Vesela novica  zastran krompirjeve gnjiline.
Xar slavniši sedanji nemški kemikarDr. Lie-big je najdel v starih angležkih bukvah popis krompirjeve bolezni, ktera je današnji popolnama enaka bila. V imenovanih bukvah je tudi kemijsko loče nje tadajniga gnjiliga krompirja popisano, ktero je ravno tako, kakoršno je po Liebigo-vih skušnjah pri današnjim gnjilim krompirji.
Po teh starih skušnjah, ktere imenovani imenitni kemikar popolnama poterdi in ktere so po njegovih mislih edino resnične, je vzrok krompirjeve gnjiline samo v preveliki mokroti iskati.
ktera stori, de se krompirjeva kožica tako spači, de se krompir pod njo zaduši. De bi se bil pa krompir v naših deželah sam na sebi spridil in de bi poslednjič popolnama ob ta žlahtni sadež prišli, tega se nam po Liebigovih besedah ni clo nič bati. Nar gotovši se da gnjilina po Liebigovim svetu odverniti in zatreti, če se krompir v suho in lahko zemljo sadi. Kakor so višji in bolj na zraku ležeče njive za krompir nar bolj pripravne, tako se mu tudi zračni hrami ali kleti nar bolj prilezejo. — Po Liebigovih mislih sedanja krompirjeva gnjilina ni nova bolezin, temuč se je vsako leto, pa po različnih deželah, včasih bolj včasih menj, prikazala.   Posebno vreme
poslednjih let nam je to bolezin hujši naklučilo, ktera bo spet prešla, kadar bo to vreme zginilo.— — Bog daj, de bi bile resnične te besede !
(Frankfurter Blatt.)
6