Obravnave štajerskega dež. zbora. XVI. Seja. 3. dec. Dr. Vošnjak predloži prošnjo občine sv. Antona na Pohorju, naj se zopet vpelje dovoljenje k ženitvi od straui občin. Po odobrenju dveh predlogov zadcvajočih fond gruntnili rešitev se začne obravnava zastran vdeležitve dežele pri Dunajski razstavi. Za razstavljanje se dovoli 5.700 gld. — Dalje poroča finančni odsek o proracunu za leto 1873 in dovoli se za odganjanje potepubov 17.000 gld.; za žandavmcrijska stanovanja 15.000 gld., za posiljence v Gradcu 2.000, v Mesendorfu pri Gradcu blizo 12.000 gld. V tej posilnici je bilo preteklo leto le 42 oseb; zato sklene zbor, da se zadevajoča postava (31. pros. 1867j tako spremeni, da se bodo za naprej tudi posilniki iz sosednih dežel, ki takih zavodov nimajo, sprejemali proti povračilu stroškov. Za Lankovcc dovoli se 2772 gld. (Glej o tem več prvi člauek v denašnjem listu.) Na vrsti je bila prodaja deželnih toplic. Večina finaučnega odseka je nasvetovala prodajo Slatine, Dobrue in Tobelbada pri Gradcu za 3 milijone. Zoper ta predlog govoril je med drugimi tudi g. Dr. Dominkuš. nCena 3 milijonov" — je rekel — ,,sicer vabi k prodaji, ker bi obresti res več znašale, kakor toplice dobička dajejo; pa to je le navidezno, kajti ni toliko gledati le na obresti, marveč na varuost kapitala. Vsako leto Doberna in Slatina deželi več nesete. Prodalo se je v vsakem zadujih dveh let v primeii z letom i869 za 7000 gld. več vode, in dohodki zadnjih treb let so se poprek za 28.683 gld. povišali. Pa tudi iz človekoljubnega stališča je govornik proti prodaji. Toplice obiskujejo raziin bogatib tudi revni od daleč in blizo. To bi zarad dragine nebalo, ko bi špekulanti Slatino v roke dobili. Če dežela toplice obdr#i, so za naprej tudi revnim odprte, in to je več vredno, kaker še toliko obresti". — Za prodajo so le nekteri Nemci. Pri glasovanju, ki se je po predlogu Dr. Dominkuša po iraenih vršilo, je 39 poslancev zoper prodajo bilo, med njimi konservativni Nemci, potem Lobninger in Karneri, sledujič vsi slovenski poslanci; za prodajo glasovalo je 17, med njimi Seidl, Brandstetter, Dr. Nekermanu, Keuter, Dr. Wretscbko. — Toplice še tedaj ostanejo lastnina dežele, in zbor privoli 15.000 gld. za napravljenje novili toplic na Slatini. — To je kaj važno, posebno ko skoz Slatino železnica pojde. Na to se vrši razprava o proračunu za tehničko šolo v Gradcu. Telinika stane deželo 81.000 gld. na leto. Ker pa le 101 štajerskih učencev ovo §olo obiskuje, 135 učencev pa iz drugib dežel, 60 iz Ogerskega in 9 inostrancev, nasvetuje finančnega odseka večina, da se dež. zbor obrne do vlade, naj šolo na občne državuc stroškeprevzame, manjšina pa, da naj na to dela, kabodo vse dežele zastran visokih sol enake pravice in enake bremena nosile. Za nasvet večine govori tudi Dr. Srnec, povdarjaje krivico, da mora nositi samo ena dežela stroške za šolo, ki je prav podobna vseučilišču ia ima do dveb tretjia učencev iz sosednih dežel. Predlog večine se je tudi sprejel. — Skoro ni verjetno, da bo vlada se ozirala na prošnjo deželnega zbora, ker minister Stremayr, ki je bil pri seji nazoč, ni besedice črhnil. XVII. Seja 4. dec. 1872. Bila je najdaljša seja, celih 9 nr dolga, predpoldne od 10. ure do Vjj treh popoldne, in na večer od 5. ure do x/2 9. — Finančni odsek (poroeevalec dr. Jož. Kaiserfeld) poroča o rudarski šoli v Ljubnu, ki šteje lc malo učencev. Ker hoče vlada visjo rudarsko šolo na Dunaji ustanoviti, se je minister poljedelstva lansko leto pogajal z deželnira zborom, da bi namreč v Ljubnu šola ponebala, ter je obljubil skrbeti za to, da se napravi za gorenje Štajarsko nižja rud. šola, za one pa, ki se hočejo na Dunaji dalje šolati, se ustauovi 5 štipendij. — Dež. zbor pa sklene, da za zdaj ne privoli v to, marveč naj šola ostane, se pa po žalitevah časa ia ved primeruo prenaredi in — dotira. — Pomenjljivo je pa poscbno to, da so vsi govorniki poudarjali, ka ni treba šole v središči, daje dobra; ampak da se to se ložcj doseže v m a j h n i h, od hrupa velikih mest oddaljenib mestih, treba samo vrlib učiteljev. To jeskozia gkoz resnicno! — Ko bi pa ravuo ti deželni zastopniki glasovati morali n. pr. o tem, ali naj ostanejo školijska semenišča, zasuknili bi gotovo stvar in rekli: Ne! — ampak v veča mesta z bogoslovci, na vseučilišča, češ, da imajo tara velik nalivnik, po kterem se vede brez truda kar vlivajo v glave učencev! — To je doslednost denešnjib dni. — Za vzdržanje galerije, kder so slike sbraajene, in za slikarsko akademijo se dovoli 7236 gl.; za deželuo gledišče v Gradcu mora dežela zopet za tekoče leto doplačati 1544 gld.; ali pa ima dežela kaj koristi od tega gledišča, ali pa, koliko dušnega kvara izvira iz malopridnib glediščinib predstav, za to se gospodje ne brigajo. Sprejmo se potem še neke točke letnega proračuna; n. pr. za poprave v Dobernskih toplicah 15244 gld., za odbitek dolga, kterega je uapravila viiio — in sadjorejska šola pri Mariboru in scer pri mariborski hranilnici v znesku od 10,930 gld., za to leto 368 gld.; za odbitek dolga, ki ga dežela iraa pri avstr. banki za vplačila drž. posojila, za kupljena zemljišča v Doberni pri ravno tej bauki in sledujič pri stajarski hranilnici, zavsem 46.674 gld. Vvečerni seji sejedež. zbor enoglasno ustavil naredbi fin. ministerstva od 19. marcija 1872, vsled kteie bi dež. glavar, dež. odboruiki kakor tudi župani od svojega plačila davek odrajtovali, ter se je dež. odboru naložilo, da skuša pri ministerstvu preklicanje te naredbe izposlovati. Odobreni so bili računi za leti 1870 in 1871 s tem, da se je naiočilo dež. odboru pozvedovati, kaj da je krivo velikim z a o s t a n k o m pri deželnib prikladah. Leta 1870 je zaostalo 714.132 gld., 1. 1871 pa 1,388.921 gld. Finančui odbor nas je le s tem potolažil, da dobodki iz dež. priklad vsako leto presegajo svoto proračuna, ker se manj potroši, kakor se v proračun postavi. Sprejeta je bila postava, da se občinske inokrajne priklade na vse direktne davke nalagajo, t. j. da se priklade ne devajo samo na zemljiŠnc in bišne davke, marveč na vse, ki se sploh pri davkariji za državno blagajnico plačujejo. To zadeva toraj tudi mestjane, obertiiike in trgovce, kar je prav. — Občinske priklade pa mora poprej kakor se pobirajo, pregledati in odobiiti okrajni odbor, kteremu se pošlje srenjski proračun. Zoper to je govoril že v dotičnem odboru kakor tudi zdaj v zboru g. Herman braneč srenje varuštva okrajnih zastopov, kteri — kakor pravi g. govornik — tudi nemajo pravega zanpanja pri ljudstvu. Ako se srenje devajo pod okrajno kontrolo, moral bi dosledno tudi okrajiii odbor svoj poračun dež. odboru v odobrenje izročiti, kajti tudi okr. odboii niso brez greba, marveč postavne določbe mnogokrat prestopajo, dajih moia dež. odbor zavračati. — Pri glasovanju so pa vendar predlogi odsekovi (_poročevalec Seidl, ki je v tej zadevi skoro kakti neki minister govoril) obveljali; nasproti, čeravno brez vspeba, glasovali so Slovenci in konservativni Nemci. — Okr. odbor ima vsled te postave pravico, do 30% priklade naložiti in to z doklado vred, ki je za šolske potrebe; za priklade od 30—40% je pa ti-eba dovoljenja dež. odbora v porazumljenji z namestnijo; za priklade nad 40 % in druge nadavke je pa treba posebne dež. postave, ki jo sklepa dež. zbor. — Na vrsti so bile še razne prošnje, o kterih pa moramo poročilo za prihodnjič odložiti, ter govorimo posebno o prošnji ptujskega mesta za ustanovljenje cele gimnazije.