D-Per Glasilo delavcev sozd Merc Številka 4 — Leto III — Junij 1983 Sozd Merx združuje: Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenske Konjice, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli-gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih ■služb sozda. — Naklada: 7200 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič (glavni in odgovorni urednik), člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magyar, Rado Teržan, Zdenka Detiček, Danica Dosedla, Boris Kmet, Mirjam Bevc, Fanika Ilijaš. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo — tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Dobro sodelovanje med občino Slovenske Konjice in Meraom Težave bomo lahko prebrodili samo s skupnim dogovarjanjem in sporazumevanjem Nedavno je bil v občini Slovenske Konjice pogovor med predstavniki te občine in članicami sestavljene organizacije Merx, ki imajo sedež v Slovenskih Konjicah in sicer o uspešnosti poslovanja v času od sprejetja samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo Merx vse do danes. Članici, ki imata sedež v tej'občini, sta Dravinjski dom in Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, torej se sozd Merx na tem področju vključuje tako s kmetijsko kot tudi s trgovinsko dejavnostjo. Istočasno je bil ta delovni pogovor tudi priložnost za oceno uspešnosti sodelovanja med strokovnimi službami sozda in službami obeh delovnih organizacij. Sklepe s tega razgovora s konkretnimi predlogi za izpolnitev nekaterih še neuresničenih nalog bo pripravila delovna skupina, v kateri so Jože Gračnar, Cveto Jančič, Jakob Zidanšek in Stane Kokalj. Ocenili so, da kljub številnim kritikam in razpravam kmetijska proizvodnja v kooperaciji poteka dobro, da so cilji realni ter da je trend rasti kmetijske proizvodnje in izkoriščanja kmetijskih površin celo nad povprečjem v regiji. Malo slabše je stanje v družbeni proizvodnji, kjer so premalo storili za boljše urejanje in izkoriščanje zemljišč. Zato je treba dopolniti programe razvoja za vsa do sedaj in novo pridobljena zemljišča. Prav tako niso bili v kmetijski dejavnosti preveč zainteresirani za uvedbo novih programov v kooperacijski proizvodnji kot so konjereja, kuncereja, ovčereja. V sadjarstvu bodo morali izdelati plan preusmeritve asortimenta tako, da bo dovolj dober za izvoz. Ocenili so, da je trgovina dobro odigrala svojo vlogo glede na stanje, hkrati pa ugotavljajo, da so Slovenske Konjice ena izmed občin, ki je v zadnjem času pridobila največ prodajalnih površin. Nosilec oskrbe bo tudi v bodoče v tej občini delovna organizacija Dravinjski dom, članica sestavljene organizacije Merx. Ob koncu so vsi udeleženci pogovora ugotovili, da so se v občini Slovanske Konjice v kmetijski proizvodnji in trgovini pokazali pozitivni učinki od takrat, ko sta Kmetijska zadruga Slovenske Konjice in Dravinjski dom postala člana sestavljene organizacije Merx. Tako na enem kot na drugem področju se še pojavljajo težave, ki pa jih bomo lahko rešili samo s skupnim dogovarjanjem in sporazumevanjem. jm Podpisan je samoupravni sporazum PPK » Orahovica« Orahovica, nov člen v verigi zagotavljanja dolgoročne preskrbe PPK »ORAHOVICA« je našim organizacijam že desetletja znan kot dober in soliden poslovni partner, saj so njegovi kmeti jsko-prehrambeni proi- zvodi iskani širom po Jugoslaviji. Dobri dve leti so se vlekli pogovori o sklenitvi samoupravnega sporazuma o dolgoročnem poslovnem sodelovanju in združevanju sredstev za razširitev proizvodnje pšenice, koruze, soje in drugih pridelkov. Spomladi smo končno našli skupni imenovalec, uskladili vsa sporna vprašanja, opredelili blagovni seznam in uskladili stališča delovnih organizacij »Blagovni center« in »Mlinsko predelovalne industrije« do predlaganega samoupravnega sporazuma. • Delavski svet sozda Mera je na svojem drugem zasedanju 4. maja potrdil sklenitev sporazuma in odobril združitev 60 milijonov din za dobo 10 let z letno 12-odstotno obrestno mero in dveletnim odlogom plačila dolga. Prvi obrok združitve sredstev v znesku 30 milijonov din bo izvršen do 30. 7. letos in drugi obrok v znesku 30 milijonov din do 30. 4. 1984. S sklenitvijo samoupravnega sporazuma smo si za dobo 10 let zagotovili letno dobavo naslednjih proizvodov: 2.0251 pšenice 750 t pšenične moke 2.100 t koruze 200 t ajde 150 t ovsa 250 t soje 50 t pesnih rezancev 10 vagonov vina 50 t grozdja 30 t sadja Prva količina pšenice, koruze in soje bo dobavljena prihodnje leto in to 50% od letno dogovorjenih količin. Celotno dogovorjeno količino pšenice, koruze in soje bodo začeli dobavljati v letu 1985. Vse ostale proizvode bodo dobavili že v letošnjem letu. Dejanska količina pšenice in koruze, ki nam po sporazumu pripada, se določa na podlagi povprečnega pridelka pšenice in koruze na hektar, ki jo doseže PPK »ORAHOVICA« v določenem letu. Merilo je za: — pšenica 450ha, normativ 4.500kg na ha — koruza 350ha, normativ 6.000kg na ha. Odstopanje od normativa bo merilo, koliko nam v določenem letu dejansko pripada pšenice in koruze. Dobava ostalih žitaric je bolj ali manj odvisna od dobre ali slabe letine. Pšenico, pšenično moko, koruzo in sojo bodo dobavljali po družbeno določenih cenah, ostale proizvode pa po prosto oblikovanih cenah. Skupaj lahko ugotovimo, da smo se dolgoročno povezali s kombinatom, ki nam je blizu, ki sloni na trdnih temeljih gospodarjenja in v katerega imamo lahko zaupanje, da bo sledil ob naši podpori načelom in določilom, ki so zapisana v samoupravnem sporazumu, ki smo ga pravkar sklenili. Franc Petauer Predsednik KPO sozd »MERX« Franc BAN in generalni direktor PPK » ORAHO VICA « D juro VASI Č sta 19. 5.1.1. v Orahovici svečano podpisala samoupravni sporazum o osnovah trajnega poslovnega sodelovanja in združevanja dela in sredstev ter si izmenjala čestitki za uspešno opravljeno prvo dejanje na poti dolgoročnega medsebojnega poslovnega sodelovanja. Le-to sloni na trdnih osnovah sovlaganja v razširitev proizvodnje hrane in postopnega prehoda na skupno ugotavljanje prihodka in delitve skupaj ustvarjenega dohodka, kar pomeni uresničevanje načel ustave in zakona o združenem delu. Nov izvoz Kmetijska zadruga Celje in Kmetijska zadruga Slovenske Konjice bosta prek delovne organizacije Ferromoto izvozili v Iran dvajset ton junetine, ostale količine pa prek Grude. Cena izvoza prek Ferromota bi bila s stimulacijami neto okoli 191 dinarjev za kilogram. Mladinsko , prostovoljno delo Sestavljena organizacija Merx je prevzela pokroviteljstvo nad brigado »Slavko Šlander« Mladinsko prostovoljno delo je danes postalo ena izmed pomembnih oblik dela, pa ne samo mladinskih organizacij, ki v zadnjih letih dobivajo vse večjo množičnost in pomen pri graditvi bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, ampak vseh delovnih ljudi. f$lladi v občini Celje so s svojim prostovoljnim delom prispevali že velike napore pri graditvi in razvoju domovine. Mladinske delovne brigade so bile šola bratstva, tovariških odnosov, šola izobraževanja in -samoupravljanja. To prpstovoljno delo je gradilo celovito osebnost našega mladega človeka. Sestavljena organizacija Mera je vsako leto pomagala tem mladim ljudem in prevzemala pokroviteljstvo nad mladinskimi delovnimi brigadami. Tako je tudi letos, ko je prevzela pokroviteljstvo nad brigado Slavko Šlander, ki gre julija na zvezno mladinsko delovno akcijo »Beograd 83«. Premalo deviz za surovine za umetna gnojila, zaščitna sredstva in krmila Kmetijske delovne organizacije so podpisale izjavo, da bodo izpolnile izvoz in plan Sestavljena organizacija Mera je že podpisala zvezne in slovenske samoupravne sporazume o namembnem koriščenju izločenih deviznih sredstev. Tako bodo članice Meraa na osnovi družbenega dogovora o zagotavljanju in koriščenju deviz ter plana izvoza članic sozda od svojega priliva izvoza agrarnih proizvodov, razen mesa in živine, odvajale 28 odstotkov za uvoz surovin za umetna gnojila in zaščitna sredstva, kar znaša 75.800 dolarjev. Za mineralna gnojila bi izločili 20 odstotkov in za zaščitna sredstva 8 odstotkov. Za ta znesek so morale članice sozda podpisati izjavo, da bodo plan izpolnile, kajti v nasprotnem primeru si bo banka razliko do tega zneska po- krila iz ostalega deviznega priliva sestavljene organizacije. Članice sozda, ki imajo plan agrarnih proizvodov, so Kmetijski kombinat Šentjur,, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijska zadruga Celje in Blagovni center, temeljna organizacija Agropromet. In kakšne so potrebe sestavljene organizacije za uvoz surovin? Za letos je načrtovan uvoz surovin za umetna gnojila in zaščitna sredstva za 1.236.600 dolarjev, sami pa si po teh 28 odstotkih, ki jih izločimo za surovine, zagotovimo samo 75.800 dolarjev. Za ostalo razliko bomo morali skleniti samoupravne sporazume z ostalimi organizacijami, ki imajo presežek teh odde- ljenih deviznih sredstev. To sporazumevanje pa je sila težavno, ker še niti na republiški ravni ne vedo, kako bo to usklajevanje potekalo. Prav tako ne bo zadostoval 15-odstotni izločeni delež od izvoza živine in živalskih proizvodov, ki se po družbenem dogovoru mora nameniti za uvoz ribje in mesne moke, mleka v prahu in aditivov. Sestavljena organizacija planira izvoz živine in živalskih proizvodov za 14.775.000 din, od tega znaša 15 odstotkov 53.000 dolarjev. Tudi ta znesek ne pokriva potreb po surovinah za krmila, zato bomo morali tako kot za umetna gnojila in zaščitna sredstva tudi za krmila skleniti samoupravne sporazume z organizacijami, ki imajo presežek teh zbranih sredstev. Po družbenem dogovoru naj bi se vsa oddeljena sredstva zbirala na ravni federacije, vendar si Slovenija prizadeva, da bi se ta sredstva na osnovi slovenskih in bilateralnih sporazumov koristila po samoupravni poti in bi ustvarjalci deviz imeli pravico razpolaganja in usmerjanja teh deviz, ki pa so sicer strogo namenjena za surovine, ki jih določa družbeni dogovor. Kolikor pa ta slovenska akcija in sporazumevanje ne bo uspelo, se bomo mo-/ rali ravnati po družbenem dogovoru, ki pravi, da se sredstva zbirajo na ravni federacije. JM MERK VESTNIK STRAN 2 JUNIJ 1983 Nekvalitetno blago je tudi po nizkih cenah težko prodati Ali se bomo dogovorili tudi za prihodnje leto? V prvem polletju se v sestavljeni organizaciji, predvsem na relacijah: Kmetijska zadruga Slov. Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, tozd Agropromet, DO POTROŠNIK, KPO, kot tudi marketing sektor, mnogo ukvarjamo s problemom prodaje jabolk. Lanska letina je bila namreč po vsej Jugoslaviji obilna. Za ilustracijo naj povem, da je bilo v Sloveniji uskladiščenih v hladilnice 17.770 ton jabolk, v februarju pa jih je še vedno bilo 12.550 ton. Kmetijski kombinat Šentjur je vskladiščil v hladilnico 850 ton jabolk, 250 ton pa jih je prodal že na plantaži za ozimnico. Od teh 8,50 ton je bilo 249 ton jabolk jonagold, 213 ton zlati deli še s, 349 ton jonatan in 15 ton rdeči delišes. Kmetijska zadruga Slov. Konjice je za ozimnico prodala 120 ton jabolk, 700 ton pa jih je uskladiščila. Od celotne količine je-bilo 74 ton jonatana, 24 ton ajdareda, 26 ton jonagolda, 551 ton zlatega delišesa in 170 ton rdečega delišesa. Glede na izredno letino je razumljivo, da je letos na tržišču dovolj jabolk. Pri tem je treba povedati tudi to, da naša jabolka v povprečju niso tako kvalitetna kot so jabolka tujih sadjarjev. S strani tozda Agropromet, Kmetijski kombinat Šentjur, Kmetijska zadruga Slov. Konjice je bilo vloženega veliko truda, da bi ta jabolka prodali čim bolj ugodno. Februarja smo začeli s splošno akcijo za večjo prodajo jabolk. S pomočjo reklame po radiu in Novem tedniku ter prek plakatov v trgovinah smo skušali vplivati na večjo prodajo. Da bi se izboljšala kvaliteta jabolk, vsa jabolka v hladilnici, preden jih pošljejo v prodajo, preberejo. Ob tej splošni akciji je bila še akcija za prodajo jabolk vrste jonatan, ki so bila najbolj problematična. Ta jabolka so prodajali pakirana v vrečah po 5 kg, po ceni 85,00 din, medtem ko je bila c,ena teh jabolk za kilogram 23,00 din. Na ta način smo skušali vplivati na večjo potrošnjo. Vendar se je kmalu, kljub prebiranju, začela slabšati kakovost jabolk, predvsem pri vrsti jonatan. Jabolka so namreč že po dveh dneh v trgovini postala temna, tako niso bila več za prodajo. Tozd Agropromet je prodal dosti jabolk tudi v tranzitu, to je svojim dobaviteljem na obalo in v notranjost države. Tako so bila prodana prevsem jabolka iona-gold. V aprilu se je pokazalo, da so jabolka jonatan, že. tako slabe kakovosti, da niso več sposobna za prodajo, prodali bi jih lahko samo še industriji jx> 4 dinarje kg- Takrat se je tozdu Agropromet ponudila možnost izvoza v Italijo prek izvoznega ozda Voče iz Zagreba, po 8 din kg. Glede na stanje, v kakršnem so bila jabolka jonatan, je bila to idealna rešitev. KZ Slov. Konjice se je odločila, da bo izvozila tudi ves' svoj zlati delišes, vendar pa je italijanski kupec potem, ko smo poslali že 26 vagonov, ustavil izvoz. V hladilnici je ostalo še 28 vagonov jabolk zlati delišes, last KZ Kojnice in 4 vagone jabolk zlati delišes," last KK Šentjur. Ta jabolka so obolela za berospon-go, torej so precej slabe kvalitete. V naslednjih dneh se bo pokazalo, ali bo mogoče še ta jabolka izvoziti, če ne, bo večji del verjetno moral v industrijo. Lanska letina je bila, kot že rečeno, obilna, tako da so proble- mi, ki so nastopili pri prodaji, do neke mere razumljivi. V prihodnje bi se morali ozirati na letošnje izkušnje, da se ne bi s podobnimi težavami ponovno srečevali. Izkušnje govorijo, da kupec še vedno rad plača malo več, da dobi kvalitetno blago; nekvalitetno blago pa je tudi po- nizkih cenah težko prodati. Tako bi morali v prihodnje že na plantaži izločiti jabolka slabše kvalitete in že tam prodati, samo kvalitetne pa uskladiščiti v hladilnico; saj so stroški hlajenja in prebiranja v hladilnici zelo visoki. Vili Seničar Ali pripravljajo nov program? Predstavniki Kmetijske zadruge Laško so odpotovali na Madžarsko, kjer si bodo ogledali farmo polarnih lisic in program razvoja. Morda se v sestavljeni organizaciji Merx načrtuje nov program? Zakaj koordinacijski odbori ne delajo? Kdo je odgovoren za pripravo strokovnega materiala in kdo za sklic seje koordinacijskega odbora? Že v samem naslovu sem si zastavila dvoje vprašanj, na kateri sem želela dobiti odgovor. V skladu z določbami statuta je namreč delavski svet sestavljene organizacije že lani decembra imenoval koordinacijske odbore za usklajevanje dejavnosti in sicer: koordinacijski odbor za kmetijstvo in proizvodnjo, koordinacijski odbor za gostinstvo in turizem, koordinacijski odbor za blagovni promet in integralni transport ter koordinacijski odbor za splošne zadeve. Na tej isti seji so delegati potrdili tudi imenovanje predsednikov in strokovnih tajnikov teh odborov ter imenovali še odbor za plan in analize ter komisijo za organiziranje izobraževalne dejavnosti oziroma za pripravo elaborata na ravni sestavljene organizacije. Od imenovanja do danes je minilo že pet mesecev, odbori pa se še niso sestali. Izjema je odbor za plan in analize, ki se je sestal dvakrat in obravnaval smernice za letni plan 1983 in odbor za kmetijstvo in proizvodnjo, ki je skupaj z odborom za blagovni promet in integralni transport imel samo eno sejo. V statutu imamo zelo lepo napisano, kakšne so pristojnosti teh koordinacijskih odborov, ki pa niso majhne. Velikokrat bi se lahko strokovne službe »posluži-le« teh odborov za sprejetje določenih stališč in za njihovo lažje delo pri koordiniranju nekaterih nalog. Predsedniki koordinacijskih odborov čakajo, da bodo strokovne službe sozdov sklicale seje. Sklicatelj sej, tajnik samoupravnih organov pravi, da do danes ni prišlo še nič gradiva za sklic seje. Strokovni tajniki odborov ne vedo, kakšne so njihove pristojnosti, oziroma naloge. Ali so zadolženi za pripravo strokovnega materiala, ali ne? Začarani krog se je vrtel napre j in tako nisem mogla ugotoviti, kdo je odgovoren za to, da koordinacijski odbori na ravni sestavljene organizacije ne delajo. Nihče se ne čuti odgovornega za to nedelo, čeprav imajo koordinacijski odbori velike pristojnosti. Naj navedem samo eno od mnogih: usklajevanje razvojnih programov, srednjeročnih in letnih načrtov podpisnic in njihovih temeljnih organizacij po dejavnostih. Za pojasnilo sem prosila Vlada Črešnika, poslovnega sekretarja sestavljene organizacije, ki je povedal: »Koordinacijski odbori bi morali vsa važnejša gradiva pred sejo delavskega sveta in poslovnega odbora obravnavati in tudi predlagati ustrezne rešitve ali celo sklepe. S tem bi dosegli, da bi že v fazi pripravljanja gradiva za samoupravne organe poleg strokovnih služb sodelovali delegati iz temeljnih organizacij, ki vsak s področja svoje dejavnosti najbolje poznajo problematiko, težave in morda tudi že rešitve. Koordinacijski odbori bi morali poskrbeti tudi za to, da bi se načelni sklepi delavskega sveta sozda Merx uresničili in hkrati opozarjati na neizvajanje sklepov samoupravnih organov. Da bi postopki pri sprejemanju določenih aktov hitreje stekli,^ bi lahko delavski svet pooblastil koordinacijske odbore, da bi le-ti posredovali v javno razpravo določene samoupravne splošne akte. Povedal Sem samo nekaj možnosti, praksa pa bo pokazala, kje vse še lahko s pomočjo koordinacijskih odborov izpeljemo dogovorjeno nalogo hitreje, kvalitetneje in ne nazadnje tudi bolj odgovorno v določenem roku. Za sklic seje koordinacijskih odborov je odgovoren tajnik samoupravnih organov sozda Merx. Seveda pa mora le-ta dobiti prej ustrezno strokovno gradivo, katerega pa bi morali pripraviti strokovni tajniki odborov v sodelovanju s podpredsedniki in vodji služb ter PPK »Orehovica« Orehovica se nam predstavlja — V delovni organizaciji je združenih 15 tozdov in ena DSSS, skupno število zaposlenih 1.200 — delovna organizacija se ukvarja s kemijsko proizvodnjo, klavništvom, mlinsko industrijo, pekarstvom, trgovino in gostinstvom. — razpolagajo z 10.000 hektari obdelovalne zemlje, od katere je že prek 3.500 ha meliorirane in daje zelo dobre rezultate — so pomembni proizvajalci ječmena, zato na sorazmerno yelikih površinah pridobivajo dve letini ječmen in ajdo. — na 105 ha zemlje se razprostirajo vinogradi, na katerih pridelajo dobro belo vino »GRAŠEVINA« in črno vino »FRANKOVKA«. Vinogradi se razprostirajo na zemljiščih, na katerih ne morejo gojiti drugih kultur. — skupaj s tovarno čokolade »Josip Kraš« so uredili plantaže leske na površini prek 200 ha (lešniki so izredno dobre kakovosti) — plantaža breskev se razprostira na površini 30 ha, na hektar pridelajo povprečno 10 ton sorazmerno dobrih breskev — svinjereja zavzema posebno mesto, na leto vzredijo prek 1.500 svinj, pravkar prenavljajo pomembnejše objekte na farmi in bodo po opravljenih delih lahko dali letno na trg prek 30.000 svinj; svinje pošiljajo na trg samo v polovičkah in odrte. — velike možnosti imajo za gojitev jezerskih rib, saj razpolagajo z več kot 1.200 ha ribnikov, večje količine rib izvozijo v Italijo, Nemčijo in največ na Poljsko. — v lastni mešalnici krmil pripravijo dovolj krmil za svinje, kakor tudi za ribe, saj imajo zadosti koruze in soje, le ribjo moko in vitaminsko-rudninske snovi morajo uvažati, kar pa ni nepremostljiva ovira. S sorazmerno dobro razvito trgovino uspešno obvladujejo preskrbo prebivalcev občine Orahovica in nimajo večjih težav pri zagotavljanju osnovne preskrbe. Gostinstvo je bolj skromno zastopano. Pravkar obnavljajo hotel in restavracijo v Orahovici. Restavracija je daleč naokoli znana po svoji odlični slavonski kuhinji, posebna specialiteta so dobro pripravljene jezerske ribe in pri taki jedi se imenitno prileže kozarec ali dva »frankov ke«. Franc Petauer Predstavniki sestavljene organizacije Merx v sestavi Frane Ban, Jože Gračnar in Rudi Gabrovec so bili na poslovnem razgovoru pri firmi Cunicoop v Italiji. S to firmo so se dogovarjali o dolgoročni kooperacijski reji kuncev in odstopu materialne pravice do tehnologije. Naša sestavljena organizacija želi z italijanskim partnerjem ustvariti takšne poslovne odnose, ki bi zagotavljali Merxu oziroma Kmetijski zadrugi Laško, da bi bila to edina organizatorka te selekcijske linije AIKE v Jugoslaviji. Dogovor ni dokončen, ker želijo Italijani organizirati pri nas vsaj dva takšna centra in sicer poleg na- šega še enega v Srbiji. Kolikor pa bi se naša sestavljena organizacija odločila oziroma dala jamstvo, da bo v letu 1984 že lahko organizirala rejo in sicer milijon kuncev na leto, pa se italijanski partnerji navdušujejo za naše stališče, da je Mera edini organizator selekcijske linije v Jugoslaviji tudi v prihodnje. Težka odločitev za naše delavce na tem področju. Kakšna pa bo, vas bomo obvestili v naslednji številki Vestnika. Dobra opredelitev gostincev sektorjev. V najkrajšem času bomo poklicali vse strokovne tajnike koordinacijskih odborov ter tajnika samoupravnih organov, da se dogovorimo za delo v prihodnje, da ti odbori resnično zaživijo, da ne bodo samo na papirju. Menim, da smo lahko vsi enotni, da velikokrat pozabimo na organe in komisije, ki jih volimo in imenujemo za naše boljše samoupravno življenje. Danes smo spregovorili o koordinacijskih odborih, jutri bi lahko na primer o samoupravni delavski kontroli ali disciplinski komisiji, ki se prav tako do danes nista niti konstituirali. Krivda pa ni samo na službi, ki skrbi za delo samoupravnih organov in komisij. Vprašamo se, kje so tisti delegati, ki so bili imenovani v te komisije, pa do danes, ko je preteklo celih pet mesecev od imenovanja, ne čutijo potrebe, da bi povprašali, kdaj se bodo sestali, kdaj bodo začeli delati, pa čeprav so ob imenovanju podpisali pristopne izjave, da se strinjajo s takšno kandidaturo. Ne vem, kako poročajo svoji delovni sredini, ki jih je delegirala. In ne nazadnje, kaj menite, predsedniki sindikata, ko ocenjujete delo delegatov? Jana Mladenovič Temeljna organizacija Gostinstvo in turizem Celje je na avtocesti Slovenika postavila pred odcepom za Dramlje kontejner, v katerem bodo turistom, ki se bodo peljali po tej cesti proti morju, predvsem tujcem, ponudili tople in hladne napitke, alkoholne in brezalkoholne pi- jače, obložene kruhke, vroče hrenovke, čokolado, piškote, bombone itd. Ta kontejner je lociran pozimi na Kopah, poleti pa ga prestavijo v dolino, tako da ne stoji neizkoriščen. Takšnih idej bi moralo biti v prihodnje, predvsem na gostinsko-turistič-nem področju, še več. Na Ponikvi so odprli tehnično trgovino Enaintridesetega maja je Kmetijski kombinat Šentjur na Ponikvi odprl tehnično trgovino s skladiščem za kmetijske proizvode in repromaterial ter zbiralnico mleka. Vrednost investicij, v izmeri 900 kvadratnih metrov, je 14.318.000 dinarjev. Se- stavljena organizacija je k tej investiciji prispevala iz združenih sredstev 1.818.000 dinarjev, Zavarovalna skupnost Triglav 8.000.000 dinarjev in komercialni krediti 4.500.000 dinarjev. V zgornjih prostorih so uredili pisarno in sejno sobo za kmete kooperante. Ali smo že dovolj pripravljeni? Pripravlja se program odkupa borovnic, gozdnih sadežev in ribeza, organizator letošnjega odkupa je temeljna organizacija Agropromet. Letos so se kmeti jske delovne organizacije bolj odgovorno dogovorile za organiziran odkup borovnic, gozdnih sadežev in ribeza. Tako stoji v zapisu razgovora s kmetijskimi predstavniki m predstavniki Blagovnega centra ob sodelovanju sektorja marketing. Iz zapisa je razvidno, kdo je organizator odkupa, kdo poskrbi za odkupna mesta, da*se mora izdelati ocena odkupa ter predlog, koliko borovnic in ribeza bo za domači trg in koliko za izvoz, kdo so osebe, ki morajo skrbeti za odkup in ne nazadnje, kako bodo animirali in obvestili vse obiralce. MIERK VESJNHC JUNIJ 1983 SKLEPI IN STALIŠČA SKLEPI "IN STALIŠČA, sprejeti na seji kolegija direktorjev delovnih organizacij sozda MERX, ki je bila dne 25. 5. 1983 1. Plansko-analitski sektor v DSSS SOZD MERX, skupno z ustreznimi službami pripravi program pravočasnega pretoka najosnovnejših podatkov o rezultatih poslovanja, s katerimi bi delavce v tozdih in DO lahko seznanili že ob potrditvi periodičnih obračunov. Nosilec naloge Žare FRANČEŠKIN, vodja sektorja za plan in analize. Rok: do 30. 6. 1983. 2. V sedanjem obdobju je funkcija trženja pomemben element učinkovitega gospodarjenja v vsakem tozdu oz. DO in celotnem sozdu. Kolegij direktorjev ocenjuje, da je izjemnega pomena poenotenje funkcije komerciale na ravni delovnih organizacij ter usklajene aktivnosti Z sektorjem marketing na ravni sozda. Bolj dogovorno kot do sedaj je treba pospešiti vse' kadrovske in druge aktivnosti za to, da dogovorjeno nalogo opravimo v posameznih delovnih organizacijah. Razmere na trgu terjajo kadrovske osvežitve in povečano odgovornost. Dogovorjeno in sklenjeno je, da direktorji delovnih organizacij, skupaj z vodstvom sozda pospešijo vse potrebne aktivnosti v tej smeri in terjajo koordinirane aktivnosti med sektorjem marketing in komercialnimi službami v posameznih DO. To nalogo vodi in usmerja vodstvo sektorja marketing. Takoj je potrebno pričeti tudi z delom strokovnega kolegija sektorja marketing in vodij komercialnih služb v delovnih organizacijah. Nosilci nalog: KPO sozda, direktorji posameznih delovnih organizacij in sektor marketing. Rok: 30. september 1983. 3. Poslovno finančna politika v sozdu MERX terja: — koordinirane aktivno-sto v finančnih tokovih med tozdi, delovnimi organizacijami in Interno banko, —• dosledno spoštovanje in realizacijo samoupravno sprejete in operativno dogovorjene politike v sozdu, — tekoče in učinkovito sprejemanje vseh kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, ki so v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja neob-hodno potrebni,, — uveljaviti metodo dela z odgovornimi delavci finančnih služb na ravni delovnih organizacij in delavci interne banke. Delovni sestanki se sklicujejo najmanj enkrat na mesec, po potrebi pa tudi pogosteje. Uveljavi se lahko tudi branžno načelo. Nosilec naloge: podpredsednik za ekonomiko in finance Vitomir DOLINŠEK in direktor IB Franc SENICA. 4. Poslovni odbor, imenovan s strani podpisnic SS o organizirani reji živine, predelavi mesa ter preskrbi občanov, takoj oceni upravičenost ukinitve rabata pri dobavljanju mesa iz KK Šentjur. Nosilec naloge: podpredsednik za tehnologijo, proizvodnjo in poslovno koordinacijo Jože GRAČNAR. Rok: 30. maj 1983. 5. Tozd in delovne organizacije se bodo postopoma vključevale na sistem avtomatske obdelave podatkov. Dogovoriti in pripraviti je treba program, kako se operativno organizirati v posameznih tozdih oz. delovnih organizacijah, da bo obdelava podatkov pravočasna. Nalogo usklajuje podpredsednik za razvoj in organizacijo Jure TOPLAK. 6. Politika osebnih dohodkov Posamezne delovne organizacije so opravile korekcijo osebnih dohodkov na osnovi povečanja dohodka in zaradi zagotavljanja socialne varnosti delavcev. Tak pristop je treba v sozdu poenotiti. Sektor plana in analiz na ravni sozda pripravi predlog uskladitve rasti osebnih dohodkov za vse delovne organizacije članice sozda MERX. Kolegij direktorjev ocenjuje, da je potrebno politiki nagrajevanja in socialne varnosti ljudi sicer posvečati povečano skrb in odgovornost. Nosilci nalog: KPO in direktorji delovnih organizacij z ustreznimi službami. Rok: takoj. 7. Kolegij direktorjev delovnih organizacij je na predlog KPO odločil, da sozd MERX pripravi razstavni prostor na sejmu v Gornji Radgoni. Za kritje stroškov se uporabijo kriteriji kot v primeru sejma v Zagrebu. Nosilec naloge sektor marketing na ravni sozda. Rok: takoj. 8. Predsednik KPO je ponovno opozoril na nedosledno realizacijo grafične podobe sozda MERX v posameznih delovnih organizacijah. Neodgovoren in neresen odnos do te naloge terja povečanje aktivnosti v tistih delovnih organizacijah, kjer stvari še niso realizirane. Nosilci nalog: direktorji DO. Rok: do konca oktobra 1983. Delegati so sprejeli zelo .konkretne naloge Druga seja poslovnega odbora V sredo, dne 18. maja.1983 je bila v prostorih delovne organizacije Potrošnik seja poslovnega odbora Interne banke, katere se je poleg članov poslovnega odbora udeležil tudi Jure Toplak, podpredsednik kolegijskega poslovodnega organa. In kaj so delegati obravnavali ter sprejeli novega? Razpravljali so o periodičnem obračunu Interne banke za prvo trimesečje leta 1983, iz katerega je" razvidno, da je Interna banka v prvem trimesečju letošnjega leta plasirala za 801,8 mio din sredstev ter v enaki višini pridobila vire za pokrivanje teh plasmajev. Ta znesek predstavlja 82% letno planirane vrednosti. Prihodki IB so v obdobju od 1. 1. 1983 do 31. 3. 1983 znašali 32,20 mio din, odhodki pa 30,94 mio din, tako da je skupni dohodek 1,26 mio din, kar je 28 % letno planirane vrednosti. Delegati so informirali o skupnih obveznostih, ki jih ima sestavljena organizacija kot nosilka oskrbe z osnovnimi prehrambenimi proizvodi na širšem območju celjske in koroške regije. Iz podatkov, ki jih je pripravil sektor marketing, so lahko razbrali, da je letna potrošnja v dveh regijah sledeča: — pšenica 29.000 ton — sladkor 7.200 ton — jedilno olje 3.700 ton Za te artikle bo potrebno združiti 138,9 mio din. Poleg tega pa bo potrebno na osnovi samoupravnega sporazuma o dolgoročnem poslovnem sodelovanju zagotoviti v letu 1983 še sredstva za kreditiranje naročene proizvodnje v višini din 213,2 mio din. Ugotovljeno je bilo, da sta delovni organizaciji »Blagovni center« in Mlinsko predelovalna industrija dokazali, da sta sposobni obvladovati ob podpori družbenih dejavnikov, smoupravnih sporazumov za preskrbo celjske regije, težke trenutke preskrbe. Na osnovi sklepa 1. seje poslovnega odbora so strokovne službe pripravile pregled neporavnanih obveznosti, sprejetih na osnovi samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev za investicijske naložbe. Pri obravnavi pregleda so delegati poudarjali probleme, ki se pojavljajo pri združevanju,kot so: nelikvidnost, pomanjkanje sredstev amortizacije, visoke obveznosti. Sklenili so, da se do vseh članic, ki sredstva ne združujejo redno ter s tem onemogočajo uresniči- tev razvojnega programa sozda Merx, najostreje nastopi. V skrajni sili pa se uporabi člen samoupravnega sporazuma o zdru-' ževanju sredstev, ki govori o avtomatskem prenosu sredstev. Na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za investicijske naložbe sozda Merx se predvideva, da bomo v letu 1983 odobrili za 125,0 mio din kreditov. Zato je interna banka pripravila osnutek plana angažiranja sredstev za investicijske naložbe, da so lahko o njem razpravljali delegati. Ta je: — kmetijstvo 34,3 mio din — gostinstvo in turizem 12,0 mio din — trgovina 53,0 mio din — sovlaganje 23,0 mio din — ostalo 0,2 mio din V stremljenju za tem, da bi bila razlika med pasivno in aktivno obrestno mero za kredite čim manjša ter na osnovi ustvarjenega skupnega dohodka interne banke v prvem trimesečju leta 1983 so delegati sprejeli, da se le-ta zviša za kratkoročne kredite od 30,5 % na 29,5 %. Prav tako so delegati potrdili za kredite, odobrene iz nenamensko vezanih sredstev drugih uporabnikov družbenih sredstev obrestno mero, ki je višja o obrestne mere deponenta 0,5 % za članice interne banke in 2 % za nečlanice interne banke. Na področju dolgoročnega kreditiranja so delegati sprejeli naslednje kredite: Zap. Znesek št. Investitor Namen investicije kredita 1. Kmetijski kombinat Šentjur Kmetijska zadruga Slov. Konjice Kmetijska zadruga Laško Kmetijska zadruga Celje Sovlaganje v INA PETROKEMIJO KUTINA 8 000 2. Kmetijska zadruga Celje Združevanje sredstev 1.000 3. TEKO Celje Prenova veleblagovnice 4.400 Dušan Ilovar Interna banka v prvem trimesečju Analiza je pokazala, da je interna banka poslovala v skladu z začrtano politiko in gospodarskim načrtom za leto 1983 Plasirana sredstva za invsticij-ske naložbe iz združenih sredstev članic interne banke so se z 28 milijonov (31. 3. 1982) povišala na 151,6 milijona (31. 3. 1983), kar je za 5,4-krat. Prav tako so se povišala plasirana sredstva v obliki kratkoročnih in likvidnostnih kreditov in sicer za 2,3-krat. To pomeni, da so se iz 270,8 milijona v prvem trimesečju lanskega leta povišala na 667,3 milijona v letošnjem letu. Vsi plasmaji interne banke so tako ob prvem trimesečju letošnjega leta znašali 836.652 tisoč dinarjev in so se povišali za 2,7-krat. Tabela 1 v 000 din Zap. št. Naziv bilančne postavke Stanje 31.3.82 Stanje Primerjava 31.3.83 83/82 v % 1. plasmaji združenih in pridobljenih sredstev za investicijske naložbe 28.264 151.635 536 2. plasmaji kratkoročnih in likvidnostnih kreditov 270.826 667.250 229 3. plasmaji sredstev rezerv 14.511 17.767 122 SKUPAJ 313.601 836.652 267 Prikazane plasmaje iz tabele št. 1 je interna banka realizirala iz naslednjih namenskih virov: J Tabela 2 - v 000 din Zap 1. Stanje Stanje Primeijava št. Naziv bilančne postavke 31.3.82 31.3. 83 83/82 v % 1. združena in pridobljena sredstva za investicijske naložbe 37.100 181.738 490 2. najeti kratkoročni krediti 206.400 457.236 222 3. združena sredstva članic IB za * tekoče poslovanje (š vista) 40.954 132.549 324 4. združena sredstva rezerv 14.551 17.767 122 5. ostalo (razmejitve) 14.636 47.362 — SKUPAJ 313.601 836.652 267 Združena in pridobljena sredstva za investicijske naložbe so se od 37,1 milijona dinarjev prvega trimesečja lanskega leta povečala za 4,9-krat in znašajo v prvetn trimesečju letošnjega leta 181,7 milijona dinarjev. Prav tako so se najeti kratkoročni krediti v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečali za 2,2-krat, združena sredstva Članic za tekoče poslovanje (a vista sredstva) pa za 3,2-krat. Tako so se skupni viri povečali za 523 milijonov in so ob prvem trimesečju letošnjega leta znašali 836.652 tisoč din, kar je za 2,7-krat več kot v enakem obdobju lanskega leta. Na osnovi sprejetih obrestnih mer za posamezne vrste kreditov in depozitov in na osnovi sklepa o višini tarif za storitve je interna banka v prvem trimesečju ustvarila naslednje višine prihodkov, odhodkov in skupnega dohodka. Tabela 3 - v 000 din Zap. št. Opis elementov Doseženo Doseženo Primerjava 1.—3. 82 1,—3. 83 83/82 v % 1. prihodki od obresti 6.230 31.755 510 2. prihodki od storitev 109 453 416 3. skupaj prihodki 6.339 32.208 508 4. plačila obresti za najete kredite in depozite 3.757 28.148 794 5. stroški materiala, proizvodnih in neproizvodnih storitev « 410 728 178 6. stroški delovne skupnosti IB 1.364 2.072 152 7. skupaj odhodki 5.531 30.948 560 8. skupni dohodek 808 1.260 156 Skupni prihodki so bili realizirani v višini 32.208 tisoč din, kar je petkrat več kot v enakem obdobju preteklega leta. Iz prihodkov smo 28.148 tisoč din namenili za plačila obresti za vse vrste kreditov in depozitov, 728 tisoč din za materialne stroške, pro-zvodne in neproizvodne storitve ter druge poslovne stroške in 2.072 tisoč din za svobodno menjavo dela z delovno skupnostjo interne banke. Skupni odhodki so znašali 30.948 tisoč din in so bili 5,6-krat višji kot v enakem obdobju preteklega leta. Interna banka je v prvem trimesečju ustvarila 1.260.000 din skupnega dohodka, kar je za 56 % več, kot v prvem trimesečju lanskega leta. Na osnovi informacije o poslovanju interne banke in njene delovne skupnosti je potrebno še izdelati ustrezno ocenitev poslo- vanja interne banke z vseh vidikov, zlasti pa v luči izpolnjevanja strateške vloge, ki jo interna banka v sestavljeni organizaciji Mene nedvomno ima. Delovna skupnost interne banke je s. svobodno menjavo dela pridobila v prvem trimesečju 2.072.000 dinarjev dohodka. Za davke, prispevke in druga plačila je namenila 309 tisoč dinarjev, za čisti dohodek pa 1.763 tisoč din, katerega je porabila za osebne dohodke v višini 1.461.000 din in za vnos v sklad skupne porabe (redni in stanovanjski del) 302 tisoč din. Zaradi realne primerjave prikazujemo nekatere kazalce poslovanja na zaposlenega, dosežene v prvem trimesečju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Tabela 4__________________________ vrednost v dinarjih Zap. št. Opis kazalca Doseženo Doseženo Primeijava L—3. 82 L—3. 83 83/82 v % 1. število zaposlenih po opravljenih urah 15 19 127 2. dohodek na delavca 90.913 109.047 120 3. čisti dohodek na delavca 76.333 92.803 121 4. del ČD za OD na delavca 22.872 25.632 112 5. neto OD na delavca na mesec 16.457 17.890 109 Emil Štukelj MERK VESTNIK KAKO GOSPODARIMO STRAN 4 JUNIJ 1983 Povprečno izplačan osebni dohodek je 12.896 dinarjev Informacija o poslovanju članic sozda Finančni rezultati delovnih organizacij, članic sestavljene organizacije, ki so bili doseženi v prvem trimesečju letošnjega leta, niso dovolj zanesljiva podlaga niti za oceno uspešnosti poslovanja niti za oceno uresničevanja dogovorjene politike razvoja v tekočem letu. Tudi primerjalno obdobje s trimesečjem leta- poprej je časovno že tako odmaknjeno, pogoji poslovanja bistveno drugačni, da podatki niso ustrezna osnova za primerjanje. Zato bo tudi ta informacija o poslovanju članic sozda Merx bolj prikaz pomembnejših podatkov prvih periodičnih obračunov letošnjega leta, kot pa globlja razčlenitev in ocenitev finančnih rezultatov. Vsi podatki so podani v 000 din. V poročilu je zajeta tudi delovna organizacija Avtotehnika, ki se je vključila v naš sistem v začetku letošnjega leta. Doseženi finančni rezultati so: prvo trimesečje leto 1982 prvo trimesečje leto 1983 primerjava 82/83 v % celotni prihodek 3,933.675 5,101.768 130 porab, sredstva 3,466.140 4,446.951 128 dohodek 465.694 658.274 141 čisti dohodek 289.349 386.923 134 Masa bruto osebnih dohodkov se je v naši sestavljeni organizaciji povečala za'20 odstotkov in znaša 317.098 tisoč din, medtem ko se je neto masa povečala za 16 odstotkov in znaša 215.875 tisoč din. Povprečno izplačan osebni dohodek na zaposlenega znaša v sozdu 12.896 in je za 15 odstotkov višji kot v istem obdobju lanskega leta. Za reprodukcijsko sposobnost so delovne organizacije oblikovale 158.310 tisoč din, kar je za 65 odstotkov več, kot so znašala ta sredstva prejšnje leto. Akumulacija se je povečala za 105 odstotkov in znaša 86.916 tisoč din. Zaloge v naši sestavljeni organizaciji znašajo 2.255.456 din in so za 25 odstotkov večje v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Najvišji porast zalog beležijo v kmetijstvu in sicer khr za 44 odstotkov. Izgube na ravni sestavljene organizacije znašajo 25.170 tisoč din in so za 4 odstotke večje kot lani v enakem obdobju. In katere so tiste delovne organizacije, ki so izkazale izgubo? To so delovna organizacija Potrošnik v znesku 8,620 tisoč din, delovna organizacija Avtotehnika v znesku 1.384 tisoč din, delovna organizacija Reklama v znesku 85 tisoč din, delovna organizacija Hoteli gostinstvo v znesku 2.444 tisoč din, delovna organizacija Zdravilišče Dobrna v znesku 9.942 tispč din, delovna organizacija Kmetijska zadruga Laško 711 tisoč din, delovna‘organiza-cija Kmetijski kombint Šentjur 1.782 tisoč din in delovna organizacija Mlinsko-predelovalna industrija 1.202 tisoč din. Pred dvema mesecema je bila na obisku v sestavljeni organizaciji Mera republiška inšpekcija, ki naj bi ugotovila, kako daleč smo pri nas na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Obiskala je še delovni organizaciji Blagovni center in Potrošnik. Ocena je tu. Ni najboljša, mnogo stvari še ni dorečenih, zato je med republiško inšpekcijo in sestavljeno organizacijo prišlo do dogovora, da se vse manjkajoče in nedorečene stvari uredijo do 30. junija letošnjega leta. Sovlaganje za boljšo oskrbo s pšenico V teku so razgovori o so- Kmetijske zadruge Krka. S vlaganju v kmetijsko mehani- tem bi si sovlagateljica, de-zacijo za obdelavo zemlje in lovna organizacija Mlinsko spravilo pšenice ter usposab- predelovalna industrija, dol-Ijanje zemljišč novomeške goročno zagotovila pšenico. Mladi v Tkanini Naloga mladega človeka v naši samoupravni socialistično urejeni družbi je zelo težavna. Da je temu tako, pričajo prenekatera dejstva, ki smo jih mladi poudarili na" svojih lanskoletnih kongresih, tako po posameznih republikah in avtonomnih pokrajinah kot v Beogradu. Kako mladega, še neizkušenega človeka pravilno vpeljati ter vključevati v naš družbeni sistem? Tudi to je ena od prvenstvenih nalog družbenopolitične organizacije, kot je zveza socialistične mladine Slovenije. Le-ta naj bi mladega človeka, ki komaj začenja živeti ter misliti kot sa-mostojna-oseba, poskušala vpeljati v naš sistem ter mu pravilno razložiti pomen našega družbenega sistema, ki je edinstven v svetu. Ob tem pa moramo poudariti, da tu ne gre le za to nalogo, ampak naj bi reševala Zveza socialistične mladine tudi probleme mladih v naši družbi, to je družbenoekonomski soci- alni položaj mladih in njihovih družin — od stanovanjskih problemov, zaposlovanja itd. "Mladi v delovni organizaciji Tkanina smo vključeni v treh osnovnih organizacijah in sicer po posameznih tozdih, na ravni celotne delovne organizacije pa delujemo v okviru koordinacijske konference mladih, kjer usklajujemo svoje programe, v katerih so izraženi naši problemi, kot tudi naša mnenja in želje, ki se porajajo v sami »bazi«. Tudi z občinsko konferenco mladih v Celju redno sodelujemo, kjer najdemo vso podporo, soglasje in morebitno pomoč pri našem delu. V naše delo vključujemo tako vse akcije, ki jih pripravlja občinska konferenca ZSMS Celje, interne akcije, osrednjo pozornost pa namenjamo GLASILU mladih v naši delovni organizaciji. Naša mladina je že leta 1978 sklenila, da bo izdajala mladinsko glasilo. Izšlo je nekaj posameznih številk, vendar je peščica mladih, ki so bili v tistem tre- nutku »zagrizeno« aktivni, »odrasla« in ni imela pravega nasledstva mladih, dela voljnih v zvezi socialistične mladine. Tu se je, žal, začelo krajše obdobje pasivnosti mladih v delovni organizaciji. Pred nedavnim smo mladi ponovno izdali glasilo, ki je namenjeno vsem delavcem v delovni organizaciji, tako da lahko z veseljem ugotovimo, da to glasilo ni samo »mladinsko«, čeprav ga urejajo mladi ljudje. Je zelo zanimivo in pestro in vsi se »amatersko« trudimo, da najde vsak delavec v njem, kar je zanj privlačno in zanimivo. Tako lahko preberejo v glasilu razne intervjuje s posameznimi delavci, nekaj stalnih rubrik (kadrovske vesti, humor, literatpra, nagradna križanka itd)~ informacije o študiju ob delu, predstavitev delovnih okolij, poezijo, spise in še marsikaj. Vso pohvalo zasluži uredniški odbor, v katerem so: Čedomir TOPLIČANEC, Vinko VIZJAK, Vlasta MULEJ, Vera BORLAK, Milica VAROVIČ, Mateja ŠPURIN in Bojan DEŽAN. Glasilo izhaja na tri mesece, uredniški odbor pa se sproti sestaja ter odloča o prispevkih, ki bodo objavljeni v takratni številki glasila, razen stalnih rubrik. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem delavcem v delovni organizaciji, ker so sprejeli glasilo za svoje. Še posebej bi se zahvalil vsem poslovodnim organom in delovni skupnosti za pomoč pri izdajanju glasila in odobritvi vsega potrebnega materiala za njegovo redno izhajanje. Moram pa priznati, da takšnega glasila prav gotovo ne bi imeli, če ne bi tudi naša aranžer-ska služba dodala svoj delež k glasilu in zato zaslužijo pohvalo za idealno izdelano naslovno stran glasila, ki predstavlja lik mladega človeka, kakršen naj bi bil v današnji družbi in času, v katerem živimo. Ob tem bi želel tudi apelirati na vse mladince in mladinke, da v tem trenutku, ko standard povprečnega Jugoslovana pada, ko se kopičijo gospodarski problemi, problemi zaposlovanja mladih in njihovega štipendiranja, zamrznitev osebnih dohodkov in nenehno povečevanje življenjskih stroškov, ne smemo pustiti, da nam upade volja do ustvarjalnosti, do dela in produktivnosti, inovatorstva. Vse to pa lahko poleg svojih želja in interesov uresničujete v svoji mladinski organizaciji, kjer lahko prispevate k napredku vse družbe, saj ste MLADINCI tisti, ki boste v prihodnje prevzeli odgovorno nalogo v katerikoli družbenopolitični organizaciji in navsezadnje tudi na delovnem mestu v delovni organizaciji, kjer delate. Bojan Dežan GLASILO ZSMS —e-------- TKANINA CEUE april, 1983 St. 1 Grafična podoba se še ni uveljavila Kje so težave? V prejšnjih številkah Vestnika sem poskušal razložiti vzroke za pristop k oblikovanju nove grafične podobe sozda Mera in osnovne elemente kataloga. V današnjem prispevku pa bi rad pojasnil način izvajanja grafične podobe in težave, ki so se pojavile pri izvedbah ter program za nadaljnje delo. Še tako lep katalog grafične podobe, ki leži samo v pisalni mizi, nima nobene vrednosti, če ne služi namenu, to je, da je priročnik za IZVAJANJE novih oblik pri komuniciranju. . Za izvedbo grafične podobe je bila imenovana manjša skupina in izdelan operativni plan, ki je vseboval pravni in samoupravni postopek pri uvedbi sprememb v samoupravne akte članic ter postopek registracij na sodnem registru, vrstni red izvedb vseh tiskovin, štampiljk, nalepk in napisnih plošč. Podani so bili izvajalci del in ponudeni samoupravni sporazumi z izvajalci za posamezna dela. Zakaj se je delovna skupina odločila za enotne izvajalce? Želeli smo, da bi pri enem izvajalcu naročili dela za vse članice in s tem prihranili denar, ker bi bile cene pri večjih količinah nižje, hkrati pa bi dobili kvalitetnejšo in enotno rešeno storitev (barva, tisk). Rok, ki ga je določila komisija v planu je do konca leta 1983. Komisija je bila imenovana,plan dela narejen. Tu pa so se začele težave. Nekatere članice so se resno lotile spreminjanja svojih dokumentov, medtem ko se nekaterim ne mudi preveč. To so tiste članice, ki hočejo imeti tudi v prihodnje »svoje« tiskanje, kot da bi bilo cenejše. Katalog grafične podobe opredeljuje samo osnovne elemente, tako da je morala skupina vsak dokument posebej in sproti kreirati in so zaradi tega pri izvajanju nastale zamude in nesoglasja. Vendar pa so vsi ti problemi tako majhni, da ne bi smeli zavirati poteka izvajanja grafične podobe. Verjetno se bo to stanje izboljšalo zdaj, ko registracijsko sodišče poziva članice za spremembe. Upam, da bo s tem tudi operativni del izvajanja stekel hitreje. Že v samem uvodu kataloga je zapisano, da to ni zaključena knjiga, ampak se nenehno dopolnjuje z novimi elementi, ki pa niso izmišljotina nekega oblikovalca, ampak so dejanska potreba po oblikovanju. Naj naštejem samo nekaj primerov. Zakaj ne morejo biti vsi formularji (račun, naročilnice, dospetja...) enotni za vse članice? Zakaj ne more biti enoten ovojni papir trgovin, enotno oblikovani napisi na vhodih trgovin, enotni oglasi, obvestila, napisi na vratih pisarn, embalaža in še bi lahko našteval. Vsi našteti elementi bi morali biti zbrani in skupno kreirani, ker le tako bo pravilno in kreativno enotno zastopana celostna vizualna podoba ter skupno in enotno nastopanje na tržišču tudi z vizualnimi konstantami. Takšna enotna rešitev vseh oblik označevanja je porok za boljše in hitrejše poslovanje, je slika dobre organiziranosti in ne nazadnje cenejšega poslovanja. Lep primer celostnega oblikovanja je že dolgo časa Ljubljanska banka. Program grafične podobe sozda Mera torej ni muha enodnevnica, ampak ima trajen namen. Zelo veliko elementov, skupno oblikovanih in enotno rešenih, bo treba vnesti v katalog. Seveda pa to ne bo šlo v enem letu, ampak je to stalno delo. Nikakor ne bi bilo stabilizacijsko, da bi razbili stare svetlobne napise in jih nadomestili z novimi. Toda vsak material se uniči in v določenem času bo potrebno zamenjati tudi te. Katalog grafične podobe se bo stalno dopolnjeval z rešitvami vseh grafičnih problemov in sporočil. Vsaka nova rešitev bo pomenila nadaljnji prispevek k napredku in ugledu sestavljene organizacije Mera. Katalog grafične podobe ni samo zbirka grafično oblikovanih standardov, ampak tudi izraz zaupanja v sestavljeno organizacijo. Z dosledno uporabo pa nudi katalog možnost za učinkovitejše sporočanje posameznih temeljnih, delovnih organizacij in sozda kot celote. Dani Vouk TRGOVSKO PROIZVAJALNO PODJETJE ' Kmetij*! Šentjur n. e. 741-1« Lep primer, kako se gra- članica sozda Mera, ampak še fična podoba še ni uveljavila, vedno nastopa kot članica je bilo vabilo Kmetijskega sozda Dobrna, čeprav že kombinata Šentjur na o tvori- dobri dve leti ni več! tev trgovine. Iz tega se ne vidi, da je ta delovna organizacija Uredništvo MIERX VESTNIK PREDSTAVLJAMO VAM JUNIJ 1983 Podeljeni so bili srebrni znaki ZSS Med nagrajenci so bili tudi štirje predstavniki sestavljene organizacije Merx Predsedstvo občinskega sveta ZSS Celje vsako leto podeli pet srebrnih znakov osnovnim organizacijam za večletno učinkovito delo pri uresničevanju sindikalnih nalog in petindvajset srebrnih znakov posameznim članom sindikata za večletno prizadevno delo v sindikatu pri uresničevanju delavskih interesov. In kdo so nagrajenci? Silvo PAVLINO iz delovne organizacije Blagovni center, Stane MELE iz delovne organizacije Potrošnik, Mihajlo ZVER iz delovne organizacije Avtotehnika in Edi FIJA VŽ iz delovne organizacije Mlinsko-predelo-valna industrija. Danes vam bomo predstavili... Edi FIJAVŽ, zaposlen v temeljni organizaciji Pekarne in slaščičarne Celje. Kdaj ste začeli delati v sindika- »Pri Merxu sem se zaposlil leta 1968 in delal v vseh pekarniških enotah, nazadnje v industrijski pekarni v Titovem Velenju. Danes opravljam dela in naloge koordinatorja razvoza kruha na upravi temeljne organizacije. V začetku svoje zaposlitve sem bil pasiven član sindikata, vendar me je delo na tem področju vse bolj pritegovalo in tako se je z leti tudi moja aktivnost stopnjevala. Prelomnica je bilo leto 1977, ko sem bil izvoljen za predsednika sindikata v enoti v Titovem Velenju in kmalu nato tudi za predsednika konference sindikata naše temeljne organizacije Pekarne in slaščičarne Celje.« Če primerjate delo in vlogo sindikata nekoč in danes oziroma problematiko, ki ste jo reševali na sestankih sindikata nekoč in jo rešujete danes, kaj nam lahko poveste? »Povedati moram, da si nisem znal predstavljati, da je delo predsednika sindikata tako zahtevno in odgovorno. Dokler nisem pošteno zagrabil, kot pravimo temu, se mi je zdelo, da je vse rešljivo, da je treba le malo dobre volje, pa se vse uredi. Danes pa temu ni tako. Še posebej težko je to zadnje leto, dve, ko se ne samo sindikat, »ampak vsi delovni ljudje srečujemo dan za dnem s težjimi problemi. Tudi včasih smo se že ubadali s prehrano, stanovanji, letovanji delovnih ljudi. Toda danes je položaj takšen, da moramo pri vseh stvareh, ki se jih kot osnovna organizacija sindikata lotimo, imeti izredno veliko dobre volje in prizadevnosti. Biti moramo vztrajni, neuspehi nas ne smejo potre- Silvester Pavline se je rodil 26. 11. 1930 v Laškem, kjer živi še danes v bližnjem Marija gradcu. V Merxu se je zaposlil 1.3.1954. leta kot obrtni pomočnik v izde-lovalnici bonbonov, kasneje pa je bil v skladišču, kjer so bile izredno težke delovne razmere. Rad se spominja tistih delovnih dni, ko so prišli v proizvodn jo, če je bilo potrebno, tudi administrativni delavci in pomagali pri raztovarjanju. Mnogo več je bilo tudi udarniškega dela, v katerem so sodelovali mladi in starejši. Meni, da je tudi sindikat imel večji vpliv pri delavcih. Danes je Silvo zaposlen v tozdu Pražarna, kjer opravlja dela in naloge pri izdajanju in prevzemanju blaga v embalirnici sladkorja. Še nekaj mesecev ga loči in praznoval bo 30-letnico zaposlitve pri Merxu. Pri svojem delu je vesten, dosleden in prizadeven. Silvo že vrsto let aktivno dela v zvezi sindikatov, saj je bil član oziroma predsednik izvršnega odbora OO ZS že v poslovnici 4 tozd Grosist, kjer si je ves čas prizadeval izboljšati delovne in življenjske razmere delavcev ter socialno i.v. varnost delavcev. Tudi sedaj, v tozdu Pražarna, je predsednik OO ZS. Meni, da je vloga sindikata v sedanjh zaostrenih gospodarskih razmerah še posebej odgovorna in odločilna za delavca, zlasti pri delitvi dohodka in čistega dohodka, pri organiziranju družbene prehrane, rekreacije in oddiha, kulture in drugih aktivnostih. Silvo se zavzema za usklajeno delo, za realizacijo skupno dogo- Silvester Pavline vorjenih nalog in akcij. Seveda je kot sindikalni delavec aktivno vključen v delo in razvoj samoupravljanja. Bil jč namestnik predsednika delavskega sveta v Merxu in delegat delegacije za zbor združenega dela. Zdaj sodeluje pri delu organov upravljanja in kot član zveze komunistov odgovorno izpolnjuje naloge v svoji osnovni organizaciji. Zelo prizadeven pa je tudi v kraju, kjer živi, saj je predsednik sveta krajevne skupnosti, vodja splošne delegacije, predsednik komisije za varstvo okolja in podpredsednik kinološkega društva. Ker je vseskozi aktiven in odgovorno izpolnjuje naloge, ga je konferenca OO ZS predlagala kot kandidata za podelitev srebrnega znaka zveze sindikatov Slovenije. Organizacijsko-ka-drovska komisija je pobudo sprejela. Silvestru Pavlincu so srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije svečano izročili na seji predsedstva občinskega sveta ZSS Celje 25. aprila 1983. t Pričakujemo, da bo to spodbuda za njegovo učinkovito dejavnost pri opravljanju vseh delovnih, samoupravljalskih in družbenopolitičnih nalog tudi v prihodnosti. ZDENKA ZIMŠEK Edi Fijavž ti. Seveda pa je pri vsakem delu, pa naj bo to na delovnem mestu, v krajevni skupnosti ali v katerikoli družbenopolitični organizaciji, potrebno zelo veliko sa-moodpovedovanja. Vsi pa se tega ne zavedajo, kajti nobena stvar se ne uredi sama, noben uspeh ne pride čez noč.« Kaj pa je sindikat naredil v vaši temeljni organizaciji Pekarne in slaščičarne Celje? »Vsi vemo, da je pekarstvo specifična panoga, zato se predvsem v zadnjem času zelo aktivno vključujemo v reševanje problematike, ki tare pekovskega delavca, to je peka.« Kakšna problematika je to? »Menim, da so vsi ti problemi znani že širši javnosti, a naj jih vseeno ponovim. To je nočno delo, nedeljsko delo, neurejeni dohodkovni odnosi, visok odstotek invalidnosti. Pekov zaslužek je še vedno trdo prigaran, a premalo poplačan. Naši dohodki so še vedno pod republiškim povprečjem v gospodarstvu in pod republiškim povprečjem panoge. S tem je seznanjena tudi širša skupnost, celjske družbenopolitične organizacije. Še vedno nadaljujemo z javnimi razpravami in s tem želimo vse te težave vsaj delno urediti.« Vendar se mi zdi, da je stanje v pekarstvu precej boljše kot pred leti? »Saj ne rečem, da se položaj ni izboljšal, ampak dokler bo moral pek delati v »petek in svetek«, podnevi in ponoči, dokler bo za to svoje delo prejemal takšen dohodek, kot ga in dokler njegovo delo ne bo v širši družbeni skupnosti bolj cenjeno in priznano, bomo pač imeli v pekarstvu probleme.« Kaj pa mladi? Ali se glede na težke delovne razmere pogosto odločajo za ta poklic? »Mladih ta poklic ne privlači, ker ni pravilno vrednoten, nima perspektive v naši družbi. Veliko dela se danes v pekarni že opravi strojno, še vedno pa je ostalo delo, ki ga lahko opravi le človek. V zadnjem času pa se vse več pekov odloča za druge poklice oziroma za druga delovna mesta, kot pa za delo v pekarni. To opažamo predvsem v Titovem Velenju in Zasavju, kjer se naši delavci raje zaposlujejo v rudniku.« Zakaj? Tudi delo v rudniku je težko. »Predvsem zaradi boljšega zaslužka in hitrejšega reševanja stanovanjskih vprašanj. Vsekakor pa je najpomembnejši v današnjem času denar, še posebno pri mladih.« Ste tudi član republiškega odbora za agroživilstvo pri republiški zvezi sindikatov. Tam se srečate predstavniki vseh slovenskih pekov. Kako pa drugi? »Imajo podobne težave kot mi. Vsi skupaj pa ugotavljamo, da med nami ni prave povezave. Veliko laže bi odpravljali težave, če bi nastopali bolj enotno. Tako pa se eni bolj, drugi manj uspešno spopadamo s problemi. Za nas bi bila vsekakor najbolj primerna povezava z Inlesom in Žitom, predvsem zaradi področij, ki jih oskrbujemo. Upam, da bomo z njimi v prihodnje navezali trdnejše stike in da bomo vsi skupaj imeli boljše uspehe.« Zanima me še nekaj. Že nekaj Časa ni več na trgu belega kruha. Marsikatera gospodinja tarna, da se bo doma sedaj manj peklo, ker ni več prave moke. Kako je s tem? »Tako črno, kot nekateri vidijo, le ni. Z zvezno odredbo smo morali spremeniti meljavo, tako da imamo sedaj več črnih kot belih mok. Tako se pojavlja na trgu kruh iz mokeT850, kar jeza širšo porabo najboljša moka. Priznati moram, da je kakovost kruha iz temnejših mok res nekoliko slabša kot pa iz belih. Gospodinje pa bodo še vedno lahko pekle, saj imajo za peko peciva moko T 500 in pa namensko moko. Je pa tudi res, da smo bili vse preveč razvajeni glede kruha in da so nekateri že imeli mačehovski odnos do njega.« Vidimo torej, da pekarstvo še vedno ni izbojevalo svoje bitke, tako kot je niso nekatere druge panoge. Želimo pa, da bi svetlejši jutrišnji dan čimprej napočil. Končno si ga naši peki tudi zaslužijo, saj je že skrajni čas, da se njihove delovne ratmere izboljšajo in da bo njihovo nagrajevanje resnično nagrajevanje po delu. Karmen Magyar Sozd Mera bo sodeloval na radgonskem sejmu Prikazan bo tudi program kuncereje Tako kot vsako leto, bo tudi letos od devetnajstega do osemindvajstega avgusta v Gornji Radgoni kmetijski sejem. Letos bo na njem prvič sodelovala tudi naša sestavljena organizacija Merx, kjer bo na približno dvesto kvadratnih metrih sejemskega prostora prikazala svojo dejavnost, kmetijsko mehanizacijo, skupaj z Emono pro- gram kuncereje ter proizvode kmetijskih organizacij. Od članic bodo na sejmu sodelovale: Blagovni center, Mlin-sko-predelovalna industrija. Dravinjski dom, Avtotehnika, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijski kombinat Šentjur, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice. Za večletno, napredno in uspešno družbenopolitično delo, za pomemben prispevek k uresničevanju interesov delavskega razreda, k samoupravljanju ter uveljavljanju in razvoju sindikata je prejela naša delavka Jožica ZAMERNIK zlati znak Zveze sindikatov Slovenije. Podelitev je bila 29. aprila 1983 v Ljubljani. Jožica Zamernik je zaposlena v temeljni organizaciji Prodaja Ravne na Koroškem kot referentka za obračun — kontrolo blagovnih knjig, kjer dela že dobrih 20 let. Pred tem je bila zaposlena pri gostinskem podjetju »Bistra« v Črni, ki se je kasneje pripojilo k Merxu Celje. Jožica Zamernik je bila dvanajst let tajnica osnovne organizacije sindikata, je predsednica komisije za šport in rekreacijo, je tajnica in blagajničarka blagajne vzajemne pomoči. Članica občinskega sindikalnega sveta je že 10 let, bila je tudi članica predsedstva občinskega sindikalnega sveta štiri leta, je članica komisije za osebne dohodke pri obč. sind. svetu in regijski komisiji, je podpredsednica sveta pri Delavski univerzi Ravne na Koroškem. Že drugo mandatno dobo je članica družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ravne, že drugo mandatno dobo je članica komisije za volitve in imenovanja pri SO Ravne, članica sveta ZDUM Črna na Koroškem. Bila je podpredsednica konference sindikata DO Merx Celje, sedaj pa je članica konference sindikata DO Potrošnik Celje. Je članica delavskega sveta in namestnica predsednika delavskega sveta v tozdu. Se aktivno vključuje v vsako delo v sindikatu in pomaga pri odpravljanja problemov v tozdu. Za svoje delo v samoupravnih organih je prejela srebrno plaketo ob 20-letnici obstoja Merxa, za delo v sindikatu je Jožica Zamernik že prejela srebrni znak sindikatov Slovenije. Smučarska koča je zaprta. Zakaj? Že dobra dva meseca je zaprta Merxova Smuč koča pri Radljah. Prejšnja oskrbnica je zaradi bolezni prekinila delovno razmerje in od takrat pa do danes v delovni organizaciji Hoteli gostinstvo Celje, kamor spada ta koča, niso našli rešitve. Povprašala sem direktorja te delovne organizacije Bogomirja Mojsiloviča, kje je vzrok za to, da je koča zaprta. Pojasnil mi je, da iščejo novega oskrbni ka, da se je prijavilo že mnogo kandidatov, vendar nihče od njih ne ustreza. Gostinski delavci iz te delovne organizacije pa nočejo sprejeti te premestitve iz več razlogov. Med drugim je tu delovni čas od jutra do večera, odmaknjenost te koče, ker nimajo lastnega osebnega vozila itd. Pravi, da trenutno ne najdejo nobene rešitve! Delovna organizacija Hoteli in gostinstvo Celje ne najde rešitve, koča pa stoji in propada. Sicer je bil mesečni promet v tej koči res zelo majhen, okoli 10 milijonov, vendar kljub temu menim, da bi se v okviru sozda morala najti rešitev. Doma ima 40 postelj, ima veliko kuhinjo in dva dnevna bivalna prostora. Menim, da so tudi v delovni organizaciji Hoteli gostinstvo naredili premalo, da bi lahko kočo spet odprli. Odgovor, da ni kadrov, je zelo tog. To je še en primer, ki nam dokazuje, da bo treba veliko več narediti za letni oddih in rekreacijo v sozdu Merx. Nujno je, da ustanovimo počitniško skupnost in vse domove združimo ter tako pripomoremo, da bodo te objekte koristili vsi delavci sozda, upokojenci. V koči bi lahko organizirali razne večdnevne seminarje sozda Merx z različnih področij.• Lahko bi dom ponudili kakšni mladinski organizaciji, ki bi si sama poskrbela za prehrano in urejenost doma. Še veliko je možnosti in menim, da na tak način ne bi smeli opuščati naših počitniških zmogljivosti, ki jih imamo že tako premalo. MERK VESTNIK JUNIJ 1983 27. marec — dan veleblagovnice T Vsako leto ga proslavljajo delavci te veleblagovnice kot obletnico otvoritve Letos mineva že dvanajsto leto skupnega dela in truda. Kolektiv se v teh letih, razen nekaterih-izjem in tistih, ki so odšli v pokoj, pa so na njihova mesta prišli novi, mlajši delavci, ni bistveno spremenil. Prva leta smo ta dan proslavljali vsako leto in ga oznanili s kulturnim programom. Ob deseti obletnici smo imeli tudi zabavni večer v Motelu Šentjur. Letos pa je dala pobudo osnovna organizacija zveze socialistične mladine, da naj bi ta dan praznovali vsako leto. Na prireditvi bi se zbrali vsi zaposleni in bi skupno pregledali dosežke in rezultate našega dela ter se seznanili z načrti za prihodnost. Tako smo letos organizirali zabavni večer z modno revijo in humorističnim programom v domu JLA. Manekenke za revijo smo izbrali med našimi delavci, tako da smo tudi po tej plati dokazali, da mladina lahko organizira še kaj drugega, kot pa samo kulturni program. Sodelavci so bili zadovoljni s prireditvijo in revijo nasploh. Prikazali smo izdelke za pomlad, ki jih lahko kupimo na oddelkih ženske in moške konfe-rekcije, na športnem oddelku, v poslovni enoti Salon T, poslovni enoti Oblačila in Novost. Tudi vodilni delavci naše delovne organizacije so bili s prireditvijo zadovoljni in so nam pri nadalj- nem delu obljubili pomoč, kajti ta modna revija je bila zametek tega, kar je nekoč pri nas že bilo. Pred leti smo namreč dvakrat na leto prirejali modno revijo za naše kupce. Revija je bila brezplačna in smo jo prirejali v tretjem nadstropju, v dvorani veleblagovnice. Tudi takratne manekenke in manekeni so bili naši delavci, ki so pač po zunanjosti ustrezali »meram«, ki bi jih naj imeli manekeni. Mislim, da je bil trud poplačan, saj smo hkrati pridobili kupce, kajti našim kupcem je poleg prijazne besede in solidne postrežbe potrebna tudi stimulacija in zakaj ta stimulacija ne bi bila v obliki modne revije? Zdenka Detiček Prenovljena kletna etaža V našem srednjeročnem programu imamo zajeto tudi prenovo veleblagovnice T. Res je, da danes ne gre nič brez kreditov, saj je naš ostanek dohodka tako majhen, da ne more pokrivati vseh teh velikanskih stroškov, ki so in še bodo nastali s prenovo blagovnice. Ravno 27. marca smo odprli popolnoma prenovljeno kletno etažo. Prej sta bila na tej površini dva oddelka — prehrana in elek-tro. Zdaj po obnovi je na celotni površini oddelek s prehrambenimi artikli, posodo in čistilnimi sredstvi. Skratka to, kar potrbu-jejo gospodinje, je sedaj na enem mestu. Za okrepčilo kupcev smo v tej etaži namenili maj- hen prostor, tudi za kava bar. Upam si trditi, da je oddelek prehrane sedaj eden boljših v celjski občini, tako po izbiri, kakor tudi po urejenosti prodajnega prostora. Naše delo pa teče naprej. V juniju bomo prenovili oziroma preuredili in pričeli z deli v pritlični etaži. Z združitvijo posameznih oddelkov bomo omogočili lažji nakup in uparr\ da tudi boljšo izbiro. Prihodnje leto nas srednjeročni plan zavezuje, da obnovimo še ostali del naše hiše. S trudom vseh nas in še posebej vodilnih delavcev delovne organizacije bomo dosegli tudi to. Zdenka Detiček Razpis natečaja za zbiranje predlogov za podelitev plaket in priznanj v SOZD Merx Celje v letu 1983 Na osnovi 16. člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj sozda MERX CELJE razpisuje komisija za podelitev NATEČAJ ZA ZBIRANJE PREDLOGOV Plakete in priznanja se v sozdu MERX podeljujejo za ve-„ čletne nadpovprečne rezultate, ki so pomembneje in trajneje vplivali na razvoj sozda MERX CELJE kot celote. V letu 1983 bo podeljenih največ: 1.0. 1 plaketa in zaščitni znak sozda MERX za OZD, članico sozda MERX 1.1. 2 priznanji in zaščitni znak sozda MERX za OZD, članico sozda MERX 2.0. 1 plaketa in zaščitni znak sozda MERX za OZD, poslovnega partnerja 2.1. 2 priznanji in zaščitni znak sozda MERX za OZD, poslovnega partnerja. Komisija lahko po presoji predlaga tudi več nagrajencev. 3.0. 1 plaketa za skupino delavcev, združene kmete oz. org. enoto in denarno nagrado v višini do 42.000,00 din. Vsak član prejme priložnostno značko. 3.1. 4 priznanja za skupino delavcev oz. združene kmete oz. org. enoto in denarno nagrado do 28.000,00 din. Vsak član prejme priložnostno značko. 4.0. 5 plaket za delavce oz. združene kmete, priložnostne značke in nagrade v znesku 28.000,00 din. 4.1. 5 priznanj za delavce oz. združene kmete, priložnostne značke in nagrade v znesku 21.000,00 din. 4.2. 10 priznanj za delavce oz. združene kmete — priložnostne značke PREDLOGE DAJEJO: — samoupravni organi DO predlagatelja —- družbenopolitične organizacije DO predlagatelja — komisija za podelitev plaket in priznanj. Pisne predloge, pripravljene po navodilih, ki bodo posredovana delavskim svetom tozdov oz. DSSS, komisija sprejema do j 15. septembra 1983. Predloge, ki jih komisija sprejme po tem roku, ne obravnava. Plakete in priznanja bodo slovesno podeljena na dan sozda . MERX CELJE 25. novembra 1983. Nagrajenci bodo plakete oz. priznanja dostojno razstavili na vidnem mestu. Delovni ljudje Blagovnega centra proslavili praznik dela Ženska ekipa: Milena Kostanjšek, Marjeta Kolenc, Alenka Ogorevc, Darja Aubreht, Irena Brložnik Štafetna palica letos ni prenočila v Celju Tradicija je že, da praznujemo 1. maj svečano, vesele in množično. Osnovna organizacija zveze socialistične mladine v tozdu Prehrana je pripravila tovariško srečanje, preprosto in zanimivo v svojem delovnem okolju, na dvorišču pri skladiščnih prostorih. Kamion je bil prostor za nastopajoče, nekaj stolov in miz pa je bilo namenjenih gledalcem. Uvodoma je Manja Majcen spregovorila o zgodovinski poti praznovanja 1. maja ter opozorila, da ga v letošnjem letu praznujemo v skupnih prizadevanjih, da učinkovito uresničimo cilje in izpolnimo naloge, ki jih imamo pred seboj, saj smo tako obljubili tovarišu Titu. Boleče občutimo v naših srcih, da je že tri leta minilo, ko ni več z nami, pa vendar je .med nami. Prvomajski pozdrav je vsem navzočim izročil direktor temeljne organizacije Boris Tamše in se delavcem zahvalil za izredno prizadevno delo v znanih težkih pogojih dela in ob pomanjkanju nekaterih vrst blaga, da je osnovna preskrba prebivalstva organizirana ter izrazil željo, da bo tako tudi v prihodnje. Sledil je kulturni program z recitali in glasbeno spremljavo, ki so ga pripravili mladinci. Posebej pa je treba poudariti, da so si mladi z udarniškim delom uredili svoje nogometno igrišče. V ta namen je bila za otvoritev atraktivna nogometna tekma med žensko ekipo in ekipo veteranov, kar je pri gledalcih zbudilo precej pozornosti, smeha in seveda buren aplavz, saj so dekleta zmagala z rezultatom 4:3. Nato je bilo še več nogometnih srečanj med ekipami temeljnih organizacij, z mladimi in veterani. Medtem pa so glasbeniki tudi že poskrbeli za ples in razvedrilo, prizadevni mladi »gostinski« delavci pa so nudili jedačo in pijačo, vše pa pogostili z »lučkami« in tako veselja ni bilo konec vse do noči, ko smo se razšli z lepimi željami in iskrenimi čestitkami ob delovnem prazniku — 1: maju. Za prijetno praznovanje pa izrekamo zahvalo predsedniku OO ZSM tozda Prehrana Gorazdu Mavriču in vsem tistim, ki sb sodelovali pri organizaciji tega srečanja. Zdenka Zimšek Pri prenosu štafetne palice je bil udeležen kot spremljevalec tudi naš mladinec Aleksander Čajič, predsednik komisije za šport in rekreacijo v delovni organizaciji Teko in član predsedstva zveze socialistične mladine. »Še nikoli prej nisem nosil ali sodeloval pri prenosu stefete mladosti,« pravi Aleksander ter nadaljuje: »Zato je bil to zame izredno lep dogodek. Zame pomeni mesec mladosti mesec zelo lepih dogodkov, od kulturnih, športnih manifestacij do raznih proslav, plesov, srečanj mladine. Moti pa me to, da je to samo v mesecu mladosti, da tega ni tudi v ostalih mesecih, ob drugih praznikih.« Bil si tudi v Beogradu na centralni prireditvi ob mesecu mladosti. Kakšni so bili tvoji vtisi? »Ta prireditev mi zbuja prijetne spomine na dni, ko je bil še med nami tovariš Tito in je z zanosom spremljal gibe mladih iz vse Jugoslavije, ki so s plesom hoteli prikazati svoje notranje občutke in svoje želje za prihodnost, ki bi morala ostati nedotaknjena, mirna in srečna. Morda gledam drugače na življenje kot drugi,« pravi Aleksander, »ker sem že od otroštva občutil, kakšne so lahko posledice vojne, saj sta starša invalida in sta mi o svobodi in njeni ceni povedala dosti ter me vzgajala v duhu, da je sleherni dan boj za obstanek, za mir, za boljši jutrišnji dan tudi v mirnem času.« Na kaj konkretno misliš pri tem? »Tu mislim konkretno na družbenopolitične organizacije in druge inštitucije, ki bi se lahko malo bolj posvetile mladini in njenim problemom od zaposlovanja, stanovanjskih vprašanj itd. Mislim, da Titove besede ,na mladini svet stoji...1 danes več ne držijo popolnoma, kajti v praksi stoji svet na tistih, ki so vključeni v združeno delo in na delu temelječo gradnjo prihodnosti, nezaposlen mlad človek pa lahko zelo malo pripomore k razvoju mladine, če nima niti osnovnih pogojev, da bi preživel sebe in odločal o svoji ekonomski prihodnosti. Marsikaj bi še lahko povedal, kar me teži, toda to so črne misli in grenka spoznanja, da je v naši družbi premalo delavnosti in zavzetosti vseh tistih, ki imajo možnost, da lahko pokažejo rezultate svojega dela... Za konec naj izrazim željo, da bi mladi iz vse domovine stali za svojimi stališči trdno ter da bi združeni imeli pred sabo en sam cilj, to je ohraniti svobodo za vedno in za vsako ceno.« Zdenka Detiček STRAN 7 MERK VESTNIK JUNIJ 1983 Mladinci Blagovnega centra nosilci zvezne štafete mladosti Prijetno,smo bili presenečeni in izredno veseli, ko smo sprejeli obvestilo občinske konference ZSMS iz Celja, da smo nosilci zvezne štefete mladosti. Zavedamo se, da je to veliko priznanje za dosedanjo aktivnost in seveda še večja odgovornost za učinkovito dejavnost v prihodnje. Koordinacijski svet je na svoji seji izbral za nosilca zvezne štefete članico predsedstva OO ZSMS iz DSSS VESNO JE-RQVŠEK. Vesna dela v računo-vodsko-gospodarskem sektorju, kjer opravlja administrativna dela pri pripravi poslovne dokumentacije za AOP. Pri delu je prizadevna in tudi družbenopolitično delavna. Vesni je zvezno štefeto izročil, ko je prispela iz Vojnika, sekretar OK ZSMS Celje Pavli Platov-šek, na križišču Mariborske in Dečkove ceste, nakar jo je pri odcepu v halo Golovec izročila nosilki zvezne štefete iz DO Aero. Vesno sta spremljala predstavnika TDO TEKO ALEKSANDER ČAJIČ in DO MPI IVAN SIN KAR ter športniki Partizana Gaberje. I »jra/inA nnnnrni rl O i O bila prav naša delovna organizacija izbrana za to odgovorno in veliko dejanje. Še več. Izbrali smo tudi dva najzaslužnejša mladinca, ki se bosta udeležila sprejema zvezne štefete 25. maja v Beogradu. To sta DARJA MAJCEN in SILVO RECKO, Darja je predsednica OO ZSMS v DSS, Silvo pa član predsedstva OO ZSMS v tozdu Prehrana. Oba sta vestna delavca in družbenopolitično delavna, zato je koordinacijski svet menil, da je treba njuno prizadevnost tudi nagraditi. 7 7nttCZ>i’ Športne igre v mesecu mladosti Komisija za šport in rekreacijo v delovni organizaciji Blagovni center je v mesecu mladosti organizirala športna tekmovanja v šahu, kegljanju, streljanju, odbojki in malem nogometu. Najzanimivejše je bilo na turnirju v malem nogometu, čeprav so sodelovale le štiri ekipe, in sicer iz Prehrane, Agroprometa, Transporta in delovne skupnosti skupnih služb. Ekipe so se medsebojno srečale vsaka z vsako. Tekmovanje je bilo na zunanjih igriščih Srednje tehniške šole v Celju v soboto, 21. maja. Zma- gala je ekipa DSS pred Transportom, Prehrano in Agropro-metom. Najboljši strelec je bil IVAN STROPNIK iz Prehrane s 6 goli, s 5 goli mu je sledil VILI STROK. Najboljši golman je bil MILENKO ' ANBUŠIČ, najboljši igralec pa JOŽE TAVČAR. Naziv FAIR PLAV je pripadel ekipi Agroprometa, ker niso bili najboljši, bili pa so zato najlepši. Prve tri ekipe so prejele pokale, prvak tudi PREHODNI POKAL, vse ekipe pa pismena priznanja za sodelovanje. Prav tako je bilo zanimivo na ženskem odbojkarskem turnirju, kjer je sodelovalo pet ekip. Prvo mesto je osvojila ekipa DSSS DO BC, drugo Libela, tretje Prehrana in Potrošnik in peto mesto Hoteli-Gostinstvo. Vse ekipe so prejele priznanja za sodelovanje. Menimo, da bi morali organizirati več športnih srečanj med ekipami članic sozda MERX, saj se tako krčpi medsebojno tovarištvo. Zdenka Zimšek Sto članov sozda Mera na Triglav Vsaj poldrugo tisočletje nazaj je Triglav v raznih izpeljankah' imena znana višinska točka slovenske dežele. Starim Slovanom je bil bog, kasneje mejnik v upravni razmejitvi oglejske in bamberške gosposke. Pred dvesto leti že pobuda za preizkušanje fizičnih moči, kasneje navdih za upietniško ustvarjanje. Narodno zavednim gornikom je bil simbol odpora, prvič v obdobju avstro-ogrske germanizacije, drugič med NOB zoper hitler-janski genocid. Tak nam je bil v preteklih časih, z njegovim imenom so se kitila slovenska kulturna društva, klubi in še kdo. Z njim smo simbolizirali pokrivala med NOB — triglavke — in dali smo ga v slovenski grb. Danes nam je poleg naravne in kulturne dediščine tudi simbol v mnogo-katerem pomenu, ne nazadnje slovenstva in jugoslovanstva. Iz Triglava smo naredili mit in skoraj dolžnost je, da ga obiščemo vsaj enkrat v življenju. Danes je ni točke v slovenski deželi, kjer bi se stekalo toliko Slovencev s posetnico — bil sem na Triglavu, / Postal je gora z najštevilnejšim obiskom pri nas. Njegova podoba je ostala taka kot pred tisočletjem, ponosna, velikanska skala, nekdaj zbujajoča strah in grozo, zdaj vabilo za preizkus vsakemu človeku. Triglav po svojem obisku kaže, da ni težko dostopna gora. Stotine organiziranih planincev ga v poletjih zlahka premaguje. Mar še temu ne bi pridružili tudi delavci sestavljene organizacije Mera? Najudobnejši pristop na Triglav vodi s Pokljuke, z Rudnega polja. Do tja se lahko pripeljemo z vozilom. Z udobne gozdne ceste krenemo skoz pokljuške gozdove po markirani stezi pod obronki Viševnika, prek nekaj globokih grap Krnic Jezerce in pod pobočji Tosca prispemo do Vodnikovega doma na Velem polju. Od tu nas pot vodi navkreber po melišču pod pobočjem Vernerja pa se prvič srečamo na Skalnlpolici z jeklenko in s klini, ki nas varno pripeljejo na Konjsko sedlo. Planotast svet je križišče številnih poti. Tu nadaljujemo pot pod vzhodno steno Malega Triglava ter se vzpnemo na gruščnat hrbet, kjer stoji Triglavski dom na Kredarici, najvišje ležeča planinska postojanka v Julijskih Alpah. Zaradi odprte lege in velike višine — 2515 m — je od tod izreden razgled. Vrh Triglava nam je dosegljiv po najbolj »prometni« poti, ki je kljub na-ježenosti s klini in vrvmi ter zlizanimi skalami hkrati tudi najlažji in najhitrejši pristop. Kdo ne pozna Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, pa »šporherta« s štampiljko vsaj z razglednic in vseh mogočih reportaž? Po obveznih spominskih posnetkih je sestop najlažji po juž-nem-pobočju do planinske koče Planika. Od tu pa je do Vodnikovega doma in nazaj na Pokljuko že vse znano, le pot se zdi veliko daljša, ker utrujenost že leze v kosti. Razpis za pohod »100 članov sozda Mera na Triglav« Datum odhoda: v soboto, 27. avgusta ob 16. uri izpred Vrtnice v Celju Povratek: v nedeljo, 28. avgusta zvečer okoli 21. ure 1. dan: Vožnja z avtobusom iz Celja do Pokljuke. Hoja: Pokljuka — Vodnikov dom tri ure Vodnikov dom — Kredarica tri ure Prenočitev: v Triglavskem domu na Kredarici 2. dan: Vzpon na-vrh Triglava ena ura Vrh — dom Planika dve uri Planika — Vodnikov dom dve uri Vodnikov dom — Pokljuka tri ure Prevoz z avtobusom v Celje Obvezna oprema: Za varno hojo po visokogorju moramo biti primerno opremljeni. Najvažnejši del so čevlji, ki morajo biti visoki in z gumijastimi narezanimi podplati — gojzarji. Nikakor pa ne čisto novi. Običajno nosijo planinci pumparice, lahko pa so tudi drugačne, a ne pretesne hlače. V nahrbtniku morajo biti pulover, vetrovka, pelerina, kapa, rokavice in v vrečki rezervno perilo in nogavice. Kup reči je še potrebnih: baterija, toaletni pribor, nož, copati za v kočo, hrana, čutara za pijačo, vendar pazimo, da iz nahrbtnika ne naredimo omare in zaradi njegove teže ne omagamo sredi poti. Hrana: v kočah ni tako draga, da bi morali nositi vse s seboj. Vendar zaradi prevelikega obiska tudi rado kaj zmanjka. Zato naj bo v nahrbtniku kalorična hrana in v manjših količinah (kruh, salama, sir...). Zavarovanje: vsak udeleženec gre na pot na lastno odgovornost, a je za primer nezgode posebej zavarovan. Vsa skupina je razdeljena na poti v grupe po deset oseb, to pa vodi izkušen planinski vodnik ali alpinist. V skupini bodo tudi gorski reševalci in zdravnik. Ob lepem vremenu so nevarnosti v gorah manjše, ob hitrih vremenskih preobratih v planinah pa lahko le izkušeni gorniki privedejo takšno skupino varno v dolino, zato je takšno zavarovanje pri množičnih pohodih v gore nujno, prav tako pa poslušnost pohodnikov. na naslov: Osnovna organizacija sindikata sozd Mera, delovna skupnost, 63000 Celje, žiro račun št. 50700-678-48022. Pri odjavi po 10. avgustu zapade strošek za prevoz, to je 640 dinarjev, ostalo pa se vrne. Dani Vouk Cena izleta na osebo: dinarjev 640 din 240 din avtobusni prevoz prenočišče ostali stroški (zavarovanje, vodenje) 100 din Na zadnjem pohodu Merxovih planincev je bil tudi Edi Stepišnik, sedanji predsednik SO Celje. Na sliki vidimo, kako na »šporhetu« štemplja. 980 din Cena na osebo 980 dinarjev je brez hrane za dvodnevni izlet. Osnovnim organizacijam sindikata v razmislek, če svojim pohodnikom primaknejo kakšen dinar. Rok prijave in plačila je do 10. avgusta. Prijave pošljite na.naslov: sozd Mera, Ulica 29. novembra 16, 63000 Celje, tovarišici Elzi Sagadin. Denar nakažite V NOVI NAŠI ŽENI: »UBIL BI TE ZA BRAZDO«! (Premalo zemlje imajo tisti, ki bi jo hoteli obdelovati) ZAKAJ HOČEMO PREJ V POKOJ? (Bistvene novosti osnutka pokojninskega zakona) ZNAČKA, KI NI NAPRODAJ (Bralna značka ali kaj bere naša mladina) SOSED SOSEDU SOSED (Kako so na Logu organizirali piknik) »STRUP« ZA NOGE SO ŠPIČAKI IN VISOKE PETE (Kaj je zdrava obutev) —1 VELIKA KROJNA POLA (Kako se lahko doma modno in poceni oblečete) MI5RX VESTNIK JUNIJ 1983! NAGRADNA KRIŽANKA ZA NAŠ DRUŽINSKI KROG TURŠKO GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI ENA NAJVAŽNEJŠIH EVROPSKIH REK KMEČKO PREVOZNO PROVINCA V SEV. ŠPANIJI MERILNA LESTVICA STROKOVNJAK ZA RAZSTRELITEV RIMSKA BOGINJA JEZE ' VOJVOD. ŠAHOVSKI MOJSTER VISOKA IGRALNA KARTA Z VODO OBDANO KOPNO GORA V JULIJCIH LASTNOST SKALNATE POKRAJINE HRV. ZGODOVINAR IN PUBLICIST STANE BERNIK (NATKO) OKUPATORJEV SODELAVEC ANG. POPEV- VRSTA OPIS BOJNEGA POHODA NA KOVINO NANESENO SUROVINA ZA SVEČE ZLATO FR. POLITIK, STVARNIK USTRELJEN ZARADI SODELOVANJA Z NEMCI SVETA PRI EGIPČANIH SURFING RADIOTE- LEVIZIJA BAKROVA RUDA GROBO DOM. SUKNO LUKA V IZRAELU REKA V FIRENCAH PLAČILNO SREDSTVO GOSTILNIČAR, OŠTIR AFRIŠKO JEZERO STAROSL. PIJAČA VSTOP, VSTOPNINA ORODJE ZA OBDEL. KOVINE DELTEDNA STROJlCO ^ VEDA O t ITALIJAN. JEZIKU JAPONSKI BORILNI ŠPORT ČLANI BOLJ ŠEV1ŠKE PARTIJE MIT. OSEBA, KI JE PREŽIVELA VES. POTOP /ERGILOV JUNAK VRSTA PAPIGE ALBERT EINSTEIN ZNAMKA ITALIJ. GOSPODINJ. APARAtOV VLADIMIR NAZOR REDKO MOŠ. IME ; Kolesarski maraton V nedeljo, 22. maja, je kolesarski klub MERX CELJE organiziral že 3. kolesarski maraton, imenovan Kozjansko 83. Start je bil ob 9. uri pred halo Golovec. Letošnja trasa je. bila nekoliko spremenjena, saj so kolesarji prvi del poti prevozili po celjskih ulicah: Dečkovi — Čopovi —-Gregorčičevi — Levstikovi — Mariborski — Teharski, od koder jih je pot vodila proti Šentjurju, Šmarju, Mestinju, Podčetrtku in Trebčam. Tu so dobili tudi golaž, potem pa nadaljevali pot prek Kozjega, Lesična, Drenskega rebra, Golobinjeka, Imena, Podčetrtka, Sodne vasi, Pristave, Mestinja, Šmarja, Šentjurja in Štor do Celja. Pot je bila dolga 120 kilometrov, vsi sodelujoči pa so na cilju dobili spominske medalje. Letos se je maratona udeležilo 656 tekmovalcev, najstarejši med njimi je bil tov. Dolinšek, star 64, let, najstarejša udeleženka pa Milka Debelak. Najštevilnejša organizirana skupina pa so bili kolesarji iz EMO — bilo jih je 35. Kolesarji so bili z vseh koncev Slovenije, najbolj razveseljivo pa je to, da se je letos udeležilo maratona mnogo več kolesarjev iz celjske regije kot pa lani. Seveda pa so bili močno zastopani tudi člani KK MERX, ki ima v svojih vrstah veliko mladih in obetavnih kolesarjev. Jeseni bo KK MERX organiziral še jesenski maraton, ki pa je krajši od kozjanskega. Ob tej priložnosti ponovno vabijo vse, ki se žele resneje ukvarjati s kolesarstvom, da se včlanijo v klub. Ženski odbojkarski turnir V počastitev praznika dela, 1. maja, je komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu ZSS Celje pripravila ženski odbojkarski turnir. Ta je bil v dvorani Golovec v Celju. Prijavilo se je kar 16 ekip, zato so žrebali. Oblikovane so bile štiri skupine, kjer so potem ekipe medsebojno igrale in se na osnovi rezultatov uvrstile v nadaljnje tekmovanje ali pa so tekmovanje končale. Tekmovanje je bilo izredno kvalitetno, borbeno, saj so sodelovale ekipe, ki sicer redno tekmujejo v sindikalnih športnih igrah, ki jih organizira ZTKO Celje. Finalisti skupin so se uvrstili v zaključni del tekmovanja, kjer se je bila borba za vsako točko. PRVO MESTO JE OSVOJILA EKIPA Osnovne šole Slavko Šlander, saj so bile tovarišice resnično najboljše. Drugo mesto si je priborila ekipa Razvojnega centra, tretje pa ekipa Blagovnega centra, čeprav je na tem turnirju sodelovala prvič. Prve tri ekipe so prejele pokale, ki jih je podelil predstavnik občinskega sveta ZSS Celje Marjan Jeranko. Poudaril je, da bo takšnih srečanj ob delovnem prazniku v prihodnje še več, saj na ta način tudi športniki prijetno proslavljamo. To športno srečanje je vodil Slavko Kajtner, sodili pa so republiški sodniki Jager, Grizolt in Vodenik. Zdenka Zimšek SREČA Kolesa vagona neutrudno ropočejo, motiti hočejo razpršene misli, neenakomerno udarja srce, a vendar veni, vem, da grem v naročje matere svoje, v njen topel objem. Tako pogrešam te mama, tako se bojim, da bi kdajkoli ostala sama in daleč od tebe, preveč te imam rada, zato ljubezen tvojo iščem, Želim si nazaj staro in skromno ognjišče, samo tam, pri tebi sem popolnoma srečna. Ti ravnala po svoji si pesmi čakala si, da pomlad je minila ' in me potem zapustila. In tudi ti, draga, si se spremenila, če gledam te bila si nekdaj mi všeč. A danes, ko si se spremenila, sovražim te, da, sovražim, ker si me celega dobila si me zapustila. Privoščim ti, da tudi nekoga celo srčno boš ljubila in ob njem drhtela, a on te bo v tvoji največji ljubezni zapustil! Ja, tako je prav, da narava se ti maščuje DO takrat pa si zame le A VANTURISTKA! Iz glasila ZSMS Tkanina V prazno kotanjo kapljajo očitki, besede resnice so trde, praskajo, grebejo, glodajo prazne kosti. V votlo lobanjo nasele se stonoge, pijejo, praskajo, ničesar več ni, kje so oči, oči? Prijatelju Na tujih tleh kadar boš ne pozabi name, naj ti ne zbledi spomin na moj obraz, naj ti ne bo težko poslati vsaj naslov, da vem kje si, da vem, da še živiš. Napiši kdaj vrstico ali dve, samo zame, in če srečen tam ne boš, vrni se, ne premišljuj, naj ti srce pokaže kam, kam in kod saj sreče ni povsod v svetu, mnogo pomeni imeti prijatelja, naj se nitka ne strga med nama. Zdenka Detiček Pozabi tovariš, ljubezen nekdanjo zaživi po svoje in neodvisno od nje. A kaj ko iz dna se ljubezen oglaša iz nekdanjih dni, ki so srečni bili In vendar sem upal da srce se vname, ko midva ponovno srečava se. A ti si odšla lagala, da si sama in da mi boš ljubezen dala in vendar sošolec pelje-te. Obvestilo Zaradi pomanjkanja roto papirja bo Vestnik Merx nekaj časa izhajal samo na 8 straneh. Uredništvo Rešitev križanke iz 3. številke Vestnika SKOLIOZA, TABORNIK, ERA, OONA, RADIN, ID, IB, LIK, LJUBLJANA, MOARE, ALOJZ, DM, SLEDITEV, MAK, MEDITERAN, ZELENA SOLATA, ALA, ENARE, ATIK, STRN, SLOVIN, BATA, TO, PORABA, OKAN, AHAC, IVA, OD, TETA, RAZOR, URAT, ODRA, ROMA, KESON, AJANT, SK, SLAD, BI, NIAGARA, AU, NERO, KLM, ADI-VAR, STRITAR, KN, LIAM, ŽGANCI, NACIST, ROBČEK, ARIA, JURIJ, AKT, KVARTA, SUKNO, SMRAD, KM, AORTA, KORITO, AE, ASPIK, MAAR, ON, CELJE, BEN, KR, NJ, D AS*, OSTALINA, GARANT, ITALIJAN, SAVINJA, TOČKE, TT, ANA-STAS Izid žrebanja: 1. nagrada 1.000,00 din: Milan ŠEŠKO, Na zelenici 12, 63000 Celje 2. nagrada 700,00.din: Slavica ZBIČAJNIK, Tomšičeva 9, 62380 Slovenj Gradec 3. nagrada 300,00 din: Silva ŽLIČAR, 63232 Ponikva 4. nagrada 200,00 din: Simona BRENČIČ, Moše Pi-jade 10, 63000 Celje 5. nagrada 100,00 din: Klara POGAČNIK, Ljubljanska 24, 63000 Celje