesreči z njihove strani v javnosti slišati predvsem polemike z nekaterimi novinarji (in celo inšpektorji), premalo pa prav tega — kako mislijo kaznovati odgovorne in zagotoviti, da do podobnih nesreč ne bi več prišlo. BORIS ŠULIGOJ Na vesli ima 80 kaznivih dejanj BEOGRAD, 16. februarja — Na okrožnem javnem tožilstvu v Beogradu so vložili obtožnico proti 55-letnemu brezposelnemu tapetniku Tomislavu Markoviču iz Zavlake pri Krup-nju, ki ima na vesti 80 kaznivih dejanj , v glavnem tatvin. Markovič, ki je bil doslej že 20-krat obsojen, je kradel v glavnem po Beogradu in okolici. V začetku avgusta lani je iz trgovine pohištva v Sremski Mitroviči odnesel milijon dinarjev, dva dni kasneje pa iz beograjske delovne organizacije Tera-zije za 1,6 milijona dinarjev gotovinskih čekov. Toda od vsega mu je bilo najbolj pri srcu strelivo, zato si ni mogel kaj in 7. maja lani je vlomil v prostore ZRVS v Paliluli, kjer si je nabral 970 nabojev za pištole kalibra 7,62 milimetra, potem pa je na podoben način izropal še strelsko družino Zorka-Radnički v Šabcu, le da je bil tokrat precej skromnejši, saj je odnesel le 200 malokalibrskih nabojev (kalibra 5,6 milimetra). Na zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom beograjskega okrožnega sodišča je nepoboljšljivi tat delno priznal, kar je bil storil. Ugotovljeno je bilo, da je delovne organizacije oškodoval za več kot 6 milijonov dinarjev. M. P. RADAR Na avtocesti se je zaletaval v avtomobile LJUBLJANA, 16. februarja — So primeri, ki presegajo vsakršno človeško domišljijo. To lahko trdimo očitno za voznika slabe volje, ki je 10. februarja na avtocesti med Logatcem in Logom namerno poškodoval kar štiri osebne avtomobile. Voznik alfe, 40-letni Josip He-umer iz Srednjih Gamelj pri Ljubljani, je v sredo 10. februarja med 21. in 22. uro dirjal po avtocesti od Logatca proti Ljubljani. Med vožnjo je nenadoma zapeljal proti prvemu avtomobilu, ki ga je srečal na svoji poti. Približal se mu je, nato pa ostro zavil proti vozniku. To je počenjal tako dolgo, da se je voznik osebnega avtomobila moral umakniti proti varovalni ograji oziroma mu je voznik alfe poškodoval vozilo, tako da je moral ustaviti. Očitno pa se je dirkaču iz alfe zahotelo, da bi našel še koga. Ko je približno po dvesto metrih vožnje, seveda bolj kot vožnje bi lahko zapisali dirke, dohitel osebni avtomobil s kranjsko registracijo ga je znova zamikalo, da bi se zaletel vanj. Ker pa je bil voznik tako močno vinjen, kar so kasneje ugotovili tudi miličniki, je med dirko zgrešil vozilo. A glej ga spaka. Ni odnehal, zato je zapeljal z vso hitrostjo vzratno in tako prestregel oziroma zaprl pot vozniku osebnega avtomobila. Vozniki, ki niso vedeli s kom imajo opraviti so seveda popustili in raje počakali, saj niso hoteli tvegati nadaljnje vožnje. To pa ni kaj dosti motilo voznika v alfi, ki je nazadržno dirjal proti cestninski postaji in med vožnjo »napadel« še enega voznika. In ko so nekateri upali, da se bo ustavil na cestninski postaji pri Logu, so se hudo ušteli. Voznik je alfo obrnil in zapeljal na drugo stran avtoceste nazaj proti Vrhniki. Pri Sinji Gorici je dohitel še en osebni avtomobil, ga prehitel in ga obenem stisnil ob ograjo... Kako dolgo bi voznik alfe to še počel, če mu tega ne bi preprečili miličniki, ni znano. Bolj od tega skrbi dejstvo, da je voznik ogrožal varnost mnogih prometnih udeležencev, hkrati pa jim povzročil za približno tri milijone dinarjev škode. Za zdaj tudi ni znano, kaj je voznika alfe obsedlo, da je tako nevarno ogrožal prometno .arnost na avtocesti. Tega tudi sam ni znal pojasniti naslednji dan, ko je prišel iz prostorov za pridržanje nekoliko bolj trezen. Morda bo to povedal sodnikom. ŽARKO HOJNIK ŠTIRIINDVAJSET UR Drava naplavila truplo FORMIN, 16. februarja — V kanalu reke Drave, pri HE Srednja Drava v Forminu, so včeraj našli truplo moškega. Pri njem so našli dokumente na ime Maijan Rus, star 28 let iz Levanj-cev pri Ptuju. Domači so ga pogrešali že dlje časa. Vzrok smrti še ni znan. (Z. H.) V gozdu so jo našli mrtvo GROSUPLJE, 16. februaija — V gozdu pri Hrastju so včeraj ob 12.30 našli mrtvo 55-letno Olgo Bašelj iz Hrastja pri Grosupljem. Domači so jo pogrešali že od 12. februarja. Kaže, da je umrla zaradi podhladitve. Na truplu ni bilo znakov nasilja. (Ž. H.) Zgrudil se je mrtev RAČE, 16. februarja — Na Ptujski cesti v Račah pri Mariboru pa so sinoči ob 21.15 našli zmrznjenega 59-let-nega Jožefa Kolarja iz Rač. Ugotovili so, da se je na poti proti domu zgrudil in obležal mrtev. Vzrok smrti še ni pojasnjen. (Z. H.) Ponesrečenko so identificirali PRIŠTINA, 16. februaija (Tanjug) — Občinski sekretariat za notranje zadeve je danes sporočil, da so identificirali truplo ženske, ki so jo pred dvema dnevoma našli pred eno od stavb v naselju Sončni breg. Gre za 22-letno Elviro Musič iz Rožaja, študentko drugega letnika višje pedagoške šole v Prištini. Stanovala je pn sorodnikih v prištinskem naselju Ulpijana. Po dosedanjih podatkih je študentka umrla zaradi padca iz četrtega nadstropja, sicer pa primer raziskujejo. Od ZR Nemčije zahtevali izročitev N. Borote SARAJEVO, 16. februarja (Ta-njug) ~ Na višjem javnem tožilstvu v Sarajevu so vložili kazensko prijavo proti znanemu sarajevskemu skladatelju in vodji nekoč zelo znane skupine Kamen na kamen Nikoli Boroti, hkrati pa zahtevali od ZR Nemčije, kamor je pobegnil, izročitev. Obstaja namreč utemeljen sum, da je v Sarajevu zagrešil več goljufij in da ima na vesti tudi g ra bež. Kot vodja obrtne zadruge je prijateljem dajal naročilnice brez pokritja, ti pa so z njimi nakupili za 44 milijonov dinarjev raznih izdelkov. Poleg tega je emitiral menice, ki jih je avalirala Investbanka, in jo s tem oškodoval za 47 milijonov dinarjev. »Posebni« vhod na pokopališče BEOGRAD, 16. februarja — Beograjska taksista, 34-letni Petar Djuri-čič in 46-letni Miodrag Kodič, sta v želji, da bi prijatelju, zasebnemu cvetli-čaiju Branislavu Nikoliču preskrbela boljši promet, odstranila dva metra in pol ograje novega beograjskega pokopališča in s tem naredila »posebni« vhod na pokopališče seveda čisto blizu Nikoličeve cvetličarne. Pri tem početju so ju zalotili in prijavili. (M. P.) Deset mesecev zapora za goljufiji LJUBLJANA, 16. februarja — Za goljufa je bistveno, da mu žrtve zaupajo. Na to »karto« je igral tudi 36-letni Kasim Jusič iz Kalesija, zdaj pa prijavljen v Ljubljani. Izgubil je in moral bo v zapor. V nekakšnem samskem domu na Vrtnarski 7 v Ljubljani je Jusič na obisku 10. septembra predlani na-tvezil Mladenu G., da nujno potrebuje denar za ragistracijo kombija in ga je prosil za posojilo, češ da mu bo denar vrnil čez deset dni. Mladen G. mu je nasedel in mu je dal 50.000 dinarjev, kar jc bilo takrat tretjina njegovega osebnega dohodka. Pet dni po tistem je Jusič spet obiskal svojega upnika, da bi si od njega izposodil še nekaj denarja, češ da se mu jc nekaj »zakompliciralo«. Ker Mladen G. ni imel več denarja, je Jusiču posodil 10.000 dinarjev njegov sosed Izet S. Tudi temu je obljubil, da mu bo posojilo vrnil čez nekaj dni. Obe žrtvi pa sta potem ostali praznih rok, saj Jusiča ni bilo več blizu. Na sodišču je obtoženi zanikal goljufijo, češ da je oba oškodovanca večkrat iskal, pa ji ni bilo doma. Takšni obrambi niso verjeli. Za goljufijo so ga obsodili na pet mesecev zapora, ob upoštevanju žc pravnomočne sodbe sedmih mesecev zapora zaradi prikrivanja in nagovarjanja k tatvini pa so mu določili enotno kazen - deset mesecev zapora. Kot olajševalno okoliščino so mu upoštevali skrb za štiri otroke. B G. )y DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO Ladja vrnitve čaka, kdaj bo lahko izplula Kdo je podtaknil bombo v Sol Phryne, ki bi morala izpluti ns simbolično mirovno potovanje? — Neustavljiva želja po vrnitvi OD DOPISNIKA TANJUGA ATENE, 16. februarja — »Popravili bomo poškodovano ladjo; potovanje ne bo odpovedano in prispeli bomo na cilj.« Politični svetovalec voditelja PLO Jaserja Arafata Basam abu Šarif, ki je trenutno v Atenah in čigar izjavo smo citirali, očitno ne prikriva optimizma navzlic zapletom. V ciprskem pristanišču Limasol so na trajekt, ki naj bi odplul v Haifo podtaknili bombo, tako ladja Sol Frine, last ciprske družbe Karpatos Shipping Line, ne more odpluti. rešitve. Komandosi Potovanje izgnanih Palestincev z zasedenih ozemelj z »ladjo vrnitve« so znova preložili; odpovedali so tudi polet letala iz Aten, s katerim naj bi Palestinci odpotovali v Limasol, odtod pa z ladjo v Haifo. »Prepričani smo, da so bombo podtaknili izraelski agenti... Dobro poznamo metode izraelske obveščevalne službe Mo-sad.« zatrjujejo uradni palestinski predstavniki v Atenah. Atenski tiskovni agenciji ANA je neznanec po telefonu sporočil, da je bombo podtaknila organizacija Palestinska fronta OB KONCU'’ REDAKCIJE Prevladuje zahodnonemška marka • BEOGRAD, 16. februarja (Tanjug) — Vrednost deviznih hranilnih vlog, izražena v domači valuti, je zadnji dan lanskega leta presegla 14,2 bilijona dinarjev, kar je več kot 11,4 milijarde dolarjev. V bančnih poročilih piše, da v teh vlogah prevladuje zahodnonemška marka, kar pojasnjujejo tudi z dejstvom, da večina jugoslovanskih zdomcev dela v ZRN. zato je skoraj 70 odstotkov deviznih hranilnih vlog v tej konvertibilni valuti, katere delež se je povečal še zlasti lani. • VARŠAVA, 16. februarja (Tanjug) - Uradni predstavnik poljske vlade Jerzy Urban je zanikal trditve zahodnih glasil, češ da je Poljsko zaradi nedavnega povečanja cen - cene so povečali od 40 do 200 odstotkov — preplavil val stavk in demonstracij. Ob tem je poudaril, da je samo v enem podjetju prišlo do triurne prekinitve dela. Minister Urban je obtožil ameriško radijsko postajo Svobodna Evropa, ker je ta objavila neresnično vest, da so delavci v večjih kolektivih z demonstracijami izsilili dvakratno povečanje plač. Demonstracije Grkov na albanski meji • ATENE, 16. februarja (Tanjug) — Na grško-alban-ski meji je pri edinem mejnem prehodu Kakavija prišlo do spora med polieio in zbranimi ljudmi. Skupina Grkov je hotela vdreti v karavlo z grške strani meje, vendar pa jim je policija to preprečila. Kot sta sporočila omenjena časopisa, so ljudje v rokah nosili parole: »Pogumno bratje, prišla bo svoboda!«, »Odprite cerkve!«, »Severno-epirci bodo zmagali!« Pri organiziranju tega pohoda je sodelovalo tudi združenje študentov organizacije »se-vernoepirski boj«. • BEJRUT. 16. februarja (Tanjug) - V Libanonu nadaljujejo uradno preiskavo o petkovem poskusu atentata na predsednika Amina Džemajela. Posebna vojaško-policijska komisija za zdaj še vedno nima trdnih dokazov o tem. kdo in zakaj je hotel izvesti atentat na libanonskega predsednika. • PEKING, 16. februarja (Tanjug) - Pred kitajskim novim letom ali »praznovanjem pomladi«, ki se bo začelo jutri, je na šanghajski borzi delnic in obveznic huda gneča. Lastniki obveznic in delnic čakajo v dolgih repih pred sedmimi borznimi centri, da bi dvignili obresti ali prodali delnice ali obveznice. Še večje je zanimanje za nakup, ker se Sanghajci zavedajo, da se jim to splača. V 38 letih od ustanovitve nove Kitajske na šanghajski borzi še ni bilo takšne gneče. • VVASHINGTON, 16. februarja — Ameriška bojna ladja lotva s spremljevalnima ladjama, ki je varovala kuvajtske tan-kere med plovbo po Zalivu, je odplula v smeri Združenih držav Amerike. Kot poročajo zahodne agencije je to sporočilo ameriško obrambno ministrstvo, ki še pravi, da bo iz Zaliva koncem meseca odplula tudi ameriška letalonosilka Okinavva. • BEOGRAD, 16. februarja (Tanjug) — Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Srbije je nocoj objavil sporočilo, da je pri odhodu predsednika izvršnega sveta skupščine SR Srbije De-simira Jevtiča in nekaj članov izvršnega sveta, gospodarstvenikov in časnikarjev iz Beograda na sestanek v termoelektrarno Kolubara B, pri hitrosti 15 kilometrov na uro odletelo zadnje levo kolo minibusa. Nihče ni ranjen, vzroke 'e nesreče pa še preiskujejo. te skupine s sedežem v Damasku naj bi napadli ladjo, ker nasprotujejo zamisli Jaserja Arafata o organizaciji »propagandnega potovanja« in se zavzemajo za odkrito vojno proti sionistom. Organizatorji potovanja pa ne verjamejo, da je to res. »Takšne organizacije sploh ni. Mosad se je že velikokrat zatekal k takšnim telefonskim sporočilom,« zatrjuje Šarif. »Ladja vrnitve« ni odplula v Haifo, kot so bili načrtovali. Poskušali jo bodo popraviti, če pa ne bo šlo, bodo najeli drugo. Seveda, če bodo našli lastnika, ki je pripravljen prevzeti takšno tveganje. • Atenski tisk je objavil izjavo premiera Šamira: »Sodimo, da gre za sovražno akcijo, ki ogroža izraelsko državo.« Predstavnik izraelske vlade je pristavil: »Sorodniki Izraelcev, ki so padli v napadih Palestincev, se bodo vkrcali na ladjo in že na odprtem morju prestregli ladjo vrnitve.« Kaže torej, da bodo izraelske oblasti preprečile ladji s Palestinci, da bi priplula v Haifo. Izgnani Palestinci so se začeli zbirati v Atenah že pred desetimi dnevi. V sodelovanju z 200 uglednimi osebnostmi in prav toliko novinarji z vseh koncev sveta poskušaj^ organizirati spektakularno vrnitev v Izrael, od koder so jih pred kratkim izgnali. Po prvih napovedih naj bi »ladja vrnitve« odplula iz Pireja že pred enim tednom. Odhod pa so nekajkrat preložili brez pravih pojasnil. Največkrat so navajali, da iščejo lastnika, ki je pripravljen dati ladjo v najem, oziroma pogumno posadko, ki se je pripravljena podati na tvegano pot. V takšnih okoliščinah so začele krožiti govorice, da je v zadevo vpletena tudi grška vlada, ki da jc pod pritiskom iz tujine preprečila potovanje Palestincev v Izrael. Vladni predstavnik pa je izjavil, da so te trditve neute- meljene in da bi to pomenilo »kršitev načela svobodne plovbe«. Po vesteh, ki jih objavljajo v Atenah, v Izraelu niso enotnega mnenja o simbolični vrnitvi izgnanih Palestincev. Ni se bilo moč izogniti tudi grožnjam. Njihova tarča je bil med drugimi kapitan ladje Silver Paloma, o kateri so domneval), da bo iz Pireja odplula v Haifo. Izkazalo pa se je, da lastnik ladje ni pripravljen tvegati. Palestinci pa se, kot kaže, navzlic hudim zapletom in negotovosti ne bodo vdali. Pravijo, da so pripravljeni takoj odpotovati na Ciper in počakati na ladji, dokler je ne bodo popravili. To možnost so zavrnili iz varnostnih vzrokov. VOJISLAV LALIČ Avto zgorel pred pragom Thatcherjeve Neznanec pripeljal pred Downing Street 10 In z avtom vred zgorel LONDON, 16. februarja (Tanjug) — Danes ponoči je tik ob rezidenci britanske ministrske predsednice Margaret Thatcherjeve nenadoma obstal avto, se vnel in skupaj z voznikom zgorel. Policija še ni sporočila vzroka nesreče, ki se je zgodila le nekaj korakov od tradicionalne rezidence predsednikov britanske vlade na Downing Streetu 10. Doslej neznan moški, katerega truplo so našli za krmilom, je naglo zavrl in ustavil avto, ki ga je že čez nekaj hipov pogoltnil ogenj. Najprej so prišli gasilci, potem pa je policija blokirala vso mestno četrt. Premierka Margaret Thatcherjeva je bila medtem v svoji rezidenci, njen tiskovni predstavnik pa je izjavil, da požara ne povezujejo z vlado. Samo Pahor obsojen na pet mesecev pogojno Tržaško sodišče se je na procesu proti slovenskemu profesorju Izognilo bistvu dogodkov na pošti — Pahor takoj napovedal pritožbo OD NAŠEGA DOPISNIKA TRST, 16. februarja — Kazenski senat okrožnega sodišča v Trstu je danes po skoraj 5-umi razpravi spoznal profesorja Sama Pahorja za krivega in ga obsodil na 5 mesecev pogojne zaporne kazni in plačilo sodnih stroškov. Prvotno obtožnico, ki je tožila Sama Pahorja upiranja organom javne varnosti, oviranja dela javne službe in telesnih poškodb policista, je že tožilec med zaključnim govorom omejil na dve točki — izpustil je motnje dela javne službe — in zahteval enotno kazen osmih mesecev zapora »z olajševalnimi okoliščinami«, se pravi pogojno, plačilo sodnih stroškov in odškodnino za telesne poškodbe policista. Sodni senat pa je združil prvo in tretjo točko obtožnice, policista pa napotil v civilno tožbo. Velika dvorana tržaške sodne palače je bila polna ljudi, ki so se solidariziral s Samom Pahorjem in njegovim poskusom uveljavljanja pravice javne uporabe materinščine in tako hkrati obsodili ravnanje pošte in policije, profesorjevo aretacijo in današnje sojenje. Samo sojenje ni odgovorilo na vprašanje, kaj vse se je v resnici zgodilo prejšnjo sredo na tržaški glavni pošti. Samo Pahor z obvezano levico POGUMNI KAPITAN — Cleanthus Vahopoulos stoji pred svojo ladjo, trdno prepričan, da bo vendarle dosegel izraelsko obalo. (Telefoto: Reuter) je v kletki za obtožence le nekoliko dopolnil izjavo, ki jo je dal v preiskavi, se pravi, da so ga policisti sila grobo odtrgali od okenca, pri katerem je hotel vplačati v slovenščini izpolnjeno položnico, da so ga udarjali in surovo vlačili po tleh. Policisti so družno pričali, da se je Pahor upiral, da je v resnici on njih udarjal in brcal, da je poškodba policista huda. Zdravniški izvid, ki je sprva govoril o poškodbi, ozdravljivi v šestih dneh, se je večer pred sojenjem spremenil in napovedal 20 dni zdravljenja. O kakšnih grobostih ali nasilju pa policisti niso nič vedeli. Druge priče — poštne uradnice in stranke - so se v izjavi izmikale, kolikor so sploh prišle, le ena izmed strank je priznala, da je policist grobo potegnil Pahorja • Slovenski šolniki in dijaki so tudi danes s protestno stavko izrazili svojo solidarnost s Samom Pahorjem. Več sto jih je ves čas sojenja mirno demonstriralo pred sodiščem. Prihod Sama Pahorja na prostost pa je pozdravila množica ljudi s slovenskimi pesmimi, tako tudi z Zdravico. od okenca, prav tako pa je Pahorjev opis dogodkov potrdil tudi dopisnik RTV Igor Gruden, ki je bil tedaj na pošti. Sodišče očitno ni potrebovalo povsem jasne slike dogajanj, saj je po italijanskem kazenskem zakoniku iz leta 1930 - se pravi iz Mussolinijevih časov, ko je bilo treba popolnoma zaščititi vsako uradno osebo — kaznivo dejanje že kakršnokoli upiranje silam javnega reda. In le za to naj bi Pahorju sodili in ga tudi obsodili. Sodišče se je Jako ognilo bistvu oziroma vzroku dogodkov na pošti, pri katerih sta vztrajala Samo Pahor in njegov branilec Bogdan Berdon, in ki je tako Howovi pogovori v Moskvi korak k večjemu zaupanju Obisk naj bi ustvaril trdne temelje za sovjetsko-britan-sko sodelovanje - Burni tiskovni konferenci OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, 16, februarja — Britanski zunanji minister Geoffrej Howe se je danes pogovarjal z generalnim sekretarjem CK KPSZ Mihailom Gorbačovom. Na tiskovni konferenci je potem povedal, da je imel z njim in s kolegom Eduardom Ševardnadzejem zelo podrobne in delovne pogovore in da je v njih prevladovalo ozračje odkritosti in neprednosti, kot sta ga v svojih dosedanjih srečanjih ustvarila Gorbačov in premierka Margaret Thatcher. Howe se je najdlje ustavil pri človekovih pravicah in Afganistanu. Od 20 družin, med katerimi je bil eden od zakoncev sovjetski državljan, ki jih Moskva ni pustila oditi iz ZSSR, je po lanskem obisku Thatcherjeve v Moskvi ostal le še en neurejen problem. Geoffrey Howe je pri tem izrazil upanje, da bodo sovjetske oblasti dosti bolj širokosrčno dovoljevale obiske svojih državljanov pri svojcih, češ da je britanska javnost šc vedno vznemirjena zastran stanja človekovih pravic v Sovjetski zvezi. Takoj po Howu je imel tiskovno konferenco še sovjetski predstavnik za tisk Genadij Gerasi-mov. V odgovoru na gornje očitke je navedel seznam tistih sovjetskih časnikarjev in publicistov, ki jim ameriške oblasti zadnja leta niso dale vstopnih vizumov. Britanski gost je v sinočnji zdravici rekel Ševardnadzeju, da mora Moskva s konkretnimi dejanji dokazati, da je zares za mir v Afganistanu: poleg umika svojih enot naj poskrbi za vrnitev milijonske armade beguncev in omogoči sestavo takšne koalicijske vlade, ki bo jamčila neodvisni in neuvrščeni Afganistan. Ge-rasimov je Howa zavrnil, češ da Moskva ni odgovorna za to, kakšno vlado si bodo izbrali Af-ganci sami. • Glede razorožitvenih vprašanj je Howe rekel, da mora Moskva položiti svoje karte na mizo, se pravi, objavili podatke o svoji oborožitvi tako, kot to vsako leto delajo v Londonu. Šele potem je mogoče začeti pogajanja. Gerasimov pa mu je odgovoril, češ da je obrambni minister Dmitrij Jazov pred dnevi v Pravdi objavil (globalne) številke, ki dokazujejo, da med varšavskim sporazumom in blokom NATO ni globalnega neravnovesja v oborožitvi. Howe je rekel, da Velika Britanija še ni mnenja, da bi tudi po morebitnem sporazumu obeh su-persil o skrčenju vseh ofenzivnih ISKRICA--------------- Ljudi je treba opazovati, kadar žive polno življenje! Človeka ne smemo soditi po plesu v maskah, ko so vse maske snete, MIROSLA V KRLEŽA strateških orožij na polovico dosegli tisto raven, na kateri bi se lahko priključila razorožitvene-mu procesu. Pri tem je ponovil znano tezo svoje premierke Thatcherjeve, češ da prav jedrsko orožje zagotavlja mir ter da ga London pač mora tudi posodabljati, dokler ga obe supersili izpopolnjujeta. Tako kot Hovve je tudi Gerasimov izrazil zadovoljstvo s pogovori, ki da so ustvarili dobre temelje za sovjet-sko-britansko sodelovanje. Obe strani bosta ustanovili delovno skupino za humanitarna vprašanja, oba ministra pa sta med pogovori podpisala dogovor o sodelovanju v boju proti terorizmu in narkotikom. ANTON RUPNIK BERLINSKI FILMSKI FESTIVAL Napovedan jugoslovanski sprejem OD NAŠE POROČEVALKE BERLIN, 16. februarja — V Berlinu, ki slovi po mrzli februarski zimi, je prava pomlad. Med festivalom je to sicer postranskega pomena, kajti filme vrtijo v več programih po ves dan na različnih koncih Berlina, v tekmovalnem programu pa sta navadno le po dva filma na dan. Ti izbrani filmi so očitno najboljše, kar ponuja najnovejša produkcija iz najrazličnejših dežel. Včeraj so predvajali slovenski kratki film Oblast režiserja Zdravka Barišiča. Filmček je komaj dvominutna satira, ki se lahkotno in zelo duhovito posmehuje najraznovrstnejšim ideologijam. Berlinska filmska publika ga je sprejela z aplavzom. Ranislav Marinkovič, šef vojaške misije SFRJ v Zahodnem Berlinu, in Milan Ljubič, v. d. direktor in umetniški vodja Vibe filma, sta napovedala sprejem za jugoslovanske filmske delavce in predstavnike sredstev javnega obveščanja ob predstavitvi naših filmov na tem festivalu, ki bo v četrtek 18. februarja v prostorih vojaške misije v Berlinu. Vzhodnonemški film Vzeti nase drugega breme posega v zgodnja petdeseta leta, ko se v zdravilišču za tuberkulozne bolnike v isti sobi znajdeta mladi vojak (Jorg Pose) in duhovnik (Manfred Mock). Eden na steno nad svojo posteljo obesi sliko Stalina, drugi podobo Kristusa. S tem prvim simbolnim dejanjem se začne njuna osebna in politična konfrontacija. Spopad v neprestani bližini smrti, ki grozi tuberkuloznima bolnikoma, blaži primarij zdravilišča, ki meni, da v bolezni velja samo eno pravilo zunaj vsakršne ideologije: karkoli se zgodi, ni moja stvar. Warne- kejev tilm je nastal na podlagi režiserjeve osebne izkušnje in se neposredno vpleta v aktualne dileme v NDR, ki kličejo po spravi med verujočimi in neverujočimi. Film je na trenutke malo preveč tezen, sicer pa lepo narejen, gledljiv in duhovit. Kitajska produkcija sc je včeraj predstavila s filmom Zhang Yimoua Rdeče koruzno polje. Režiser sodi v tako imenovano peto generacijo mladih kitajskih filmskih ustvarjalcev, ki so študirali po reformi. Rdeče koruzno polje je njegov prvenec in razkriva izrazito nadarjenega avtorja, saj človeka kar prevzame s svojo nenavadno filmsko lepoto. V filmu režiser prikazuje, kako sta se sešla njegov dedek in babica. To delo je torej prej subjektivna izpoved in občutljivo pričevanje o kitajskih ljudskih običajih kakor pa zgodovinska kronika. Simbol filma je rdeča barva, ki je povezana s kitajskimi običaji poroke, razdevičenja, rojstva in smrti, ima pa seveda tudi svoj politični pomen. Predvsem pa film preseneča s svojo odkrito seksualnostjo in neposrednostjo, česar doslej pri kitajskih filmih nismo bili vajeni. Danes zjutraj smo si lahko ogledali kanadski film Način življenja režiserja VVilliama MacGilli-vraya. Film je nekakšna lekcija o življenju, kakor ga razodeva osebna izkušnja dekleta (igra jo Jacinta Cormier), ki zapusti svoj rodni kraj in odide v mesto. Tam se noseča, sama in brez prave zaposlitve spopade z življenjem. Sporočilo filma je v misli, da lahko kot polno in humano bitje preživiš le, če si ves čas zvest samemu sebi. To res ni velik film, je pa lepa metafora o bistvu in smislu življenja. LILIJANA RESNIK razburil slovensko narodnostno skupnost in demokratično javnost na Tržaškem, namreč dejstvu, da je vse le posledica zakonske praznine glede pravic slovenske manjšine in da ta praznina omogoča samovoljo najrazličnejših oblastnih struktur. Tako med drugim tudi pošte, ki jo je Samo Pahor celo pisno obvestil, da bo prišel s položnico, izpolnjeno v slovenščini, in prosil za prevajalca. Sodišče, ki je takoj priznalo Pahorju pravico do prevajalca, nato pa črtalo 2. točko obtožnice, je hočeš nočeš priznalo tudi to politično plat zadeve, mimo katere ni povsem mogel niti tožilec, pa čeprav je uradno ni hotelo upoštevati. Prav zato pa je po sodbi še toliko bolj aktualna, tudi sodno, saj je Samo Pahor napovedal pritožbo. MIRO POČ rOGLEDALO — Mislim, da nam lahko samo višja sila pokvari dobre rezultate poslovanja v zadnjih mesecih . . . OTO REISINGER, Vjesnik SVET SO LJUDJE Mesto z dvema imenoma_____________ VERA OSJETOVA, županja industrijskega mesta pod Uralom, ki se je nekoč imenovalo Naberežnije Čelni, bilo nato leta 1982 preimenovano v Brežnjev, 6. januarja letos pa mu je bilo po sklepu prezidija vrhovnega sovjeta, centralnega komiteja in ministrskega sveta vrnjeno staro ime, je izjavila, da bodo stroški zadnjega preimenovanja znašali najmanj milijon rubljev. Samo table na vpadnicah bodo stale 200.000 rubljev, poleg tega pa je treba zamenjati še table z imeni ulic, uradov in podjetij. Ime Brežnjev je tudi na vseh plakatih, žigih in v vseh potnih listih. Kot poroča Literaturnaja gazeta, so dosedanji Brežnjevčani pripravljeni delati udarniško in zbirati prostovoljne prispevke, samo da bi se čim prej znebili neljubega imena. Za živino ali gotovino DOROTHY ANA-jfp MAH, predsednica nigerijskega Državnega sveta ženskih združenj in borka za ženske pravice, je prepričana, da bi bilo treba strogo prepovedati zakone med otroki: »Doseči hočemo, da bo najnižja starost za sklenitev zakona 18 let.« Takšna zahte- _________ va pa zveni na črni celini zelo revolucionarno, še posebno med afriškimi muslimani (v Nigeriji več kakor polovica prebivalstva), kjer je od nekdaj običaj, da poročajo otroke. V nigerijskih islamskih pokrajinah dobijo dekleta moža že med enajstim in trinajstim letom, neporočena štirinajstletnica je družini v sramoto. Pri izbiri partnerja je odločilen poslovni interes, starši nevest zahtevajo živino ali gotovino. Če otroci ne morejo dobiti otrok ali če niso prišli v zakon nedotaknjeni, morajo očetje to ceno vrniti. „ Starostna meja za poroko, kakor jo zahtevajo nigerijske borke za ženske pravice, je skoraj nedosegljiv cilj. Sever države živi še povsem pod vplivom islama, kljub posvetni oblasti imajo tam največ vpliva emiri in mule, življenje določajo islamski zakoni in običaji. Eden od teh je tudi poligamija, ki jo koran dovoljuje in ki je v Nigeriji še zelo razširjena. Celo izobraženi in na Zahodu vzgojeni Nigerijci hočejo imeti po več žena. Žrtve otroških zakonov so mlade neveste, ki kmalu po poroki zanosijo; porodi so zaradi njihove nerazvitosti običajno komplicirani, pogosto rojevajo mrtve otroke, še pogosteje pa si uničijo zdravje. Mestne oblasti v Lagosu sodijo, da se zaradi prezgodnjega materinstva vsako leto poškoduje okrog 20.000 najstnic. Večina jih postane neplodnih, možje jih naženejo, starši jih nočejo več sprejeti nazaj. Njihova usoda je tragična, a najstrašnejša je zadela malo Hauvo Abubakar: ko ji je bilo devet let, so jo starši omožili z nekim pastirjem. Dve leti in pol se je vztrajno upirala in ni hotela oditi k možu, pri dvanajstih pa je spolno dozorela in ker so se starši zbali, da bodo morali vrniti živino, so jo prisilili, da se je preselila k njemu. Pobegnila je, mož pa jo je ujel in ji za kazen odsekal obe nogi. Preden je prišla pomoč, je izkrvavela. Primer je ogorčil tako muslimane kot kristjane. V severnih zveznih državah Borno, Bauhi in Kaduna so sprejeli zakon, po katerem morajo starši plačati globo, če vzamejo hčere predčasno iz šole zato, da bi jih omožili. A večine muslimanov to ne bo prav nič prizadelo - le polovica otrok hodi na severu v državne šole, drugi obiskujejo verske. Srebrni nagobčnik za zasluge GERT BREITINGER, devetintridesetletni niirnberški državni tožilec, si je zaradi »izjemnih zaslug za cenzuro mladinskega tiska« prislužil satirično nagrado »srebrni nagobčnik«, ki ga že trinajst let podeljuje Mladi tisk Bavarske. Čeprav je v sodni palači sprejel poslanstvo mladinskih novinarjev z vso potrebno resnobnostjo in čeprav je zatrjeval, da se čuti hudo počaščenega, so morali biti njegovi občutki precej mešani, saj je govor predsednika Mladega tiska Bavarske Floriana Schneiderja poslušal z zelo bledim obrazom. V čast pa mu je seveda šteti, da jc predstavnike sedme sile sploh sprejel, kajti vratar je delegacijo najprej pustil čakati pred vhodom v poslopje, v katerem delijo pravico. Bre-itingerju je nagrada pripadla za zaplembo decembrske številke niirnberškega mladinskega časopisa »fetznaiger«, o kateri je Schneider dejal, da ni zgolj »absurdna provincialna burka«, temveč tudi »šolski primer ogabne bavarske oziroma frankovske protiustavnosti«. Prvič je bil »fetznaiger« zaplenjen že aprila 1987 zaradi domnevno pornografskega stripa in suma, da poziva h kaznivim dejanjem, vendar sodišče takrat ni sprejelo zahteve tožilstva in do sodne obravnave sploh ni prišlo. Januarja letos pa je deželno sodišče Nurn-berg-Furth zaradi »žalitve države in njenih simbolov« ukazalo zapleniti decembrsko številko »fetznaigerja« in proti odgoaprnim začelo postopek, ki še ni končan. Člatak »Zmaga v ljudski vojni?« da je »blatil in zlcfiamerno prezirljivo prikazoval ustavno ureditev Zvezne republike Nemčije«, hkrati so časopisu očitali, da je s karikaturo, na kateri je krucifiks upodobljen kot mišnica, žalil »verska čustva«. Trn v peti pa je bil sodišču predvsem odstavek, ki trdi, da ZRN vse do danes uporablja »personal« in »strukture« nacistične Nemčije in da se za državne potrebe še danes »strelja, mori in razstreljuje«. Ta tekst je bil vzet iz knjige »Deset let nemške jeseni«, ki razčlenjuje teroristično organizacijo RAF in ki doslej ni bila zaplenjena, pa tudi karikaturo je neka nemška založba že objavila, ne da bi država posegla vmes. Niirnberški deželni poslanec v deželnem zboru Rolf Langerberger je med podelitvijo »srebrnega nagobčnika« tožilcu Breitingerju dejal, da je omenjeni tekst radikalna kritika Nemčije, dodal pa je, da je to politično in ne pravno vprašanje. V zvezi z vse pogostejšimi cenzurnimi ukrepi je obžaloval vse hujše »propadanje liberalnosti na Bavarskem«. Gert Breitinger se je tako znašel na »moralni zatožni klopi«, vendar zaradi tega ni pretirano žalosten. PA SE TO KRUTE ZAHTEVE — Predsedstvo mladinske organizacije Jugoslavije je zavrnilo letošnji načrt potovanj mladinskih delegacij v tujino. Tako je propadel načrt, da bi »se mudila« v tujini po ena delegacija vsak drugi dan. Se več: število potovanj nameravajo zmanjšati, od potencialnih in pravih potnikov pa zahtevati, naj pred potovanjem utemeljijo, zakaj hočejo v tujino, ob vrnitvi pa povedati, kako je bilo v belem svetu. Mi, navadni državljani, smo naivno mislih, da so morale naše delegacije vse to početi že doslej. NOVI DEVIZNI TEČAJI JSffiLS»» država valuta tečaj velja za za devize, efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice nakupni srednji prodajni Avstralija a. dolar 1 957,51 958,95 960,39 Avstrija šiling 100 11213,66 11230,51 11247,36 Kanada dolar 1 1063,66 1065,26 1066,86 Danska krona 100 20608,76 20639,72 20670,68 Finska marka 100 32519,64 32568,49 32617,34 Francija frank 100 23318,62 23353,65 23388,68 ZR Nemčija marka 100 78806,73 78925,12 79043,51 Grčija drahma 100 985,80 987,28 988,76 Irska funt 1 2092,50 2095,64 2098,78 Italija lira 100 106,68 106,84 107,00 Japonska jen 100 1029,64 1031,19 1032,74 Kuvajt lev. dinar 1 4860,67 4867,97 4875,27 Nizozemska gulden 100 70143,73 70249,10 70354,47 Norveška krona * 100 20754,72 20785,90 20817,08 Portugalska escudo 100 959,85 961,29 962,73 Švedska krona 100 22122,21 22155,44 22188,67 Švica frank 100 95815,78 95959,72 96103,66 V. Britanija funt 1 2345,55 2349,07 2352,59 ZDA dolar 1 1349,57 1351,60 1353,63 ECU 1 1627,18 1629,62 1632,06 Belgija frank/F 100 3752,43 3758,07 3763,71 Belgija frank/C 100 3753,21 3758,85 3764,49 Španija pezeta 100 1164,45 1166,20 1167,95 Tečaji za grško drahmo in irski funt veljajo samo za efektivo in čeke. — Nakupni in prodajni tečaji za devize začno veljati 16. februarja 1988 ob 14. uri, srednji tečaji za devize ter nakupni, srednji in prodajni za efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice pa 17. februarja 1988. ljubljanska banka Pravi naslov za denarne zadeve Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije Prognostična karta za 17. februar 1988 lasno polohlačno oblačno T dež = megla ■ - T— hladna fronta nevihta ❖ sneg *~ar— topla fronta okluzlla središče ciklona središče anticiklona SLOVENIJA Pretežno jasno bo, zjutraj bo po kotlinah megla, v severovzhodnih krajih se bo čez dan prehodno pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od — 1 do —5, v severni Sloveniji do —10, ob morju 4, najvišje dnevne od 5 do 10, na Primorskem okoli 13 stopinj Celzija. KAKO KAŽE ZA ČETRTEK IN PETEK Nadaljevalo se bo suho vreme z jutranjo meglo po kotlinah. Nekoliko se bo ohladilo. Snežne razmere — Mariborsko Pohorje: 45 do 50 cm pomrznjenega snega; Trye kralji: 40 cm pomrznjenega snega; Rogla: 60 do 70 cm pomrznjenega snega; Kope: 50 cm suhega snega; Mežica: 15 do 30 cm pomrznjenega snega; Golte: do 70 cm pomrznjenega snega; Vrhe nad Trbovljami: 30 cm pomrznjenega snega; Rog-Crmošnjice: 30 cm pomrznjenega snega; Velika planina: 60 cm pomrznjenega snega; Krvavec: 60 cm pomrznjenega snega; Zelenica: 40 do 120 cm suhega snega; Kranjska Gora: 30 do 70 cm snega; Vogel: 195 cm suhega snega; Kohla: 20 do 100 cm pomrznjenega snega; Zatrnik: 30 do 80 cm suhega snega; Pokljuka: 110 cm snega; Soriška planina: 120 cm suhega snega; Cerkno: 20 do 40 cm pomrznjenga snega; Sviščaki: 70 cm suhega snega; Stari vrh nad Škofjo Loko: 15 do 45 cm pomrznjenega snega. VREME IN TEMPERATURE 16. FEBRUARJA 1988 OB 13. URI kraj vreme "C LJUBLJANA pret. jasne 6 PLANICA jasno 5 BRNIK jasno 6 KREDARICA jasno -1 MARIBOR jasno 7 M. SOBOTA pret. jasno 6 SL. GRADEC jasno 5 CELJE jasno 7 N. MESTO pret. jasno 6 N. GORICA jasno 13 PORTOROŽ jasno 11 REKA jasno 13 PUU jasno 13 HVAR jasno 15 DUBROVNIK pret. jasno 12 ZAGREB pret. jasno 7 BEOGRAD jasno 5 SARAJEVO jasno 6 TITOGRAD jasno 10 SKOPJE jasno 6 CELOVEC jasno 2 GRADEC jasno 5 DUNAJ jasno 5 BENETKE jasno 9 MILANO jasno 10 GENOVA jasno 14 RIM jasno 14 PARIZ oblačno 9 BERLIN pret. jasno 6 STOCKHOLM oblačno 2 MOSKVA snežna ploha 0 ONESNAŽENOST ZRAKA V LJUBLJANI 16. FEBRUARJA 1988 Povprečna 24-urna koncentracija S02 od 15. 2. ob 7. uri do 16. 2. ob 7. uri: 0,13 mg/m3 (MDK 0,30 mg/m3). Naj večja polurna koncentracija S02 16. 2. od 7. do 15. ure: 0,25 mg/m3 ob 10.30 (MDK 0,75 mg/ m3). STANJE VODA 16. februarja 1988, ob 7. uri PRETOK v m3/s: Drava HE Dravograd 190, Mura Gornja Radgona 86,8, Sava Radovljica 15,0, Sava HE Mavčiče 29, Sava Šentjakob 64,5, Sava Radeče 282, Sora Škofja Loka 21,9, Ljubljanica Moste 91,1, Savinja Laško 48,0, Krka Podbočje 104, Kolpa Radenci 55,5, Soča HE Doblar 82. Ekološke nesreče bi lahko predvideli Hazardiranje z jedrsko energijo in v kemičnih tovarnah je po svoje toliko bolj nesmiselno, ker vsaj teoretično le poznamo in tudi v praksi že dokaj obvladamo metode za vnaprejšnje vrednotenje vplivov naših posegov v okolje. Še preden so se začele hujše ekološke nesreče, katerih škodljive posledice so očitne vsakemu laiku, so strokovnjaki različnih strok, ki imajo največ opravka z dogajanji v človekovem okolju (kemiki, biologi, zdravniki, sociologi, ekonomisti, agronomi itd.) začeli razvijati in uvajati metodo presoje učinkov na okolje, ki še pred izvedbo določenega projekta ovrednoti njegove dobre in slabe strani, pretehta ekonomske koristi v primerjavi z ekološko škodo in opozori na možnosti prevelikega tveganja, ki z ekološkega in zdravstvenega stališča ne more več biti sprejemljivo. V take študije so običajno vključeni tudi predlogi ukrepov, ki bi bili potrebni, da bi se izognili neželenim posledicam. Marsikatero nesrečo torej znamo predvideti in tudi opredeliti potrebne ukrepe, s katerimi bi se lahko izgonili najhujšim posledicam. Zakaj je kljub temu prišlo do nesreče v Černobilu in požara pri Sandozu? ★★★★★ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI G A JE LETA 194 1 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA Priloga Sedem pogledov: Kam »ploveš« jugoslovanski turizem - Ceste so slabše kot so bile lani - Vojvodina čaka nove objekte, staro pa naj propada Oblikovan predlog možnih kandidatov Predsedstvo RK SZDL je listo možnih kandidatov poslalo v presojo kandidacijskim konferencam — O pisanju o JLA, SLO in DS LJUBLJANA, 16. februarja — Letos poteče mandat predsedniku predsedstva naše republike Francetu Popitu. Član tega predsedstva dr. Boris Majer zavoljo zdravstvenih razlogov svoje funkcije ne more več opravljati. Dveletni mandat pa poteče tudi vsem predsednikom in podpredsednikom v republiški skupščini in skupščinah interesnih skupnosti v republiki. Zato je predsedstvo RK SZDL danes izoblikovalo predlog možnih kandidatov za vse te funkcije in ga poslalo v presojo kandidacijskim konferencam. Temeljne kandidacijske konference v krajevnih skupnostih in tozdih se bodo sestale med 17. februarjem in 4. marcem, sledile bodo občinske kandidacijske konference sredi marca, republiška kandidacijska konferenca bo konec marca, si edi aprila pa bodo volitve v občinskih skupščinah (te bodo volile svoje vodstvo in glasovale o kandidatih za predsednika predsedstva in člana predsedstva) ter seja republiške skupščine, ki bo izvolila svoje vodstvo, na njem bodo razglasili tudi izvolitev predsednika in člana predsedstva SR Slovenije. Novost na kandidacijskih konferencah bo, da bodo tudi na njih lahko navzoči predlagali nove mož- • LJUBLJANA, 16. februarja - Predsedstvo RK SZDL Slovenije je danes oblikovalo predlog možnih kandidatov za predsednika in člane predsedstva SRS ter nosilcev vodilnih funkcij v skupščini SRS in skupščinah sisov. Možni kandidati za predsednika predsedstva SRS so Marko Bulc, Tomaž Ertl, Mojca Drčar-Murko, dr. Ivo Fabinc, Andrej Marinc, Janez Stanovnik in Ciril Zlobec, za predsednika skupščine SRS pa Miran Potrč. ne kandidate, in če bodo dobili najmanj čelrtinsko podporo navzočih in bodo v kandidiranje privolili, bodo uvrščeni na seznam možnih kandidatov. Za predsednika in člana predsedstva bo v primerjavi z drugimi funkcijami, kjer bo možno voliti med več kandidati za isto funkcijo, treba določiti le po enega kandidata — izbran pa bo tisti, ki bo dobil na republiški kandidacijski konferenci največ glasov, vendar najmanj pa tretjino glasov delegatov na konferenci. Seveda bodo delegati na republiški kandidacijski konferenci glaso- vali na podlagi mnenj svoje baze, ta pa se bo morala odločiti med sedmimi možnimi kandidati za predsednika in devetimi možnimi kandidati za člana predsedstva SR Slovenije ali morda še med več kandidati, če bo na kandidacijski konferenci predlagan še kdo. • Blizu dvajset članov predsedstva je sodelovalo v razpravi, ki jo povzemamo na 5. strani. Strnil jo je Jože Smole s poudar-, kom, da smo vsi odgovorni za JLA, torej ne moremo biti neprizadeti spričo grobih žalitev in nekorektnega pisanja; takšno početje je treba z vso ostrino obsoditi, hkrati pa zavrniti tudi komentarje, da imamo v Sloveniji sumljiv odnos do JLA, SLO in DS in politike neuvrščenosti. Sicer pa je bila na današnji seji predsedstva RK SZDL, na kateri so imenovali tudi predsednike in člane večine svojih delovnih teles, najbolj razgibana točka razno. Temo je sprožil član predsedstva Jože Šteh s svojo kritiko javnih občil oziroma nesprejemljivega pisanja o splošnem ljudskem odporu 'in družbeni samozaščiti, o JLA in o obisku Branka Mamule v Etiopiji. Omenil je prispevek dopisnika Dela iz Nairobija, ki da ni dovolj celovit, predvsem pa uvodnik v Mladini, ki napada Etiopijo, JLA in Branka Mamulo. Za uvodnik v Mladini je dejal, da bi ga bilo treba obsoditi. Predlagal je tudi, naj sveti predsedstva za SLO in DS, tiskovni sveti in sveti za mednarodne odnose obravnavajo vse pisanje o JLA, SLO in DS, tudi o našem projektu vojnega nadzvočnega letala, in do tega sprejmejo stališče. Kot je dejal predsednik SZDL, razprave še ni moč skleniti, ampak mora biti spodbuda v boju za hitrejše in celovitejše obveščanje o tem področju, kjer za zdaj o podružbljanju le govo- rimo, narejenega pa ni bilo skoraj nič. Jože Smole je dejal, da bi morali dobiti podatke o tem, koliko orožja in vojaške opreme prodamo, kajti če o tem piše tuji tisk, podatki pri nas ne morejo biti strogo zaupni. Legitimna tema naj bo tudi obravnavanje vojne industrije; prav je, da jo imamo, saj nam daje večjo samostojnost in spodbuja znanje in nove dosežke, vendar pa njen razvoj ne more biti zunaj stvarnih možnosti. Jože Smole je posebej poudaril, da take zahteve niso napad na JLA, zato je treba zavrniti vsako namigovanje o tem. (Imena možnih kandidatov na 5. strani). JANA TAŠKAR Z molotovkami nad športni center bančnikov KORNBERG, 16. februarja — Gasilci pospravljajo pogorišče športnega centra Deutsche bank AG, ki je največja zahodnonemška banka. V zgodnjih jutranjih urah je skupina mladih ljudi vrgla nanj molotovke, nato pa se razkropila. (Telefoto: Reuter) Naredimo več za izvoz v ZDA Med pogovori v New Yorku je B. Mikulič zvedel, da premoremo premalo za izvoz ustreznega blaga OD NAŠEGA DOPISNIKA NEW YORK, 16. februarja — Predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič, ki je v nedeljo zvečer po koncu uradnega obiska v Kanadi dopotoval na dvodnevni neuradni obisk v ZDA, se je včeraj v New Yorku sestal s predstavniki jugoslovanskih delovnih organizacij. Sestanka sta se udeležila tudi zvezni sekretar za zunanjo trgovino Nenad Kreltič in naš veleposlanik v ZDA Žika Kovačevič. Blagovna menjava med obema državama je bila lani 1,5 milijarde dolarjev, od tega je Jugo-: slavija izvozila za 730 milijonov dolarjev blaga, to je za 29,7 odstotka več kot leto prej. Kovačevič je poudaril, da ostaja ameriški trg kljub protekcionističnim pritiskom še naprej med najbolj odprtimi na svetu, zato je pomembno, da se dolgoročno usmerimo nanj. Po njegovem mnenju otežuje večji izvoz v ZDA predvsem dejstvo, da ni- Premostitvena posojila za nadaljevanje gradnje Če ZIS do konca marca ne bo zagotovil denarja, bodo morali cestarji nekatera gradbišča zapreti LJUBLJANA, 16. februarja — Če bi Skupnost za ceste Slovenije graditeljem karavanškega predora, ljubljanske južne obvoznice in graditeljem na drugih pomembnih gradbiščih v naši republiki naročila, da naj zaradi pomanjkanja denarja ustavijo vsa dela, bi bila škoda precej večja, kot je zdaj, ko so morali na nekaterih gradbiščih začasno omejiti obseg del. Da bi bila zaradi tega gradnja čimmanj ovirana, bo treba v najkrajšem času zagotoviti premostitvena posojila. Če ZIS do konca marca ne bo zagotovil potrebnega denarja za gradnjo, bomo morali tudi v naši republiki ustaviti delo na nekaterih gradbiščih, tako kot so to že storili Hrvatje na odseku avtoceste proti Slavonskemu Brodu, so povedali na današnji seji skupščine Skupnosti za ceste Slovenije. Slovenski cestarji pričakujejo, da bodo del premostitvenih posojil dobili iz denarja, ki se steka na račun zveznega komiteja za promet in zveze (bencinski dinar) in sicer tisti del, ki je namenjen za začetek gradnje novih odsekov avtocest v letošnjem letu. Nekaj denarja za premestitev pričakujejo tudi od slovenskega izvršnega sveta, nekaj pa kot premostitveni kredit naših bank. Na ta način bi lahko nadaljevali dela na gradbiščih. Ker še vedno ni sprejet zakon o financiranju gradnje avtocest V torek samo ena odločitev Odloženi olimpijski smuk je povzročil zamudo v sporedu alpskih smučarjev CALGARY, 16. februarja - Zaradi zapleta z moškim smukom, ki so ga morali v nedeljo v Nakiski odpovedati in so ga lahko spravili pod streho šele v ponedeljek, je ves spored v alpskem smučanju v enodnevni zamudi. Zaradi tega se je tudi zgodilo, da je četrti tekmovalni dan — torek — minil z eno samo končno odločitvijo na ledu (športni pari), na snegu pa brez sleherne, kajti kombinatorci tekmovanja danes niso končali, kol je bilo predvideno, marveč so ga s smukom šele začeli. Toda zaradi tega si vendarle nihče posebej ne beli glave, kajti časa je še veliko, saj olimpijski spored tokrat prvič traja kar 16 Jni ih vsebuje tri konce tedna. Sicer pa je med Jugoslovani v Calgaryju zdaj v ospredju ekipna skakalna tekma, predvidena za sredo, v kateri naša četverica nedvomno sodi med moštva, ki se lahko uvrstijo zelo visoko. (Več na 10. strani.) v Jugoslaviji, delegati niso sprejeli finančnega načrta cestne skupnosti za letos, saj ne vedo, kolikšen bo v prihodnje bencinski dinar (zdaj je • Na današnji seji so delegati izvolili novo vodstvo skupščine cestne skupnosti. Odslej bo skupščini predsedoval Ivan Samec, dosedanji predsednik skupščine občine Moste—Polje, njegov namestnik pa bo Bruno Korelič, predsednik KPO Luke Koper. Dosedanji predsednik skupščine Andrej Levičnik pa je bil imenovan za direktorja delovne skupnosti. 6,9 odstotka cene v prodaji na drobno za nemoteno nadaljevanje gradnje pa bi ga morati po slovenskem predlogu zvišati na 34 do 50 odstotkov). FRANCI DOVČ TEMA DNEVA Ne le poštni nabiralnik Dobili smo predloge možnih kandidatov za predsednika in člana predsedstva naše republike in vodstva vseh skupščin na republiški ravni. S tem pa seje zastavilo eno temeljnih vprašanj naše volilne demokracije, namreč, kakšna je vloga SZDL pri oblikovanju tega predloga. Po statutu je zelo jasna, predsedstvo RK SZDL oblikuje predlog možnih kandidatov. V praksi pa je bilo predsedstvo v tem primeru le posrednik med tistimi, ki so evidentirali, in med evidentiranimi, saj je pridobilo le njihovo soglasje za kandidiranje. Lahko bi sicer tudi temu rekli demokracija, češ, bazi oziroma kandidacijskim konferencam so prepustili, da povedo, kdo je primeren. Toda — kaj so potemtakem kadrovska merila. Da bo bolj ilustrativno: če potrebujemo za člana predsedstva Slovenije človeka, ki se bo ukvarjal predvsem s kulturo in znanostjo, potem bi predsedstvo RK SZDL storilo prav, če bi izmed evidentiranih bazi ponudilo dva, tri kandidate (ali še kakšnega več), ki so si na tem področju enakovredni po znanju in dosedanjem prispevku. Kaže, da se bo treba znova pogovarjati, kakšna naj bo vloga socialistične zveze v volilnih postopkih; najbrž ni sporno, da ne more biti le poštni nabiralnik. A če hočemo res demokratične volitve, bo treba končno reči bobu bob tudi pri evidentiranju. Povedano drugače: tudi če je evidentiranje družbeno priznanje, je treba vedeti, za kaj je kdo sposoben — za to pa so potrebna natančnejša merila, ki bodo izključevala anarhično predlaganje imen. In če bo SZDL hotela ostati le posrednik, potem v bodoče ne bo šlo brez programov — pripravili naj bi jih vsi, ki bodo želeli opravljati kako funkcijo. Kajti zgolj po tem, koliko je kakšno ime znano, se ni mogoče in ni dobro odločati. JANA TAŠKAR Vranitzky umirjeno reagiral na izjavo Kurta Waidheima Glavni avstrijski stranki sta zainteresiram, da Waidheimov primer ne bi razbil koalicijske vlade — Razlike v pogledih še ostajajo deli NValdheimovega govora stri- OD NAŠEGA DOPISNIKA DUNAJ, 16. februarja — Socialistična in ljudska stranka zelo različno ocenjujeta včerajšnjo televizijsko izjavo. Po drugi strani pa socialistični zvezni kancler Franc Vranitzkv in njegov namestnik Alois Mock (t>VP) ne dramatizirata situacije. Sodeč po izjavah nekaterih politikov iz obeh taborov še iščeta manevrski prostor za najmanj bolečo rešitev »problema VVaidheim«, z dobro voljo, da bi koalicija obstala. rodostojnosti«. Kellerjev pan-dan, generalni sekretar OVP (ljudske stranke) Helmut Ku-kacka je povedal vse kaj drugega. Zanj je bila Waldheimova izjava zadovoljiv korak k spravi, v zvezi z nedeljsko »grožnjo« Zelo ostro oceno na račun VValdheimove izjave je že včeraj izrekel generalni sekretar SPO Siegfried Keller. Avstrijskemu predsedniku je očital, da je vse svoje kritike zmetal v isti koš, »skupaj z lažnivci, manipulatorji in ponarejevalci«. Kellerje prav-tako menil, da je Waldheim včeraj ponavljal argumente iz časa predsedniške kampanje in da v izjavi ni z ničimer pomagal k rešitvi problema, ki je nastal zaradi njegove »pomanjkljive ve- Cestnine bodo kmalu za polovico višje Od cestnin naj bi letos cestarji dobili 18 milijard dinarjev - Premalo za vzdrževanje LJUBLJANA, 16. februarja — Cestnine na slovenskih avtocestah se bodo v kratkem povečale za 50 odstotkov. Takosodanes sklenili delegati skupščine Skupnosti za ceste Slovenije, vendar mora s podražitvijo soglašati še republiški izvršni svet. Za redno letno in zimsko vzdrževanje slovenskih avtocest, pobiranje cestnine, amortizacijo (10-od-stotno), vračilo tujih posojil naj bi letos porabili 33,7 milijarde dinarjev, od tega morajo kar 25,7 milijarde dinarjev nameniti za vračanje tujih posojil. V cestno blagajno pa naj bi se od pobrane cestnine letos nateklo 18 milijard dinarjev, to pomeni, da bodo s tem denarjem poravnali 54 odstotkov stroškov, medtem ko so jih še lani 74 odstotkov. Vozniki osebnih avtomobilov so morali 1983. leta plačati za cestnino na avtocesti Ljubljana—Razdrto toliko, kot je tedaj stal liter bencina, lani pa v povprečju 2,35 litra, po zadnji podražitvi bencina 1,69 litra, po novem pa 2,08 litra (predlog je namreč, naj bi cestnino podražili na 1500 dinarjev). F. D. Živčna vojna v Litvi: sporna baltska zgodovina Napetost je dosegla vrhunec zaradi različnih tolmačenj začetkov litovske državnosti — Očitki Reaganu OD NAŠEGA* DOPISNIKA MOSKVA, 16. februarja — V južni pribaltski sovjetski republiki Litvi je že nekaj dni vse na nogah, vrhunec napetosti pa je bil danes: 16. februar je bU namreč državni praznik republike Litve, a danes je minilo 70 let, odkar je litovska skupščina (tariba) razglasila neodvisnost in suverenost ter s tem prekinila dvestoletno okupacijo carske Rusije. Istega leta (1918) deset mesecev pozneje, je novoustanovljena komunistična partija razglasila prevzem oblasti. Današnja uradna sovjetska propaganda dokazuje, da je šele ta datum začetek prave litovske državnosti. Uradne manifestacije »proti vmešavanju ameriškega predsednika Reagana v litovske notranje zadeve« so bile včeraj, za danes pa so pričakovali neuradne, namreč demonstracije litovskih »ekstremistov in nacionalistov«. Sinoči so v osrednji televizijski oddaji Vremja obširno poročali o shodu v litovskem glavnem mestu Vilniusu. Pisatelj J. Baltu-sis je jezno govoril o »Reaganovi nesramnosti«, tudi drugi govorniki so protestirali proti temu, da je ameriški predsednik podpisal nekakšno deklaracijo — nihče pa ne pove sovjetskim državljanom za kaj sploh gre (ZDA in nekatere druge države še vedno Doslej najbolj razburljiva olimpijska hokejska tekma CALGARY, 16. februarja - Za olimpijski hokejski turnir je veliko zanimanje in tribune dvorane Saddledome so skoraj na vseh tekmah dobro zasedene. Doslej najbolj razburljivo je bilo srečanje med ČSSR (temni dresi) in ZDA, v katerem so Američani že krepko vodili - s 3:0 in 4:1, nazadnje pa vendarle še izgubili s 5:7. Na sliki: tako so se hokejisti ČSSR veselili, ko so dosegli odločilno prednost 6:5. Več na 10. strani. (Telefoto: Reuter) priznavajo predvojne pribaltske republike in z njimi vzdržujejo diplomatske odnose, ker še vedno mislijo, da je Stalin te državice nasilno okupiral po sporazumu s Hitlerjem). Pravda priobčuje danes le skrajšano poročilo TASS iz Vil-niusa, in to na notranji strani. V daljši različici pa med drugim beremo tudi oster »ukor« Reaganovi ženi Nancy, češ da pogosto povzdiguje moža kot bojevnika za mir, da ga celo rine med kandidate za Nobelovo nagrado, da pa nič ne naredi, da se • Sovjetski tisk je zadnje dneve poln člankov in razprav o zgodovini Pribaltika, kajti tudi v drugih dveh republikah imajo težave s podobnimi spornimi obletnicami. Uradno zgodovinopisje očita »buržoaznim krogom«, da ponarejajo dejstva, da zamolčujejo to, da so neodvisnost razglasili pod okriljem nemških okupacijskih vojska. Za Litvo je bilo (usodno) značilno še to, da jo je takratni voditelj KP Vincas Mickiavicius-Kapsukas (v Vilniusu ima velik spomenik) združil z Belorusijo, da bi ruska Rdeča armada lahko nemoteno prodirala in »osvobajala« vse območje'. predsednik ne bi vmešaval v tako »umazana početja«, kot je podpis pod izjavo o litovskem vprašanju. Univerzitetni profesor 1. Gro-ginis pravi, da je nedavno na potovanju po ZDA spoznal tamkajšnjo pravo »demokracijo«; ko je na univerzah južnih držav spraševal študente, ali sploh vedo, na čigavi zemlji živijo, ni nihče vedel, da gre za mehiško zemljo. »Torej, imperialisti se doma ne morejo sprijazniti z zgodovinsko resnico, zgodovino našega naroda pa maličijo,« piše profesor. ANTON RUPNIK LOTO 7. kolo 4, 9, 10, 11, 12, 26, 39 in dodatno 35 • Po seji ministrskega sveta je zvezni kancler prav tako kritično ocenil VValdheimove očitke na račun mednarodne komisije zgodovinarjev in predsednikovo argumentiranje, ki da je bilo takšno kot v času predsedniške kampanje. Na vprašanje, ali je koalicija v krizi, pa je odločno povedal, da je bil v zadnjih dneh položaj res težak, da pa sta se on in njegov namestnik Alois Mock v današnjem pogovoru strinjala, da se mora delo koalicije »kljub temu in morda prav zaradi tega« nadaljevati z vso energijo. Podobno izjavo je podal tudi Mock. kanclerja Vranitzkega, da bo odstopil, kolikor se debata okoli VValdheima ne poleže, pa je Ku-kacka dejal, da se je celotni primer VVaidheim začel zaradi SPO oziroma zaradi nekaterih znotraj te stranke, ki so od samega začetka želeli VValdheima diskreditirati. Na koncu pa je Kukacka vendar povedal, da bo predsednik VVaidheim kmalu ponovno zavzel štališče do očitkov na njegov račun. Ta Kukackova zagotovitev je izzvenela kot odgovor na Vra-nitzkyjevo današnjo izjavo, po kateri včerajšnja VValdheimova izjava ni bila »zadostna«. Na to da so se vsaj za sedaj nekateri v obeh taborih odločili, da mora koalicija pač obstati in da je kompromisna rešitev v tem, da VVaidheim nadaljuje s popravljanjem svoje »podobe«, kaže tudi izjava popularnega in verbalno nadvse spretnega dunajskega socialističnega župana Helmuta Zilka. Ta je VValdhe-imov govor najprej nekoliko pograjal v Kelleijevem smislu, vendar pa dodal, da se z nekaterimi Ce gre pri vsem tem s strani vrhov obeh taborov za usklajene poteze, ki naj bi pomirile položaj v lastnih strankah, obenem pa zagotovile delovanje koalicije, je težko oceniti. Pravtako je težko oceniti, če ni Vranitzkyje-va nedeljska »grožnja« veljala tudi tistim v lastni stranki, ki neizprosno zahtevajo VValdheimov odstop. Vrhovi SPO in OVP, oziroma kancler Vranitzky in vi-cekancler taktizirajo znotraj malega manevrskega prostora. Za stranke opozicije je položaj drugačen. Za zelene bi moral Kurt VVaidheim odstopiti, SPO pa naj bi se po mnenju njihovega poslanca Petra Pilza že pripravljala na predčasne volitve. BOJAN GROBOVŠEK Drugi krog pogajanj z IMF Posebna pozornost je bila posvečena učinkovitosti boja proti inflaciji BEOGRAD, 16. februarja (Tanjug) — Tu se je po sporočilu zveznega sekretariata za informacije končal drug krog pogajanj med jugoslovansko delegacijo in misijo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) o uporabi sredstev sklada v prihodnjem letu. Ocenjujejo, da so se stališča obeh strani do številnih obravnavanih problemov zbližala. Posebno pozornost so posvetili učinkovitosti mehanizma, ki bi zagotovil izvajanje sprejete jugoslvoanske gospodarske politike v boju proti inflaciji, zlasti na področju splošne in skupne porabe, denamo-posojilne politike in delitve osebnih dohodkov. Pogajanja se bodo nadaljevala takoj, ko bodo končana vsa potrebna posvetovanja, to je kmalu. Jugoslvoansko delegacijo je v tem krogu vodil član zveznega ivzršnega sveta dr. Oskar Kovač. mamo dovolj primernega blaga, da naša gospodarska prisotnost v ZDA zelo niha, da nismo razvili ustrezne marketinške službe, da izvažamo samo v nekatere dele ZDA itd. Naša blagovna menjava z ZDA je bila lani bolj uravnotežena kot zadnja leta, ko se je naš izvoz v ZDA povečal predvsem zaradi izvoza avtomobilov yugo. • BEOGRAD, 16. februarja (Tanjug) — Predsednik ZIS Branko Mikulič se je popoldne vrnil z večdnevnega obiska v Kanadi in ZDA. V trenutku, ko so se pojavih resni problemi pri izvozu yuga na ameriški trg (prodaja oziroma povpraševanje po tem avtomobilu sta namreč začela zelo upadati), je to še posebej pomembno. Naši gospodarstveniki so predsednika ZIS seznanili z glavnimi problemi, ki po njihovem mnenju ovirajo večji izvoz v ZDA. Gre na primer za neustrezen devizni sistem, premajhno tržno usmerjenost jugoslovanskega gospodarstva (slaba kakovost naših proizvodov), za neizpolnjevanje dobavnih rokov, pomanjkanje kapitala za financiranje našega izvoza, saj nekateri naši glavni tekmeci prodajajo svoje blago na tem trgu za 6 do 12-mesečno posojilo. Predsednik ZIS Branko Mikulič je med drugim poudaril, da se v Jugoslaviji zaradi dokajšnjega odliva kapitala v zadnjem letu (med 2 do 3 milijarde dolarjev) srečujemo s specifičnimi problemi, ki so povzročili tudi veliko inflacijo in stagniranje razvoja. Zato si bomo prizadevali za manjši odliv, ZIS pa bo podpiral predvsem proizvodnjo, usmerjeno v izvoz. UROŠ LIPUŠČEK DANES V DELU • Neupravičen strah pred letenjem Zrezat komite za promet ugotavlja, da so poleti naših zračnih prevoznikov varni stran 2 • Pogovor gluhih v Rimu Izraelski premier se vrača domov praznih rok stran 3 • Nadomišljeni obiski na tujem Gospodarsko sodelovanje z Italijo bi lahko bilo drugačno, če bi bili različni obiski drugače pripravljeni . stran 4 • Letos 60 knjig DZS fUjub optimizmu vlada med založniki negotovost stran 6 • Če je voznik slabe volje... Na avtocesti namerno poškodoval štiri avtomobile stran 12 • Radosti in skrbi na Kaninu in pod njim Najbnjši sovražnik bovških žičničarjev je veter , _ stran 1A Dogovarjanje o jedrskih poskusih med SZ in ZDA Tak sporazum naj bi sklenili v prvi polovici leta — Cilj je opustiti vse jedrske poskuse ŽENEVA, 16. februarja (Tanjug) — Sporazum med ZDA in Sovjetsko zvezo o skupnih jedrskih poskusih, na podlagi katerih naj bi prišli do zanesljivih metod za merjenje energije, ki se sprosti v taki eksploziji, je pričakovati v prvi polovici leta. Poskuse pod nadzorstvom strokovnjakov obeh držav naj bi izvedli v Semipalatinsku (ZSSR) in Nevadi (ZDA) do konca leta. To sta na današnji tiskovni konferenci izjavila dosedanji vodja ameriške delegacije na teh pogajanjih Robert Barker in njegov naslednik Paul Robinson. Ko se bodo dogovorili o metodah merjenja, sprejemljivih za obe strani, bodo lahko ratificirali sporazuma med ZDA in ZSSR iz let 1974 in 1976 o omejevanju moči jedrskih poskusov za vojaške in miroljubne namene. Sporazuma jih omejujeta na 150 ki- Skupščinska delegacija v Canberri CANBERRA, 16. februarja (Tanjug) — Delegacija skupščine ŠFRJ, ki jo vodi predsednik skupščine dr. Marjan Rožič, je danes prispela v Canberro. Napovedani so pogovori z najvišjimi predstavniki avstralskega parlamenta in vlade. Precej po prihodu v avstralsko glavno mesto je našo delegacijo sprejel predsednik senata Carry Cypra. • Če bi na podlagi uspešno končanega prvega kroga utrli pot ratifikaciji sporazumov iz let 1974 in 1976, bosta supersili začeli konkretna pogajanja o postopnem zmanjševanju števila jedrskih poskusov in moči uporabljenih jedrskih bomb, da bi bilo poskusov nasploh konec. loton TNT, kar je 12-krat več od atomske bombe nad Hirošimo. Ameriški senat sporazumov ni ratificiral, ker meni, da »učinkovit nadzor«, ni možen. Drugi krog pogajanj o omejevanju jedrskih poskusov se je začel včeraj v Ženevi; veleposlanika Barker in Robinson sta danes sporočila, da bo trajal šest do osem tednov. Odlični rezultati naših na pokalu Loke 88 ŠKOFJA LOKA, 16. februarja — Za zaključek mednarodnega pionirskega tekmovanja za 13. pokal Loke se je na Soriški planini 160 tekmovalcev in tekmovalk iz desetih držav pomerilo še v slalomu. Jugoslovanski zastopniki so bili zelo uspešni, saj so osvojili skupaj sedem kolajn, prva mesta pa so osvojili Urška Hrovat (na sliki) med st. pionirkami, Rene Mlekuž med ml. pionirji in Petra Valenti med ml. pionirkami. Več na 12. strani. (Foto: Zoran Vogrinčič). Ljutomerskemu Agroplodu gre na bolje V ljutomerskem tozdu Emone Commercea naj bi letos ustvarili štirikrat več prihodka LJUTOMER, 16. februarja — V ljutomerskem Agroplodu, tozdu ljubljanske delovne organizacije Emona Commerce, načrtujejo, da bodo letos ustvarili 5,2 milijarde dinarjev celotnega prihodka, to je štirikrat več kot lani. To je samo eden od znakov oživljanja te temeljne organizacije, ki je še pred enim letom životarila na robu obstoja z okrog štiridesetimi zaposlenimi, z velikimi, a praznimi skladišči in proizvodnimi dvoranami in z linijo za vlaganje, ki ni nikoli redno delala. Potem pa, ko so se zaposleni naveličali zgolj pretovarjati in pakirati blago za druge in ob tem slabo živeti in sprožili pobudo za odcepitev od delovne organizacije, se je zganilo, počasi se je začela njihova dejavnost širiti. Začeli so uveljavljati svojo blagovno znamko, odprli diskontno prodajalno, kupili nove stroje za čiščenje lešnikov, pa tudi linija za vlaganje zdaj pogosteje steče. (Več na 9. strani) J. P. A Sreda, 17. februaija 1988 Povsod zraven, a brez vpliva • Čeprav občni zbori osnovnih organizacij sindikata v koroških ozdih niso bili najbolj uspešni — večina jih je bila v času okrog novega leta ko so bile v ospredju zabave, pa je bilo na njih vendarle zaznati, da delavci z marsičim v družbi niso zadovoljni. To niso pokazali le z jedkimi kritikami, temveč ponekod tudi s stavkami. Večina skrb zbujajočih besed je bilo namenjenih oblastem, ki nikakor ne morejo pripraviti preudarnega stabilizacijskega programa. Namesto da bi se počasi izkopali iz krize, smo vedno globlje v njej, je bilo slišati. Mnogi so se spraševali tudi o položaju in vlogi sindikata. Nič koliko mnenj je bilo, da je sindikat »zraven pri vsem«, a vendar tudi odrinjen in brez pravega vpliva. Standard pada, inflacija je vse večja, štrajki so že povsem vsakdanji pojav, mnenja tisočev v sindikatih pa ostajajo brez odmeva. Ker je sindikat odrinjen, velikokrat zlepljen z oblastjo, njena podaljšana roka, delavci ne zaupajo več niti njemu. Hočejo drugačen, bolj pokončen, vpliven sindikat! Tega so se zavedli tudi člani medobčinskega sveta ZSS za Koroško, ko so analizirali občne zbore. Baza, kot politični frazerji rečejo delavskim in drugim množicam, zahteva, da sindikati — od tozda do republiškega in zveznega sveta, spremenijo način dela in dopolnijo svoj program dela. Delavci hočejo v sindikatu razpravljati predvsem o socialni varnosti, o delitvi, stanovanjskih zadevah in še čem, pripravljeni so podpreti dober stabilizacijski program — ne sprejemajo pa več frazerstva in politikanstva, ki jim dasta skoraj vselej prav, v resnici pa jih velikokrat potisneta na rob. Sam po sebi sindikat ne bo dobil položaja, ki ga terja članstvo. Moral si ga bo izboriti, a za to bodo morali v boj predvsem njegovi voditelji, pravijo na Koroškem. IVAN PRAPROTNIK V Topru so podaljšali družbeno varstvo Razprava zbora združenega dela je pokazala, da so kadri največji problem te tovarne CELJE, 16. februarja — Zbor združenega dela je na današnjem zasedanju sprejel začasni ukrep družbenega varstva v delovni organizaciji Toper, ker ji ni uspelo v celoti uresničiti sanacijskega programa. V bistvu gre za podaljšanje mandata pred letom dni imenovanemu začasnemu kolektivnemu poslovodnemu organu oziroma za ukrep, ki je tudi v skladu z zahtevami sanatorja Merxa. Kot je pokazala sicer zelo skromna razprava, so kadri še vedno največji problem te celjske delovne organizacije — že vseskozi, na primer, zaman iščejo strokovnjaka za finance. Poleg s tako imenovano kadrovsko konsolidacijo se bodo letos največ ukvarjali s samoupravno organiziranostjo in tehnološko usposobitvijo proizvodnje, da bi tako Topru povrnili ime, ki gaje imel v jugoslovanskem prostoru. Zbor združenega dela je obravnaval poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva v celjski občini, pri čemer je bila izražena misel, da se isto poročilo ponavlja menda že tri leta, za kar pa nosi krivdo zvezna in republiška zakonodaja. Gre za to, so poudarili, da se nekatere bistvene reči ne premaknejo, zato naj bi strokovne službe pripravile konkretnejše sklepe oziroma predloge. Občinski komite za družbenoekonomski razvoj pa naj bi naredil vse potrebno za ustanovitev sklada za pospeševanje drobnega gospodarstva. Občinska skupščina naj bi prek delegatskega sistema spodbujala hitrejše spreminjanje predpisov, ki ovirajo razvoj drobnega gospodarstva, po potrebi pa naj bi na pobudo obrtnega združenja ustanovili delovno skupino, ki bi se ukvarjala z urejanjem tekoče problematike. D. H. Predavanja o filozofiji in religiji v Mariboru MARIBOR, 16. februarja — Tako kot prejšnja leta je tudi tokrat marksistični center pri Univerzi v Mariboru skupaj z mariborsko podružnico slovenskega filozofskega društva pripravil cikel javnih predavanj na temo filozofija in religija. Uvodno predavanje bo jutri na višji pravni šoli, pripravil pa ga je dr. Vekoslav Grmič, do konca marca pa bodo o razmerjih med filozofijo in religijo v Mariboru predavali še dr. Marko Kerševan, dr. Tine Hribar, mag. Bojan Borštner in dr. Zdenko Rotar. D. K. IZ NAŠIH KRAJEV V ljutomerskem Agroplodu se zdaj premika na bolje Tozdu ljubljanske Emone Commercea ne manjka dela in za letos načrtu* jejo večji celotni prihodek, uredili pa so tudi odnose pri plačevanju storitev LJUTOMER, 16. februarja — Skoraj leto dni je tega, kar so se maloštevilni delavci tozda Agroplod ljubljanske delovne organizacije Emona Commerce uprli neperspektivnemu životarjenju, težkemu fizičnemu delu in slabim plačam in zahtevali odcepitev od matične delovne organizacije ter pridružitev k nekomu, ki bi jim ponudil dolgoročnejšo socialno varnost. Šele takrat so se v sozdu Emona in v delovni organizaciji Emona Commerce zganili in de- lavcem ponudili nekaj rešitev, ki naj bi jih spravile na zeleno vejo. Tako so se na referendumu zaposleni v Agroplodu kljub vabljivi in obetavni ponudbi sosednjega tozda Krka Isis vendarle odločili, da ostanejo tozd Emona Commerca. Skoraj povsem obnovljeno vodstvo tozda je v lanskem drugem polletju poprijelo za delo in, sicer s precejšnjo zamudo glede na to, kar so v ponujenem predreferendum-skem programu v delovni organizaciji obljubljali, je v Agroplodu krenilo na bolje. »Doslej smo precej obljub iz takratnega programa že izpolnili,« pravi direktor tozda Agroplod Marjan Kralj. »Tako je že novembra lani začela delati diskontna prodajalna z živili, s pijačami, čistili in z gospodinjskimi potrebščinami. V njej prodajamo za deset do petnajst odstotkov ceneje kot v trgovinah, oskrbujemo pa veliko šol, delovnih organizacij in gostinskih organizacij v Pomurju. Pred slabim mesecem je začela delovati tudi linija za lomljenje in čiščenje lešnikov, ki lahko obdela 15 do 20 ton lešnikov v osmih urah. Da bi bolje izrabili linijo za vlaganje sočivja, smo letos prvič poskusno vložili eno tono iz Italije uvoženih artičok in jih takoj prodali. Dela nam torej ne manjka in tako za letos načrtujemo, da bomo ustvarili 5,2 milijarde celotnega prihodka, medtem ko ga je bilo lani za 1,4 milijarde dinarjev.« »Zdaj smo tudi veliko bolje Ruški most bodo obnovili še letos Lani bi obnova stala 120 milijonov dinaijev, vendar jih ruška občina ni mogla zagotoviti RUŠE, 16. februarja — Pred štirimi leti so opazili prve poškodbe na Ruškem mostu prek Drave. Pričel je odpadati beton pod hodniki za pešce, poškodb je bilo vedno več, tako da je prometni inšpektor prepovedal uporabo tega mosta za pešce. Nosilnost mosta ni bila prizadeta in zato se je prek te izredno pomembne prometne povezave še vedno odvijal ves motoriziran promet. Lansko jesen so poškodbe (ponovno) pregledali strokovnjaki Gradisa in takrat naj bi obnova stala 120 milijonov dinarjev. Ruška občina ni uspela zagotoviti denarja za tako velik izdatek, zdaj pa vse kaže, da bodo potrebni denar zagotovili letos in rešili ta prometni problem. (Besedilo in slika: B. Č.) uredili odnose pri plačevanju storitev, ki jih opravljamo za druge naše tozde in druge organizacije, dvignili pa smo tudi cene za skladiščenje in tehtanje,« je dodal vodja komerciale Boris Filipič. »Naša skladišča, ki so trenutno polna, tako prinašajo dohodek, namesto da bi stala prazna. Na proizvodnem področju pa si prizadevamo, da bi čim več izdelkov prodajali pod lastno blagovno znamko, zato smo okrepili tudi lastno prodajno službo. Razširili smo tudi našo registracijo še na grosistično prodajo, diskontno prodajo in nudenje storitev.« Tako se je Agroplod vendarle približal temu, da se iz pretovor-ne in prepakirne postaje na poti uvoza z Vzhoda in izvoza na Zahod razvije v uslužnostno in proizvodno temeljno organizacijo, ki bo živela od lastnega dela in programov. To se pozna tudi že na plačah delavcev, saj so dobili januarja v povprečju 315.000 dinarjev. .. JOŽE POJBIČ V Pesnici so predlagali možne kandidate Za predsednika občinske skupščine je Idi ponovno evidentiran dosedanji predsednik Zoran Lešnik MARIBOR, 16. februarja - Člani predsedstva OK SZDL Maribor Pesnica so včeraj obravnavali predlog možnih' kandidatov za nosilce funkcij v pesniški občinski' skupščini in v skupščinah občinskih sisov za družbene dejavnosti. Za predsednika občinske skupščine je bil ponovno evidentiran njen dosedanji predsednik Zoran Lešnik, za podpredsednika pa Anton Šuler. Za predsednico zbora krajevnih skupnosti je predsedstvo predlagalo Jožico Ornik, Zvoneta Breznika pa za predsednika zbora združenega dela in Ernesta Tancerja za predsednika družbenopolitičnega zbora. Čeprav je za predlog možnih kandidatov glasovala velika večina predsedstva SZDL, je sekretar občinske mladinske organizacije Zdravko Lipovž vztrajal pri mladinski odločitvi o tem, da bo mladina o predlogih razpravljala šele na osnovi poročila o dosedanjem :h ’ * delu vseh treh zborov. D. K. Pobudo za novo organiziranost Kop je treba hitro proučiti Razprava na zboru delavcev GTC Kope je pokazala, da ključnih problemov ne bo mogoče rešiti čez noč - Nova turistična DO? SLOVENJ GRADEC, 16. februarja — Kakšna bo usoda gorskega turističnega centra Kope? Ali bomo večno životarili, se sprijaznili z neperspektivnostjo? Kakšne načrte ima s Kopami celjski Mera, kaj menijo v bližnjem Slovenj Gradcu? Takšna vprašanja si že dalj časa zastavljajo delavci tega turističnega središča, ki so včeraj popoldne s predstavniki sozda Mera, slovenjgraške občine in drugimi hoteli razvozlati kopico problemov, ki Kope tiščijo k tlom. Kljub dobremu namenu in skrbi, ki so ju izkazali delavci na Kopah, velja reči, da sestanek s predstavniki sozda Mera ter radeljskimi in slovenjgraškimi Občinarji ni dal zadovoljivih odgovorov. Ervin Janežič in Miro Verdnik iz Meraa sta zavrnila obtožbe, da ta organizacija ni dovolj napravila za razvoj Kop. Sla sta celo dlje in vso krivdo za stagnacijo Kop zvalila na Slovenj Gradec in Korošce, ki se niso odzvali na Meraove pobude. To je le delček resnice oz. pogled iz celjske perspektive, dejanski položaj pa je drugačen. Celjani so pri prevzemu Kop gotovo imeli prevelike oči in so, kakor je bilo takrat pač navada, imeli velikopotezne načrte. Osrednje vprašanje je bilo, kako naprej. V Slovenj Gradcu ponujajo novo formulo za Kope, ki so zdaj del radeljskega tozda Mereovega gostinstva. V Slovenj Gradcu naj bi nastala nova delovna organizacija, bržčas v okviru Meraa. Ta celjski sozd se ne umika s Pohorja, sta rekla njegova predstavnika, žeti pa, da se v reševanje najbolj perečih problemov Kop bolj intenzivno vključita slovenjgraška in radeljska občina. Predvsem gre za denar, ki bi ga morali združiti za gradnjo oz. obnovo infrastrukturnih objektov. Predsednik slovenjgraškega izvršnega sveta Janez Komljanec je dal nekaj predlogov za to, kako se lotiti celovitega razvoja turizma, sklep pogovora pa je bil, da bodo vse te pobude proučili v najkrajšem IVAN PRAPROTNIK [moi MlkROj Letošnje napovedi radeških papimičarjev so pesimistične Najbolj so jih prizadela cenovna nesorazmerja - Zaradi znižanja cen so na mesec izgubili 40,9 milijona dinarjev RADEČE, 16. februarja — Izvršni svet skupščine občine Laško že nekaj let občasno sklicuje svoje seje v organizacijah združenega dela. Navadno je to priložnost za podrobnejšo osvetlitev razmer tamkajšnjih kolektivov, seveda pa tudi za sprejem priporočil in dogovorov, ki naj bi povsem konkretno prispevali k hitrejšemu prestrukturiranju laškega gospodarstva in s tem k hitrejšemu razvoju občine. Tako so člani izvršnega sveta včeraj sedli za mizo tudi skupaj z radeškimi papirničarji. Zadovoljni so menili, da so v Radečah dobro trasirali svoj srednjeročni razvoj, zato pa so se papir-ničarjem pridružili v zaskrbljenosti zavoljo učinkov protiinflacijskih ukrepov zveznega izvršnega sveta, ki utegnejo letos usodno zmanjšati uspešnost njihove organizacije združenega dela. Zaskrbljenost je tembolj razumljiva, ker je papirnica v Radečah ena od nosilk razvoja občine Laško. Če se krivulja poslovne uspešnosti povesi v tem kolektivu, utegne to zaviralno vplivati tudi na razvoj celotne občine. S podpovprečnimi rezultati pa občina Laško, ki je v zadnjih letih doživljala hitrejši razvoj, nikoli ne bo dohitela razvitejših slovenskih območij. Podobno kot vso slovensko papirno industrijo, so tudi kolektiv kartnega in dokumentnega papirja v Radečah najbolj prizadeli tisti jukrepi zveznega izvršnega sveta, ki se nanašajo na dispariteto cen. Ob več kot 60-od-stotni podražitvi surovin in energije so morali svoje že uveljavljene višje cene vrniti na oktobrsko raven, kar jim je skupaj vzelo na mesec 40,9 milijona dinaijev. Čeprav radeški papirničarji izvozijo na leto za okrog 8 milijonov dolarjev izdelkov, so zdaj že izničeni tudi učinki devalvacije. Z notranjimi ukrepi tega ne bo mogoče nadomestiti, zato niso njihove letošnje napovedi nič kaj optimistične. Kljub temu v Radečah nadaljujejo program tehnološke in kadrovske posodobitve, ki zvesto zasleduje srednjeročni in dolgoročni cilj. IVICA BURNIK Jeseni nov blagovni center? Šmarska Jelša po združitvi z Merxom lepo uresničuje zastavljene naloge - V Rogaški Slatini gradi blagovnico, v Atomskih Toplicah načrtuje prodajalne ŠMARJE PRI JELŠAH, 16. februarja — Da mora uspešnemu turističnemu razvoju slediti trgovina, se v šmarskem podjetju Jelša očitno dobro zavedajo. Sami, prešibki za večje naložbe, so se pred slabim desetletjem združili z Mercatorjem, ker pa le-ta ni izpolnil vseh njihovih pričakovanj, so se lani pridružili Merau. V novem sozdu so bolj zadovoljni. V Rogaški Slatini so že pričeli graditi nov blagovni center, v Atomskih Toplicah pa načrtujejo gradijo kar treh prodajaln. Jelšinemu dolgoletnemu direktorju Milošu Klajnšku kar ne moremo verjeti, da bi sredi največjega razvojnega koraka res predal krmilo drugemu. No, pa če ga že bo, bo zagotovo novemu direktorju še nekaj časa stal trdno ob strani. To bo več kot nujno, saj so pred nepolnim mesecem ob glavni cesti skozi Rogaško Slatino, tik za zadnjim poslopjem zdravilišča, pričeli graditi skoraj 250 metrov dolg objekt. Prvi del je namenjen novemu avtobusnemu postajališču, drugi pa pošti, banki, prodajalnam celjske Tkanine, Mlinskega podjetja Celje in blagovnemu centru Jelše. Na več kot polovici trgovskega dela, na kar 2200 kvadratnih metrih, bodo delavci šmarske Jelše letos jeseni odprli prodajalno z živili, s tehničnim blagom, z belo tehniko in s tekstilom. Z izvajalci gradbenih del, z de- lavci Ingradovega tozda iz Rogaške- Slatine so se dogovorili, da morajo objekt zgraditi do 8. avgusta letos, da bi ga nato opremili in do konca uredili ter čim-prej odprli vrata prvim kupcem. Po tihem v Jelši računajo, da se bo to zgodilo že za šmarski občinski praznik, 9. septembra. Pot do tako pomembne pridobitve pa seveda ni bila lahka. Približno 300-članski kolektiv s 54 prodajalnami, od teh s tretjino v izgubi, takega 'zalogaja sam ne bi zmogel. Naslonitev na močnejšega brata in pomoč sovlagateljev je bila zato več kot nujna. Res, druženje z ljubljanskim Mercatorjem ni bilo brez učinkov. Z njihovo pomočjo so v Šmarju zgradili prvo fazo hotela in novo prodajalno v Bistrici ob Sotli. »Koraki so bili vse prepočasni. Kupna moč pa se je odlivala drugam, domačini in gostje Rogaške Slatine, med katerimi je veliko tujcev, pa so negodovali nad našo ponudbo. Z vsakomer, ki je odšel iz zdravilišča nezadovoljen, pa nismo izgubili le nekaj denarja, pač pa tudi precej ugleda. Nerad se spominjam težav, ko smo se ločevali od Mercatorja in družili z Meraom. Toda morali smo vztrajati, če smo hoteli obdržati korak z vse sposobnejšim in prodornejšim zdraviliškim turizmom. Blagovnica v Rogaški Slatini je tako rekoč za nami, pred nami pa je še izboljšana ponudba v našem drugem zdravilišču, v Atomskih Toplicah. Tam pričenja rasti turistično naselje Atomska vas in upam, da bomo tam zgrajeno trgovino dobili v najem ali odkup mi. V starem delu Atomskih Toplic bi radi še letos zgradili manjšo prodajalno za potrebe gostov razširjenega kampa, v Podčetrtku pa večjo prodajalno s 500 kvadratnimi metri. V njej naj bi kupovali razne predmete domačini, pa tudi obiskovalci Zdravilišča Atomske Toplice,« se je razgovoril Miloš Klajnšek. VLADO SMOLE PRAVNA POSVETOVALNICA Sprememba delovnega razmerja A. M., Celje: V delovni organizaciji sem zaposlena za določen čas, ker nadomeščam delavko na porodniškem dopustu. Ali obstaja kakšna možnost, da se to delovno razmerje spremeni v delovno razmerje za nedoločen čas? ODGOVOR: Delovno razmerje za določen čas se lahko sklene samo izjemoma, in to v primerih in s pogoji, ki so določeni v samoupravnem splošnem aktu. V praksi gre najpogosteje za nadomeščanje začasno odsotnega delavca. Tako delovno razmerje preneha z dnem, ko se vrne odsotni delavec. V primeru, da začasno odsotnemu delavcu preneha delovno razmerje, pred-no se vrne na delo, pa lahko po določilu člena 36/5 zakona o delovnih razmerjih delavec, ki je zaradi nadomeščanja sklenil delovno razmerje za določen čas, brez oglasa sklene delovno razmerje za nedoločenčas. Le v opi- KUPON za pravno posvetovalnico »Dela« sanem primeru bo lahko prišlo do spremembe delovnega razmerja brez oglasa. Zavlačevanje postopka M. J., Radovljica: Pred sodiščem poteka postopek o ugotovitvi in razdelitvi premoženja po razvezi zakonske zveze. Bile so že štiri obravnave, vendar je tožnik vsakič predlagal drugo varianto, tako da se zadeva ni mogla zaključiti. Prosim za pojasnilo, zakaj se postopek tako zavlačuje in na kakšni podlagi mi tožnikov odvetnik grozi, da bom jaz plačala vse stroške? ODGOVOR: Kadar se bivša zakonca ne sporazumeta, trajajo sodni postopki, v katerih se po razvezi urejajo njune premoženjske zadeve, praviloma dolog časa. Vzrok so po eni strani dostikrat zaostreni odnosi med nekdanjima zakoncema, ki onemogočajo pametne dogovore, po drugi strani pa zamotano ugotavljanje dejanskega stanja. Kot je razbrati iz vašega pisma, je šlo na prvih dveh obravnavah za pogovore o možni poravnavi med strankama, ki pa niso bili uspešni. Zato se je nato začelo ugotavljanje dejstev, ki so pomembna za ugotovitev, katero premoženje je skupno premoženje in kolikšen je delež vsakoga od bivših zakoncev na tem premoženju. Vse to je pri vas sporno, zato mora sodišče ugotavljati, kdaj in kako je bilo premoženje pridobljeno, kolikšni so bili dohodki zakoncev, posojila, koliko je kdo pripomogel k ohranitvi premoženja, kdo je opravljal domača dela, kdo je skrbel za varstvo in vzgojo otrok in kakšno vlogo je imel vsak pri upravi ter povečanju skupnega premoženja. Brez vseh teh številnih podatkov sodišče ne bo moglo odločiti o tožbenem zahtevku. Kar pa se tiče plačila stroškov, velja načelo uspeha: stroške nasprotne stranke (delno) plača tista stranka, ki v pravdi (delno) propade. Predkupna pravica B. L., Domžale: Skupno smo trije solastniki stanovanjske hiše, pri čemer znaša moj delež tri četrtine. Solastnika, s katerima se ne razumem, nameravata svoja deleža prodati, zanima pa me, ali lahko zahtevam, da ju prodata meni. ODGOVOR: Solastništvo samo po sebi ne ustanavlja zakonite predkupne pravice, četudi gre za večinski solastniški delež tistega, ki se za takšno pravico poteguje. Glede na to torej od solastnikov ne morete zahtevati, da svoja deleža prodata vam. RADAR PISMA BRALCEV Grenak občutek ob brezdušnosti družbe Najostreje protestiram proti brezdušno birokratskemu izkoriščanju naših sredstev javnega obveščanja. Mislim na poročilo v TV Obzorniku 9. februarja, ko je napovedovalka morala obvestiti slovensko javnost, da je en pacient lani v Kliničnem centru v Ljubljani porabil kar tri odstotke vseh sredstev ormoške zdravstvene skupnosti. Poročilo sem poslušal z ženo, ki se je lani zdravila v tej ustanovi, kjer so se zdravniki kar štiri mesece z vsem srcem in znanjem borili za njeno življenje. Ne bi rad videl, da bi kdo doživel osuplost in tesnobo, ki sva jo pri tem začutila. Danes že vem, da ni šlo za ženo, vendar grenkega občutka ob brezdušnosti naše družbe to ne zmanjša. Koliko je še danes vredna oguljena politična fraza iz povojnih let, kije človeka razglašala za naše največje bogastvo. In predvsem, kaj tak podatek pove o trenutni samoupravni organiziranosti zdravstva? Ni več kot na dlani, da zdravstvena skupnost, ki je ekonomsko pač samo zavarovalna rizična skupnost, to preprosto in po domače povedano ne more več biti od trenutka, ko mora porabiti od svoje celote kar tri odstotke za enega samega zavarovanca? Lo- gika rizičnih skupnosti po vsem svetu je taka, da morajo biti čim večje, pa če je komu pri nas še tako do tega, da se moramo v vsaki občini igrati samoupravljanje - uporabniki z izvajalci - kljub vsej zdravi pameti in kljub temu, da to že leta, ob vseh resolucijah od zgoraj, nima več nobene vsebine. Pred leti sem se v skupščini zdravstvene skupnosti potegoval za drugačno obliko organiziranosti, pa smo bili delegati po vrsti utišani s pojasnilom, da proti sistemu ne moremo razpravljati. Pričakujem, da bo enkrat zmagal zdrav razum in bodo končno za zdravstvo po skupnem dogovoru začeli skrbeti strokovnjaki iz zdravstva in ekonomskih ved, ki bodo to počeli z visoko mero etične zavesti in da se bo denar za zdravstvo zbiral po enotnem republiškem ključu. Ne vem, že dolgo ne vem, zakaj ne gre tako, da bi vsak zaposleni v Sloveniji dal enak odstotek od BOD za zdravstvo. To bi bilo preprosto pošteno in o tem se vendar lahko samoupravno dogovorimo in ima potem tak dogovor še vedno samoupravno vsebino. Ne vidim, zakaj bi naj bilo v takem dogovoru manj samoupravljanja. Slišim očitek, da se potegujem za tehnokratski pristop. Ne razumem, zakaj bi naj imel negativen prizvok, če bi tehnokracija ravnala tako, kot sem napisal. Imam občutek, da zdravstvo ni edino področje, kjer bi nam lahko pomagala iz težav. dr. BOŽIDAR RADOŠ, Kerenčičeva 14, Ormož Slovensko narodno gledališče v Ljubljani, TOZD Opera In balet objavlja prosta dala in naloge - dveh garderoberjev - KV krojača - garderoberke - KV Šivilje Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo 3 mesece. Objava velja do zasedbe del In nalog. Prijave, z dokazili o Izpolnjevanju pogojev poSljlte na naslov: Komisiji za delovna razmerja TOZD Opera in balet SNG, Ljubljana, Župančičeva ul. 1. 17-2050 PO SLOVENIJI Fašenk v Lotmerki — pokop pa v Jeruzalemu! LJUTOMER, 16. februarja - Ljudsko izročilo pustnih šeg in navad si po več desetletjih ponovno utira svojo začrtano pot, kar potrjuje tudi Fašenk v Lotmerki v organizaciji Turističnega društva Ljutomer. Žal je bilo letos mask in etnografskih skupin nekaj manj, več pa radovednežev, ki so napolnili ljutomerski Glavni trg. Več kot sto različnih mask se je pred Mestno hišo predstavilo v skupinah in skupinicah s pustnim1 šegami in z navadami, med katerimi jih precej sega v zgodovino prejšnjih stoletij. Posebna žirija je izbrala 23 najboljših in jih nagradila. Najbolj izvirna in tudi najboljša skupina je bila iz Turističnega društva Železne Dveri, ki je tudi v Moravskih Toplicah dosegla četrto mesto. V pustnem ceremonialu je sodeloval tudi pihalni orkester KUD Ivan Kaučič Ljutomer ter vedri harmonikarji s »frajtonarcami«. Tudi najmlajši Ljutomerčani so imeli veliko maškarado v dvorani TVD Partizan Ljutomer. Pusta bodo pokopali v četrtek popoldne v Jeruzalemu v organizaciji Turističnega društva Železne Dveri. (Besedilo in slika: S. E.) B Maribor brez svojega priljubljenega festivala? MARIBOR, 16. februarja — Sinoči so se zadnjikrat v tem mandatnem obdobju sestali člani upravnega odbora društva glasbenih delavcev Harmonija iz Maribora. Pri pregledu opravljenih akcij v lanskem letu so se največ mudili pri 21. slovenskem festivalu narečnih popevk, imenovanem »Popevka vesele jeseni 87«. Stroški organizacije festivala so kljub izrednim naporom in varčevalnim ukrepom porasli, tako da je festival stal kar 21 milijonov dinarjev. Veliko izdatkov so pokrili s prihodki propagandnih akcij, velik pa je tudi prispevek matičnega društva. Prav pri slednjem je bilo največ vročih razprav. Ugotovili so, da ob tako velikih izdatkih letos društvo ne bo uspelo pripraviti 22. festivala »Popevka vesele jeseni 88«. Kljub ugodnemu poslovanju društva je obstoj te organizacije, ki združuje več kot tri tisoč glasbenikov, ob izdatkih za mariborski popevkarski festival vprašljiv. Vse kaže, da bosta Maribor in naša republika letos ostala brez svojega najstarejšega festivala popevk. (B. Č.) Izšla je zbirka pesmi Bistričanke Anice Jovič SLOVENSKA BISTRICA, 16. februarja — Skoraj preskromno in premalo opazno so sodelavci bistriške kulturne skupnosti ob letošnjem kulturnem prazniku slovenskega naroda izdali že osmo zbirko literarnih del domačinov ali avtorjev, ki so krajši ali daljši čas bivali v tem mestu pod Pohorjem in v njem tudi ustvarjali. Tokrat je bila na vrsti pred poldrugim letom umrla učiteljica Anica Jovič. Zbirko njenih pesmi, ki nosi naslov Moja pesem, so ob sodelovanju s Kristino Šcgeje-vo, Stanetom Gradišnikom in Zvonetom Potočnikom izdali v tisoč primerkih. »Njeno življenje je bilo od vsega začetka polno preizkušenj, izzivov in nemalokrat tudi usodnih udarcev, ki so oblikovali njen značaj in njeno odzivanje na prostor in čas. To njeno odzivanje se je strnilo v občutenje vsega, kar je lepega, vrednega pa tudi bolečega, in se sproščalo v pisani besedi, največkrat v pesmi,« je o avtorici zapisal ravnatelj šole Avgust Vidmar. (U. S.) Štirimesečni kiparski tečaj ŠOŠTANJ, 16. februarja - Društvo šaleških likovnikov iz Titovega Velenja je v Majorjevi vili v Šoštanju pripravilo štirimesečni kiparski tečaj, ki ga vodi akademski kipar Ciril Cesar iz Titovega Velenja. Tečaj poteka vsak petek od 15. do 18. ure. Modelirajo: Nada Vodušek, Matko Milan, Oskar Sovine, Milica Tičič, Ibro Žunhur, Franc Raunak, Franc Preži, Bernard Sešl, Ines Podlun-šek in Živorad Glišič—Žika. (Besedilo in slika: L. Križevčani vabijo na prleško gostiivanje LJUTOMER, 16. februarja - Po zelo uspeli lanskoletni prireditvi, prvem pravem prleškem gostiivanju, ki ga je turistično društvo Križevci pri Ljutomeru pripravilo, da bi obogatilo turistično ponudbo in obenem ohranilo stare prleške ženitovanjske običaje, bodo prizadevni Križevčani enako prireditev pripravili tudi letos. Gostiivanje bo 18. in 19. junija v Križevcih, in ker na prireditvi prijavljene mlade pare zares poročijo po vseh starih običajih, že zdaj vabijo pare, ki bi se radi poročili na pravem prleškem gostiivanju, da sc prijavijo na naslov: Turistično društvo Križevci pri Ljutomeru, 69242 Krfevci, ali po telefonu (069) 87-066. (J. P.) Ob sobotah brezplačno kopanje v zimskem bazenu za Velenjčane TITOVO VELENJE, 16. februarja - Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje jc tudi Velenjčanom omogočila brezplačno kopanje v zimskem bazenu v Titovem Velenju in sicer vsako soboto, od 1. februarja do 30. marca med 16. in 18. uro. (L. O.) Razstava del štirih likovnikov, rojenih v Planini pri Rakeku MARIBOR, 16. februarja - Konec tedna, v soboto, bo v Mali galeriji Ivana Čobala nevsakdanji kulturni dogodek. V spomin na pesnika, skladatelja in graščaka Miroslava Vilharja, ki seje rodil v Planini pri Rakeku, bodo člani glasbcno-gjedališke skupine »Mariborski rapsodi« predstavili njegove pesmi. Ob tej priložnosti pa bodo ob 18. uri odprli razstavo del štirih slovenskih likovnih umetnikov, ki so se rodili v Planini pri Rakeku. Profesor Mire Cetin bo razstavljal risbe. Rodil se jc 9. oktobra 1922 v Planini pri Rakeku, likovno akademijo pa je končal v Ljubljani, kjer tudi živi in dela. Drago Tršar se je rodil 27. aprila 1927 v Planini pri Rakeku, kiparstvo pa jc študiral v Ljubljani pri profesorju Borisu Kalinu in Petru Lobodi. Pozneje je študiral na specialki pri profesorju Frančišku Smerduju. V Mali galeriji Ivana Cobala na Vinarski ulici sc bo predstavil z grafičnimi deli. Dušan Tršar se jc rodil 18. januarja 1937 v Planini pri Rakeku, v Ljubljani je študiral kiparstvo, specializacijo pa nadaljeval pri Borisu Kalinu. Tokrat se bo predstavil z risbami. Ivan Cobal se jc rodil 19. avgusta 1926 v Planini pri Rakeku in doštudiral slikarstvo na ljubljanski likovni akademiji, živi v Mariboru. V svoji mali galeriji je pred kratkim slavil lep jubilej. Pripravil je že 50. kulturni večer z likovno razstavo. (J J.) Moped tori za izžrebanca igre Kekec pašteta nagrajuje MURSKA SOBOTA, 16. februarja — V že četrtem kolu nagradne igre Mesne industrije iz Murske Sobote Kekec pašteta nagrajuje, ki poteka vzporedno z igro Podarim-dobim, je bil izžreban Boris Petek iz Nedelice pri Turnišču, ki jc dobil za nagrado moped tori. V tem kolu je žreb izbiral med 8.826 poslanimi kuvertami. (J. P.) $ Institut lotel Stefan l|ubljana iamova 39 T* -I—4-4—- InTKH 'VILAHe TOZD Zastopstvo IBM Ljubljana, Moše Pijadeieva 29' Ti t' USPOSABLJANJE ZN UPORRBO - PC Odsek za uporabno matematiko Instituta Jožef Stefan prireja v sodelovanju z Izobraževalnim centrom tntertrade TOZD Zastopstvo IBM usposabhame za uporabo računalnikov tipa IBM PC UVODNI TEČAJ seznanjanje z motnostjo uporabe računalnika IBM PC na različnih področjih, usposabljanja za delo z urejevanlkom besedil za naie jezike; * usposabljanja za dalo z urejevalnikom besedil; osnovno In Izpopolnjevalno usposabljanja za delo e preglednicami; osnovno In Izpopolnjevalno usposabljanja za dalo z zbirkami podatkov; SUPERPROJECT + usposabljanje za dalo s programom za mretno planiranje. PC-PIS ! VVORDSTAR LOTUS 1-2-3 dBASE lil PLU3 Delo poteke praktično na računalnikih tipa IBM-PC ob podpori predavatelja TER GRADNJE KONKRETNIH APLIKACIJ INFORMACIJE - TELEFON (061) 214-399, Int. 428