AKTUALNO
Razmišljanja o rezultatih gospodarjenja
Ob informacijah občinske skupščine
REZULTATI gospodarjenja v I. polletju nam ka-žejo niz tendenc, s katerimi moramo računati pri nadaljnem oblikovanju politike gospodarje-nja v občini šiška. Kljub ugodnim bilančnim po-stavkam moramo poiskati tiste negativne elemen-te, ki so in ki bodo v našem gospodarstvu tudi v bodoče bistveno vplivali na rezultate. Nevar-nost poprečne ocene informativne analize je v tem, da so analitični podatki vrednoteni po indeksu porasta primerjalnega in baznega ob-dobja prve polovice leta 1968. Taka opredelitev je lahko zelo napačna in v končni fazi celo ne-varna za nadaljnje odločitve.
Pri obravnavi realizacije celotnega dohodka in porabljenih sredstev bi morali izhajati predvsem iz  strukture  rezultatov  oziroma  gibanj   porablje-
nih sredstev celotnega dohodka in ločitvi fiksnih in variabilnih stroškov. Iz nakazanih pokazateljev pa težko izračunamo izboljšanje ali poslabšanje, ker so podatki baznega obdobja dani za I. polo-vico preteklega leta, ne da bi bili podani z iz-hodiščno strukturo, to je zadnji kvartal pretek-lega leta. Strukturo stroškov zadnjega kvartala omenjam zato, ker je v tem obdobju tendenca porasta celotnega dohodka in stroškov najmoč-nejša. V vsakem primeru bi lahko izračunali tendenco gibanja, za katero je znano, da je močno progresivna in bo v naslednjem obdobju nega-tivno vplavala na strukturo rezultatov, v končni fazi pa celo na celotni dohodek. Z ozirom na ome-njeno tendenco povečanja cen posameznih osnov-nih materialov, uslug in do sedaj dosežene akumu-lacije (10,85%), lahko vpliva tudi na povečanje cen posameznih proizvodov in usug, s tem pa tudi  novih inflacijskih  teženj.
Kako lahko do sedaj ugotovljena akumulacija vpliva na razširjeno reprodukcijo, ko pa so v enaki ali večji meri tudi inflacijske težnje. Ker sem že omenil akumulacijo (ostanek dohodka in amortizacijo), načenjam novo vprašanje, za kate-rega smatram, da je v današnji situaciji zelo važ-no. To je vprašanje vkalkulirane amortizacije. Iz podatkov je razvidno, da je vkalkulirane amorti-zacije okoli 8—10 o/0 v končni realizaciji. Jasno nam je, da so organizacije amortizirale osnovna sredstva po minimalnih predpisanih stopnjah in vsled take politike zagotovili sredstva delitve. Osnovni namen amortizacije je enostavno eleminiran, saj se osnovna sredstva obra-čajo na 10 do 12 et, pri tem pa moramo upoštevati ekonomsko in tehnično zastarelost, ka-kor razvoj tehnike in tehnologije. Res je predpi-sana samo minimalna stopnja, toda če se hočemo vključiti v mednarodno delitev dela, potem mo-ramo ustvariti pogoje za vključitev in eden izmed njih je tudi tehnična in tehnološka opremljenost.
Naslednji element delitve so osebni dohodki oziroma sredstva, rezervirana za osebne dohodke. že iz površnega pregleda obstoječih podatkov je razvidno, da so pri odločitvah delitve sredstev za osebne dohodke nastopale vse mogoče tenden-ce, v manjši meri pa produktivnost dela in struk-ture rezultatov. Formiranje osebnih dohodkov iz-haja bolj iz trenutnih teženj kolektiva z ozirom na živjenjske stroške in konjunkturo lastne proiz-vodnje kot pa realne ocene dela in uspehov. Stanje v organizacijah glede na razvoj je bilo v delitvenih momentih dokaj zanemarjeno, v ne-katerih organizacijah pa niso upoštevali niti tre-nutnega položaja.
V zadnjem času je moč opaziti, da ne zasle-ditno več izračunov produktivnosti in to iz eno-stavnega razloga, ker je realno ni moč izračunati (vsak jo računa po svoji metodologiji). Nekatera podjetja izhajajo pri formiranju osebnih dohod-kov iz eksistenčnega in  življenjskega  minimuma,
s formiranjem razmerij delitve med minimalnim in maksimalnim osebnim dohodkom, druga pod-jetja pa iz različnih osnov. Mnenja sem, da bi morale organizacije v vsakem primeru izhajati iz stališča razširjene reprodukcije. Toda ne samo ob formiranju osebnih dohodkov, temveč pri vseh elementih ekonomskega poslovanja. V takem pri-meru ne bi nosili težo posameznih problematič-nih odločitev samo skladi, temveč tudi osebni do-hodki.
Zelo hitro sprejemamo programe razvoja, re-organizacij, investicij, ostajamo pa največkrat pri programu razvoja osebnih dohodkov, vsi ostali elementi pa bistveno zaostajajo od projektiranih. Druga vrsta organizacij je taka, ki imajo tre-nutno konjunkturen položaj, pri delitvi pa izhaja-jo iz istih stališč. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti tistih, ki gospodarno poslujejo. Drug, nič manjši problem, je notranja delitev osebnih do-
hodkov, za katero smatram, da ni rešena. Pozna-mo mnogo vrst notranjih razmerij, ki pa se bi-stveno ne razlikujejo. Dobro je rešen sistem na-grajevanja proizvodnega kadra, za vse ostale režijske delavce pa je v veljavi klasičen mezdni sistem z urno postavko, korigiran z rezultatom poslovanja ali kakim drugim elementom. Obču-tek imam, da se bojimo sprejeti sistem, ki bi od-piral stimulacijske možnosti, toda ne samo v po-zitivnem smislu. Osebni dohodki bi morali biti v vsakem slučaju vezani na rezultate dela, na strukturo ruzultatov, na položaj in program raz-voja podjetja. V resnici pa se poslužujemo vseh mogočih možnosti (vse preje kot ekonomskih), to je razvidno iz primera informativne analize, da ima podjetje, ki je poslovalo v 1. polletju z izgubo, kar za 8 % večje poprečne osebne do-hodke, kot pa je občinsko poprečje. Rast osebnih dohodkov brez rezultatov dela povzroča poveča-nje splošne porabe in s tem objektivne možnosti pritiskov na povečanje cen in tudi povečanje življenjskih  stroškov.
Porast medsebojnih terjatev in obveznosti je problem, o katerem še potekajo razgovori v re-publiških in zveznih organih. Z administrativnim ukrepom ta problem ne bomo rešili. Izhajam iz situacije delovnih organizacij. Te imajo večje že-lje po naglem razvoju, kot pa so realne možnosti, oziroma razvijajo posamezna podjetja brez eko-nomsko utemeljenega zaledja in celo brez lastnih sredstev. Odločiti se bo treba, ali problematična podjetja še saniramo z novimi krediti, ali pa te sanacije poiščemo v drugih oblikah, kot so re-organizacija proizvodnje, integracija, preusmeritev proizvodnje in v končni fazi celo likvidacija, se-veda, če nobena druga možnost ne obstaja.
Prej omenjeni administrativni ukrepi za celot-no gospodarstvo sploh ne pridejo v poštev, ker bi naredili verjetno več negativnih kot pozitivnih dejstev. Porast dolžnikbv v gospodarstvu občine je občuten, tako pa tudi porast obveznosti, vendar so te v manjšem odstotku, tako da prihaja do močne vezave obratnih sredstev, katerih pa v celotnem gospodarstvu občine primanjkuje.
Ce zaključim razmišljanje ob doseženem uspe-hu v prvem polletju, potem lahko ugotovim, da je ta ugoden samo s stališča primerjav s pre-teklimi obdobji in formiranjem sredstev v ob-činskem proračunu, kot osnova za nove poslovne odločitve pa je lahko zelo kritičen.
Metod ŠKERJANEC