OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
QUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVII.—LETO XXXVII.
CLEVELAJID, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JANUARY 21, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 14

AMELIA STINĆIČ
Po enotedenski mučni bolezni je umrla včeraj zjutraj na svojemu domu Mrs. Amelia Stinčič, rojena Gundič, stanujoča na 8317 Vineyard Ave. Stara je bila 66 let ter je bila doma iz sela Kal je, fara sv. Mihael na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 50 leti. Bila je članica društva sv. Ane št. 150 K.S.K.J.
Tukaj zapušča soproga Bar-tola, sinove Tom, John in Frank, hčere Mrs Anna Gniewkowski, Helen in Mrs. Catherine Pintarič, Vnuke in druge sorodnike, v starem kraju pa sestro Heleno. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 8.30 uri iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
Robert H. Johnston, novi pomožni varnostni direktor
Danes je bil zaprisežen za pomožnega varnostnega direktorja mesta Cleveland Robert H. Johnston, star 37 let, ki je bil dosedaj član v službi FBI urada. Na to mesto ga je prošli ponedeljek imenoval župan Anthony Celebrezze. V svoji novi poziciji bo glasom poročil, pomagal varnostnemu direktorju John N. McCormicku v njegovem delu pri zasledovanju kriminalstva in korupcije.
Pomožni varnostni direktor Johnston je bil rojen v Clevelan-du. Graduiral je na Western Reserve univerzi. V drugi svetovni vojni je služil kot nadporočnik pri prvi diviziji marinov, s katerimi se je udeležil bojev na Guadalcanali in v Okinawi. Vr-nivši se v civilno službo, je sprejel službo leta 1947 kot posebni agent FBI. V tem svojstvu je vršil službo v FBI uradih v Pitts-burghu in Chicago predno je zopet prišel v Cleveland. V njegovi novi službi bo prejemal $9,438 letne plače.
Novi pomožni varnostni direktor je sin Howard A. John-stona, upokojnega policijskega poročnika v East Clevelandu. Njegova žena Lillian je Slovenka, hči poznanih Mr. in Mrs. James Koman iz 1226 E. 176 St. Imata sinčka Jeffrey, starega devet let, in hčerko Lynne, staro dve leti, stanujeta pa na istem naslov kot starši Mrs. Johnston.
TAJNIK DULLES OD$El v EVROPO; VSE BO ODVISNO OD RUSIJE!
WASHINGTON, 21. januarja—Danes opoldne je z letalom, ki ga je dal na razpolago predsednik Eisenhower ameriški državni tajnik John Foster Dulles odletel v Evropo, da se udeleži konference štirih zunanjih ministrov, ki se začne dne 25. januarja v Berlinu. Dulles je obdan z močnim štabom ameriških strokovnjakov. Pred odletom je naglasil svojo znano, "da je dovolj besed, da so potrebna dejanja." Ali bo konferenca štirih zunanjih ministrov uspešna ali ne, bo odvisno od zadržanja Sovjetske zveze.
Tajnik Dulles računa, da bo
konferenca trajala morda celo tri tedne. Če se bo tako dolgo zavlekla, potem bo zborovala en teden v vzhodnem delu Berlina, dva tedna pa v zapadnem delu Berlina. Medsebojni dogovor je namreč ta, da zaseda prvi teden v zapadnem, drugi teden v vzhodnem delu Berlina in če se bo podaljšala, tretji teden zopet v zapadnem delu Berlina.
Program konference
Gre za nemško in avstrijsko vprašanje. Amerika zahteva, da se obe Nemčiji združite in to na podlagi svobodno izvršenih volitev, taka združena Nemčija pa naj pčstavi svojo neodvisno vlado. S tako Nemčijo se bo nato sklenila dokončna mirovna pogodba.
Avstrijo naj zapustijo zased-bene čete in naj se s to svobodno Avstrijo sklene mirovna pogodba, Sedaj kako ta program izvesti?
Na zavezniški strani je razpoloženje dobro. In na ruski? Dejstvo je, daje vzhodni del Berlina poln plakatov, ki agitirajo zoper zapadni imperializem. V vzhodnem delu Berlina se vršijo velike parade, ki so demonstracija za zedinjeno Nemčijo, seveda po vzgledu Vzhodne Nemčije. Moskovski list "Izvestja" prinaša čk nek, v katerem trdi, da politika moči vodi končno do vojne, vojna z modernimi sredstvi pa pomeni popolno opustošenje.
Posebna razprodaja
V Brodnickovi trgovini s pohištvom na 16013-15 Waterloo Rd. imajo v teku posebno razprodajo na finih Sealy modrocih in Frigidaire kuhinjskih pečeh. Cene so zelo znižane in gospodinje se vabi, da si ogledajo te in druge hišne predmete, ki jih imajo v zalogi po posebnih cenah.
VOJNI UJETNIKI NA SVOBODI
PANMUNJOM, 20. januarja —Ko so se puščali iz ujetniških taborišč vojni ujetniki na svobodo, v noči priprav, pa tudi iz-praznevanja barak menda nihče ni spal. Niti ujetniki sami, niti indijske straže. Komunisti so hoteli z raznimi radijskimi ojačevalci poskusiti z zadnjo propagando, da se Kitajci in severni Korejci vrnejo nazaj v domovino. Slednji so prepevali narodne pesmi in vzklikali Čiang Kajše-ku in Rheeju. Kitajci gredo h Čiang Kajšeku, severni Korejci pa v južno Korejo.
Skupno je odšlo iz taborišč 22,093 Kitajcev in severnih Korejcev. V zadnjem momentu sta se premislila dva severna Korejca in se izjavila za pripravljena, da gresta v komunistično severno Korejo. Od Kitajcev je bilo 27 takih, ki so se do sedaj tudi javili za vrnitev v domovino.
327 južnih Korejcev, 21 Ame-
rikancev in en Britanec, ki so se izjavili za komunizem, je tako ostalo samih v taborišču za vojne ujetnike. Indijske straže jih smatrajo za komunistične vojne ujetnike in so jih formalno predale komunističnemu vojnemu poveljstvu, ki pa je začetkoma odklonila njih prevzem. Računa se s tem, da se bodo komunisti premislili in jih bodo sprejeli.
Vrhovni zavezniški poveljnik ameriški general Hull je priletel iz Tokia v Panmunjom. Ponovil je svojo trditev, da bodo zavezniki zvesto vztrajali na besedilu premirja, to je, da bodo izpuščeni severni Korejci in, Kitajci v noči od petka na soboto proglašeni za svobodne civiliste. Do tedaj se bodo nahajali pod varstvom zavezniških čet. Strah, da bi komunisti začeli s kako oboroženo akcijo, se je izkazal za neutemeljen.
DETEKTIVI, KI SE NISO OBNESLI
Preselil pisarno
Mr. Anthony F. Novak, ki je imel svojo pisarno v Slov. nar. domu, se je preselil v prostore, kjer se je svoječasno nahajala Novakova pekarija na 6218 St. Clair Ave. Kot izkušen "accountant" specializira v knjigovodstvu in pripravi raznih davčnih listin. Pri primarnih volitvah 4. maja bo kandidat za državnega poslanca. Je sin poznane Mrs. Mary Novak, ki je s svojim pokojnim nriožem dolgo let vodila pekarijo na omenjenem naslovu. Priporoča se v naklonjenost.
Kakor smo že poročali, Je mesto San Francisco doživelo senzacijo, ki je šla po celi Amertki in o kateri se je razpisalo časopisje, poročil pa so bile polne tudi radijske in televizijske postaje. Podjetnik Leonard Moskovitz, star 36 let, je bil prejšnjo soboto ugrabljen in zaprt v neki hiši v San Francisco. Ugrabitelja sta ga privezala na posteljo, mu zamašila usta in ušesa in mu grozila, da ga bosta mučila do smrti, če ne plača odkupnine $500,000.
Kdo sta ugrabitelja? 43 letni Joseph Lear in 57 letni Harold Jackson, oba domačina iz Cali-fornije. Oba sta se svoječasno pečala z detektivsko, oziroma policijsko službo. V praksi se sedaj nista dobro izkazala.
Šlo je za odkupnino. Joseph Lear je imel naslove, na koga naj se obrne. Šel je v bližnjo telefonsko celico in začel telefonirati znancem Moskovitza glede odkupnine. Pri tem je bil tako ne-
STAREJŠE ŽENSKE IMAJO PREDNOST
Podatki izkazujejo, da ženske, ki delajo izven doma, imajo običajno srednjo ali celo visokošolsko izobrazbo. Večina teh žensk se kmalu poroči. Večji del odgajajo nato doma otroke, da dovršijo šole ali pa dosežejo socialni položaj, ko se lahko rinejo sami naprej. Medtem pa same dočakajo starost 40 do 45 let. Ali je po njih na delovnem trgu povpraševanje?
Pravijo, da je. Predvsem gre za ženske, ki imajo že precej skušenj tako kar se tiče dela, kakor tudi življenja samega. Odtod tudi pojav, da je na ameriškem delu vedno več poročenih žensk, ki so odgojile svoje otroke, se nato povrnile na delo, sedaj že v starosti med 40 in 65 leti.
Podatki, ki so vsekakor veljavni zopet samo za Ameriko.
roden, da se je dal ujeti v past. Pozvani so se z njim razgovar-jali tako dolgo, da je bila med tem časom'obveščena policija, ki je tako dobila sled, v katero tele fonsko celico naj gre. Ravno ko je Lear še govoril in zatrjeval, da mora prekiniti s telefonskim razgovorom, ga je prijel policaj in aretiral. Ker je bilo znano ime sokrivca Harolda Jacksona, njegovo stanovanje, oziroma tre-notno bivanje, je bila tudi aretacija slednjega lahka zadeva. Nobeden ni izplačal nobene odkupnine in gre torej za srečnejši slučaj, kot pa je bil oni z otrokom Greenlease v Kansas City, ki je bil umorjen in izplačana odkupnina $600,000, od katerih družina Greenlease še danes nima povrnjenih $300,000.
Policija sumi, da poleg Leara in Jacksona mora biti v ugrabitev Moskovitza zapletena cela veriga soudeležencev.
RAZNE VESTI S SVETA
Včeraj ko je zapustila vojaška transportna ladja s 10,000 kitajskimi vojnimi ujetniki na krovu pristanišče Inchon na Koreji, je zadela v malo ameriško ladjo, na kateri je bilo 24 marinov, dva druga vojaka in dva Korejca, ter se je ta ladjica z vsemi na krovu potopila. Gre za eno največjih povojnih nesreč na Koreji in v zvezi s Korejo.
Clevelandčan Edward Kase-lak, v športnem svetu znan igralec, sedaj v službi ameriške civilne avijacije, je padel kot ko-možni pilot. Ubil še je v tovornem letalu, ki je strmoglavilo v Kansas City.
Predsednik Eisenhower je danes predložil kongresu federalni proračun, ki je prvi republikanski federalni proračun v 21 letih. Proračun bo za pet milijard dolarjev nižji od sedanjega.
Med Jugoslavijo in sosednjo Albanijo so se razmere zbolj-šale. Obe državi ste podpisali pogodbo o končni ureditvi mejah.
21 ameriških vojakov-ujetni-kov po komunistih za časa vojne na Koreji, ki so odklanjali sedaj povratek v Ameriko, ker so komunisti, bo jutri uradno črtanih iz vojaških spisov. Njim se bo javilo, da so v Ameriki nezaže-Ijeni.
Nizozemska vlada je z odobritvijo obeh zbornic sprejela pogodbo o skupni zapadno-evrop-ski obrambi. To je poleg Zapa-dne Nemčije, prva evropska država, ki je to pogodbo odobrila.
Predsednik Eisenhower je dal ob tej priliki izjavo, v kateri toplo pozdravlja sklep Nizozemske države.
Delavci so si za letp 1954 postavili daljni program, da se izbojuje garantirano letno mezdo. Vodstvo družbe General Motors je uradno izjavilo, da tej zahtevi Ф naklonjeno.
Brezposelnost je visoko narastla!
Vlada priznava nadaljnjo nezaposlitev
107 LET STAR VETERAN UMIRA
AUSTIN, Texas, 20. januarja —Eden od dveh živečih veteranov Texasa iz ameriške državljanske vojne, Thomas Ridle, star 107 let, ]e obolel na pljučnici. Zdravniki mu posvečajo sicer vso pažnjo, vendar privatno izjavljajo, da so ure njegovega življenja že štete.
Demokrati in Wagner
NEW YORK, 20. januarja— Država New York, kakor mesto samo, sta v ameriški notranji politiki važna politična faktorja. Pri volitvi predsednika republike je država New York važna, včasih celo odločilna, ko gre za tako imenovane volilne može, katerih številčno daje dosti za volitev predsednika. New York sam kot mesto je finančni centrum Amerike.
Novi župan mesta New Yorka Robert Wagner naj ne bo samo župan mesta, marveč naj ima važno vlogo v političnem življenju demokratske stranke, posebno, ko se nahajamo v volilnem letu 1954. Pri zadnji kandidaturi je imel na demokratski listi sicer neodvisnega protikandidata Vin-centa Impellitteria, kateri je propadel že pri primarnih volitvah. Da bi ne bilo razpok v demokratski stranki, je Wagner postavil Impellittefia na važno sodniško mesto New Yorka.
Politični račun demokratov v New Yorku je tale;
Združeni demokrat je v New Yorku lahko pomagajo izvoliti demokratskega governerja države New York, kateri je od leta 1942 dalje republikanec. V volilnem letu 1956 naj tako ojačena demokratska stranka bistveno pripomore, da bo izvoljen demokratski predsednik republike.
"PODROČJE MESTA CLEVELANDA JE OZNAČENO ZA SLABO"
Voditelji delavskih unij so na skupni seji ugotovili, da je področje Clevelanda v vprašanju zaposlenosti in nezaposlenosti hudo prizadeto vsled odpuščanja od dela. Federalna vlada je javila, da je v tednu, ki se je končal dne 9. januarja, zaprosilo novih 467,500 delavcev v deželi za brezposelno podporo, kar je rekord v času po zadnji svetovni vojni.
Po statistiki federalne vlade je'
začetkom januarja bilo v Ameriki 1,816,000 brezposelnih. Z gornjo številko 467,500, ki zna-či nadaljnje brezposelne prvega tedna v januarju, bi bilo 1,816,-000 brezposelnih. Vendar se nadalje priznava, da je sedaj število brezposelnih že nad dva milijona, če se vzame v poštev tudi ne registrirane delavce.
Za Adamičev spomenik
Dramsko društvo "Anton Ve-rokšek" je na svoji zadnji seji odobrilo prispevati $50. v sklad za Adamičev spomenik, za katerega je podvzela akcijo Slovenska izseljenska matica v Ljubljani.
Zakoni med bogataši
Sodnik Joseph Silbert je podpisal dogovor, kakor tudi raz-poroko zakonskega para Blossom. Zakonca Blossom sta se poročila dne 17. junija 1937 in se ločila lanskega maja. Mož izhaja iz najvišjih družbenih plasti Clevelanda ; kongresnica Frances Bolton je njegova teta. Je ravnatelj banke Central National in uveljavlja se tudi v drugih važnih gospodarskih družbah. V družini je četvero otrok v starosti od 19 mesecev do 15 let. Kakšno preživnino bo dobila ga. Blossom po tem dogovoru? Skupno v vrednosti $2,500,000! Zakaj razporoka? Mož je z ženo ravnal, kakor s plačano služkinjo,—tako trdi ona. Imenovana vsota vsebuje vzdrževalne zneske tudi za štiri otroke, ki so bili prisojeni ženi.
Zaroka
Mr. in Mrs. Frank Lužar iz 1315 E. 167 St. naznanjata, da sta se zaročila njuna hčerka Mary Patricia in Mr. Frank A. Ivančič, sin Mrs. Rose Ivančič, 1254 E. 169 St. Poroka se vrši v maju. Čestitamo! Iz bolnišnice
Iz Euclid-Glenville bolnišnice se je vrnila domov Mrs. Mary Zakrajšek iz 14211 Thames Ave., ki je srečno prestala operacijo. Sedaj se nahaja na domu pod zdravniško oskrbo in prijateljica jo lahko obiščejo.
Okrog 36 milijonov delavcev je zaščitenih po zavarovanju zoper brezposelnost. Ko se objavljajo številke brezposelnih, je upoštevati, da vlada računa samo s temi. Potemtakem je verjeti trditvi Walterja Reutherja, da je splošno število brezposelnih doseglo tri milijone.
V primeri z lanskim letom je bilo začetkom januarja 1,152,000 brezposelnih.
Stanje v Clevelandu
Urad, ki izplačuje brezposelno podporo, javlja, da je bilo pretekli teden 16,152 prosilcev, teden nazaj pa 16,923. V kolikor so točne te številke, ne moremo reči. Delavske unije govorijo o tem, da je trenotno računati s številko 17,000. Vsekako pa gre za številko, ki je najvišja od leta 1949 dalje. Leto 1952 je bilo močno prizadeto, to pa le vsled velike stavke v industriji jekla.
Clevelandski, industriji daje pečat avtomobilska industrija, čeprav je njen formalni sedež v Detroitu. Cleveland dobavlja De-troitu razne sestavne dele, deloma je producent kompletnih avtomobilov, predvsem tovornih. Z industrijo avtomobilov so nadalje povezane druge industrije kot je jeklo, baker in podobno in je naravno, da so z upadcem v centrali prizadete tudi industrije izven nje.
(Podjetje General Motors je najavilo, da bo za razširjenje svojih obratov in produkcije potrošilo v prihodnjih dveh letih eno milijardo dolarjev. Vodstvo podjetja je mnenja, da ni nobenega razloga za razburjenje. Tu-
di konsum na splošno, da ni padel. Glavno je, trdi ta velika družba, da se ne trosijo alar-mante vesti, ker te so sposobne, da podminirajo javno zaupanje in ustvarijo končno položaj, ki res vodi v krizo.)
Položaj v Ohio
Iz Columbusa poročajo, da je bilo v tednu, ki se je končal s 16. januarjem, v celoti 20,121 novih brezposelnih, ki so zahtevali podporo. Celotno število pa je 24,776, kar znači rekord zadnjih let.
Če primerjamo lanski januar z letošnjim, potem je bilo lanskega leta na teden približno 8,600 delavcev, ki so prejemali brezposelno podporo; razlika je torej občutna.
Ugotoviti je nadalje, da ameriške železnice odpuščajo nadalje. Splošni izgovor je ta, da ni prometa. Tudi v tvornicah strojev se nadaljuje s odpusti. Zopet primerjaje—leto 1953 in 1954 bo meseca februarja leta 1954 samo v tej panogi 2,700 delavnih moči manj na delu, kot jih je bilo leta 1953.
Organizirano delavstvo j e mnenja, da se mora k stanju brezposelnosti oglasiti tudi Bela hiša, ki ima itak posvetovalni organ, ki se s tem vprašanjem ba-vi. Do sedaj je bila tiho, molčal pa je enako delavski tajnik Mitchell.
Mlad. zbor SDD
Jutri, v petek zvečer se vrši seja Mladinskega pevskega zbora Slov. del. doma na Waterloo Rd. Pričetek ob 7.30 uri. Seja je zelo važna in prosi se starše ter vse, ki se zanimajo za zbor, da gotovo pridejo na sejo.
Zaroka
Zaročila sta se Miss Mildred Bauer, hčerka Mrs. Anna Bauer iz 7540 Star Ave., in Mr.Eugenc Petonič, sin Mr. in Mrs. John P. Petonic, 4529 W. 172 St. Čestitamo !
AMERIKA TRGUJE S KOMUNISTI
WASHINGTON, 20. januarja —Debata o vprašanju, ali naj se zapadnemu svetu na splošno dovoli trgovati s komunističnimi državami, se razvija dalje. V kampanji senatorja McCarthya, ki je zoper tako trgovino, posebno zoper trgovino s komunistično Kitajsko, je značilno,,da je Amerika pod republikansko vlado v letu 1953 celo pomnožila trgovski promet s komunističnimi državami. Številke so zelo zgovorne. V letu 1952 je Amerika uvozila iz Poljske, Vzhodne Nemčije Bolgarije, Sovjetske zveze in Albanije blaga za vrednost $4,177,-970, v letu 1953 pa že za vrednost $6,114,182.
Izvozila v iste države v letu 1952 za vrednost $1,556,000, v letu 1953 pa že za vrednost $4,680,000.
Posebno živahni stiki so s Poljsko in z Vzhodno Nemčijo. Iz Vzhodne. Nemčije dobivamo fotografske potrebščine, katerih središče je znano mesto Jena, katero so zavzeli v zadnji vojni Amerikanci, nato pa odstopili Rusom v upravo. V Vzhodno Nemčijo izvažamo v prvi vrsti tobak, v Češko žganje, na Madžarsko medicinske potrebščine, na Poljsko pa avtomobile; v Sovjetsko zvezo v glavnem pisarniške potrebščine in opremo.
Trdi se, da bo pojačena trgovska zveza s komunističnimi državami slednje bolj povezala z zapadnim svetom, kakor je bil to slučaj do sedaj. To misel zastopa poleg Stassena tudi ameriški državni tajnik John Foster Dulles.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO, 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEndeiBon 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto).............................................................$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev) _____________________________________________ 6.00
For Three Months—(Za tri mesece) _______________________________________________ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) __________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) ____________________
For Three Months—(Za tri mesece) ______________________
_$12.00 _ 7.00 .. 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
EISENHOWER IMA NAČRT?
Bela hiša v Washingtonu, ki je imela nekaj desetletij nazaj le nekaj običajnega uradništva kot so straže in razni upravitelji, je danes kakor mravljišče. Začelo se je deloma že s Teodorjem Rooseveltom, popolnoma razmahnilo pa s Franklinom Rooseveltom. Če naj namreč Amerika kot država posega na vsa polja našega življenja, je jasno, da je potreben štab strokovnjakov, ki daje predsedniku v tej razpredenosti svoje strokovne nasvete. Čisto je nadalje jasno, da predsednik sam ne more biti na vseh poljih doma in da rabi pomočnike.
Zopet je več kot zanimivo, da se je predsednik Eisenhower obdal s celo mrežo raznih svetovalcev. V Beli hiši obstoja sistem "sosvetov" raznih posvetovalnih komisij, ki zasledujejo gospodarska gibanja in gospodarska trenja v Ameriki. Na čelu ene najvažnejših komisij je Arthur Burns, sicer redni profesor univerze Columbia. V to komisijo pošiljajo svoja zastopstva vsa tako imenovana gospo-aarska tajništva federalne vlade, da proučujejo trenotni položaj.
Eisenhower je torej osvojil tudi v tem pogledu program demokratov, Roosevelta in Trumana!
Bela hiša javlja, da si je v svesti začetnega upadanja v gospodarstvu in Tla račuha, da bo že v letu 1954 ta upadec kakih deset odstotkov gospodarskega življenja iz leta 1953. Vendar pa je osnovna misel še vedno bistveno republikanska in to je, da naj bo Amerika torišče "busi-nessa," ker če bo dober "business," bo podana prosperi-teta, blagostanje za vse sloje. To stališče se razlikuje bistveno s stališčem Roosevelta in Trumana, ki sta blagostanje pojmovala od spodaj navzgor in ki nista bila prepričana, da je napredek "businessa" že sam na sebi tudi pogoj za splošno blagostanje. Eisenhower se v svoji socialno politični zamisli vrti, kakor v začaranem krogu. Recimo vprašanje davkov, ki ga plačujejo ameriške pridobitne kompanije. Čim manj davka na te kompanije, tem več kapitala bodo imele na razpolago, da razširijo svoje obrate, skratka, da čim več investirajo. S tem pa je podan nadaljnji pogoj—večje zaposlenosti. Ni važno, da bi bla-ganja federalne vlade pri tem izgubila na davkih, ki bi šli v milijone in milijone, da ne rečemo v milijarde. Davki bi prišli v blagajno po drugi stranski poti kot je na primer davek na osebne dohodke, predvsem delavstva. Izrazito nesocialno mišljenje!
Kolikor so znani podatki o delu teh komisij in svetovalcev, vsi skupno zagovarjajo uvedbo posebnega, rekli bi prometnega davka, bolje rečeno davka, ki ga plača kupec, ko nekaj kupi. Ta namera Bele hiše, kakor tudi federalne vlade je bila od strani ameriškega delavstva, kakor hitro je za njo zaznalo, odbita z ogorčenostjo. Glavno pa ostane vseeno dejstvo, da je v enem oziru tudi Eisenhower ju pred očmi še vedno "enterprise," misel, da naj se le producira in producira, s tem pa, da bo rešen končno celotni gospodarski problem.
Gospodarsko vprašanje se le študira! Gre torej za osnovno zamisel, da so prešli časi, ko je bila vsakemu Amerikancu dana prosta pot, da se izživlja, kakor ve in zna, brez ozira na skupne interese. Ideja sama, ki je v ostalem tudi ideja ameriškega organiziranega delavstva in zoper katero Eisenhower vsaj kot' najvišja upravna osebnost Amerike, ne more krmariti barko-Amerike. Vprašanje je le v koliko bo Eisenhower zajel tiste toke ameriškega ljudskega življenja, ki zahtevajo ravno radi splošne ć.meriške blaginje tudi svoje. Če se bo postavil na stališče, da je nekaj milijonov več ali manj brezposelnih, pomanjkanju in bedi prepuščenih ljudi, nekaj brazpomembnega, samo da dela napredke sebični osebni kapitalizem, potem bo pač dokazal, da kljub raznim komisijam, ki študirajo neko načrtno gospodarstvo velikih sodobnih socialnih trenj v svetu na splošno, in tudi v Ameriki, ni doumel, do dna. Lahko se dogodi, da postane navidezno lep program balonoček, ki se razpoči v nič.	L.Č.
11ш|11ц|1|ц|11|»|1||и|||ц||||«11т|||»|||ц|||ц|||м||||иц
||в1||1а||||в|'||1а||||ш1||1а||||а1|||а!||1а||||ш1||1в1||и|||1в||
UREDNIKOVA POŠTA
»(■||11и|111м[1|[и||||и|||[а||||и[п|и[||1и[||[а1||д||||д||ј}а1| «1№||1в|||1ш1||1н1|||в1||1а1||1н1||1ш1||1в1||1а1||1в1||1а1||1«1
ODLOČILNA BITKA PROTI ZAPOSTAVLJANJU NA AMERIŠKIH VSEUČILIŠČIH
Ložanje vabijo na veselico
CLEVELAND, O.—Stara navada pri našem društvu je, da vsako leto v predpustu priredimo plesno veselico, da se naše članstvo v družbi naših številnih prijateljev razveseli. Tudi letos prireja Samostojno podporno društvo Ložka dolina svojo veselico in sicer v soboto, 23. januarja v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
Prav prijazno vabim vse naše članstvo in vse naše prijatelje ter sploh vse prijatelje dobre zabave, da pridete v soboto k "Ložanom" na ples. Igral bo Eddie Habat in njegov orkester. Vsi, ki ste že slišali ta orkester, veste, da zaigrajo tako, da je vse na poskok. In prav tako bo tudi v soboto. Postrežba bo v vseh ozirih prvovrstna, kot je to navada na naših veselicah in to veste tudi vsi, ki ste v preteklosti posetili veselico društva Ložka dolina. In seveda, poleg plesa in vseh finih okrepčil tudi petja ne bo manjkalo, saj kako si pa morete misliti in predstavljati ve selo družbo Ložanov pa brez petja . . .
Torej, če si želite večer dobre zabave v prijetni domači družbi svojih prijateljev, kar pridite v soboto zvečer (23. januarja) v Slovenski narodni dom, kjer bcf-ste z veseljem in prijazno sprejeti. Na veselo svidenje vam kliče,
Frank Baraga, predsednik.
Gnojenje zemlje pred i,000 leti
čeprav mnogi domnevajo, da je gnojenje zemlje pridobitev no vejše dobe nam zgodovina neo-vrgljivo dokazuje, da je človeštvo že pred 200 leti zemljo gnojilo. '
Takrat se je človeštvo v nekaterih pokrajinah že tako razumno ravnalo, da je bila zemlja rodovitna. Tako nam že Homer v svoji Odiseji poroča, kako Odse-jev oče gnoji svoje polje s hlevskim gnojem. V stari Grčiji, pred 2500 leti, je kralj Avgias dal po Herkulu očistiti svoj ogromni hlev gnoja, ki se je v njem nakopičil. Tudi stari Rimjalni so uporabljali hlevski gnoj za svoje njive ter postavljali oltarje Sterkutusu, ki je ugotovil njegovo učinkovitost za zvišanje poljskih pridelkov. Viseče vrto^ ve kraljice Semiramis iz Mezopo-tanije so že pred 3250 leti gnojili s komposom. Kartažani v Afriki so se že pred 2500 leti posluževali golobjih odpadkov za gnojenje vrtov. Rimski zgodo-vinopisec Kolumela je v svojih spisih hvalil učinek živalskega gnoja in je že tedaj ugotovil, da je izmed raznih vrst gnoja svinjski najslabši.
Hkrati je človek tudi spoznal vrednost nekaterih vrst zemlje kot dobro gnojilo. Najbogatejše pridelke so prinesle poplavo rek Evfrata in Tigrisa v Mezopotamiji ill Nila v Egiptu. Reko Nil so častili kot boga rodovitnosti, ki s svojimi poplavami prinaša deželi bogate pridelke. Egipčani so tudi ostanke žetve, strnišČa uporabljali kot primerno snov za napravo humoznega gnoja v zemlji.
Visoko-šolska društva z imeni sestavljenimi iz grških črk se pojavljajo te dni pogosto v no-vinah—in vzrok za to je dober. Predstavljajo polje, na katerem se pomika bitka proti zapostavljanju k važni zmagi.
Društvo z imeni iz grških črk, dolgo časa značilna posebnost ameriškega visokošolskega življenja, se razlikujejo od drugih dijaških društev ker so soci-jalne narave. Danes znaša število istih več kot 250, ako štejemo poklicna društva z imeni iz grških črk. Ona s člani možkega spola se imenujejo bratstva, ona s člani ženskega spola pa se-strinstva. Vsaka podružnica deluje glasom ustave, ali pravil, glavnega stana. V nekaterih slučajih pa vsebujejo pravila narodnih organizacij točke glede sprejema članov.
Tekom zadnjih let, v istini že izza konca II. svetovne vojne, so pričele dejansko nasprotovati vseučiliške oblasti in, kar je še bolj važno, krajevne podružnice društvom z imeni iz grških črk, katera se poslušujejo zapostavljanja. Nasprotovanje se je zelo razširilo in postalo tako učinkovito, da izgleda kot da je zado-bilo razmerje narodnega gibanja.
Poročilo, ki ga je pred kratkim objavilo društvo Anti-Defama-tion eLague of B'nai B'rith, podaja zgodovino "gibanja." Pričelo se je 1. 1946, ko je odločilo vseučilišče Amherst, Massachusetts, da morajo do 1. 1951 vsa bratsva opustiti zapostavljanja, ker izgube v nasprotnem slučaju vse pravice na prostoru vseučilišča Amherst. Nekoliko kasneje je izstopila ena podružnica v Amherst iz narodne organizacije in vstanovila samostojno "krajevno" društvo. Do 1. 3948 so skoro vsa trinajstera bratstva tega vseučilišču opustila zapostavljanje.
V maju 1. 1947 je prekinila ena podružnic vseučilišča Mid-dlebury, Vermont, zvezo z narodno organizacijo radi plemenskega in verskega zapostavljanja. Na vseučilišču Wisconsin je glasovalo v aprilu 1.1948 550 članov trinajstih podružnic, katere so na podlagi pravil odrekale
članstvo Črncem, Judom in Katoličanom. 58 odstotkov je glasovalo, da se ta pravila odstrani, ako ne nasprotujejo temu njih narodne organizacije. Kasneje istega leta je podružnica zavoda Massachusetts Institute of Technology vrnila pravilnik, ker uradniki glavnega zavoda niso hoteli spremeniti pravila glede zapostavljanja.
L. 1949 so postali nastopi podružnic in vseučilišč tako številni, da jih ni mogoče navesti. Podajamo le nekaj značilnih primerov: Neka mednarodna odvetniška podružnica je opustila predpise za izločanje članov radi plemena. Vseučilišče Brown, Rhode Island, je opozorilo društva z imeni iz grških črk, da se jim bo zabranilo vstop na vseučilišča za Črnce v Washington, D. C., je ukinila tridesetletno navado in sprejela belega dijaka. Zavod Swarthmore, Pennsylvania, kjer so se zavezale štiri podružnice z grškimi imeni nasprotovati zapostavljanju v krogu njih narodne organizacije radi plemena in vere. Naroilu: odbor bratstev je priporočil, ne da bi to tudi zahteval, da opuste vsa društva z imeni iz grških črk pravila glede zapostavljanja
Izza 1.194 se je v tej smeri nadaljevalo. Številni zavodi, vključno vseučilišče Columbia, New York, so določili čas do katerega morajo opustiti društva versko in plemensko zapostavljanje. Pred kratkim, v oktobru, je nastopilo na tem polju vseučilišče države New York. Izključilo je vse krajevne podružnice, katere izločajo dijake radi "plemena, Darve, vere, mišljenja, narodnega izvora ali drugih umetnih povodov." Zapovedalo je tudi vsem bratstvom in sestrinstvom da pretržejo vse zveze z glavnimi društvi do 1. 1958.
Med tem so se pričela pojavljati številna med-vzgojna brat stva. Eno istih je mednarodna skupina ko je članstvo vklju čuje Protestante, Katoličane Jude, Muslimane, Črnce, Japon ce in Kitajce. Neko drugo šolsko društvo nastopa kot društvo proti izločanju. V zavodu Bowdoin, Maine, se je pa osnovalo bratstvo ki se nazivi je "Združenje vseh plemen."
(Common Council)
JANKO N. ROGELJ;
Prispevek k zgodovini S.N.I). v Clevelandu
v STARIH ČASIH So SE MOGOTCI BALI STRUPA
Iz navedenega sledi, da je človeštvo že pred 200 leti uporabljalo naslednje gnojilo: rečno blato, hlevski gnoj, kompost in podorano žitno strnišče. Posluževali so se pa tudi apnenca, laporja, mavca, kakor je razvidno iz poročil grških in rimskih pisateljev.
V neki škotski vasici je nedavno umrla sedem let stara deklica. Zdravnik je ugotovil zastrupljen je z arzenikom. Njenih staršev seveda niso mogli osumiti, da bi lastnega otroka zastrupili. Tako dolgo niso mogli ugotoviti vzroka. Končno pa je neki" kriminalistično razpoložen medicinec našel razlago. Iz sten je izžareval arzenik. Na stari, z arzenikom prepojeni tapeti se je začela nabirati plesen in na papirju je nastal zelo strupen arze. nikov vodik.
Arzenik je bil že od nekdaj najbolj razširjen strup na svetu. Zato je imel v svetovni zgodovini kot morilno orodje važno vlogo. Vsi mogotci sveta so se tresli pred njim, pa naj je šlo za cesarje ali papeže, saj so bili časi, ko so le redki mogotci umirali naravne smrti. Kot strup je bil arzenik znan na Vzhodu že pred več tisočletji. Grški filozof Aristotel ga je poznal z imenom sandara, njegov učenec Teofras pa je že poznal sedanji auripig-ment. Ker takrat še niso znali ugotoviti zastrupijenja, so imeli mogotci pse in mačke, ki so jim metali jestvine, preden so sami jedli. iSTekateri so pred jedjo po" klicali kuharje, da so morali vpričo njih nekatere jestvine po-kusiti. Morilci so bili namreč večkrat tudi kuharji. Kralji, cesarji in knezi so imeli v starih časih tudi tako imenovane poku-šalce, ki so jih dobro plačevali, da so poskusili vsako jed, preden jc prišla na njihovo mizo.
dostovala, da se je človek zastru-pil> če se mu sčasoma ni privadil. Do novejšega časa so bili znani gornještajerski kmetje, ki so uživali precej arzenika, ne da bi se z njim zastrupili. Mazali so ga na kruh toliko, da bi se lahko z njim zastrupil vol. In čemu? Ker so se po njem počutili krepkejše, bodrejša.
Homer omenja Odisejevo zastrupljeno puščico, kralj Mitri. dates pa je tudi že poznal proti-strupe. Kraljica Kleopatra je imela bogate izkušnje s kačjim strupom in baje je delala z njim poskuse na živih ljudeh. Rimski konzul Sulla je leta 1900 pred našim štetjem izdal prvi zakon proti mešalcem stnipov. Več rimskih cesarjev je podleglo za-strupljenju, nekateri pa so se sami zastrupili. Nero, eden največjih prijateljev zastrupljanja ljudi, je dajal prednost akonitu, ki ga je mešal z opijem. Njegova mati Agripina, ki je imela zaposleno mešalko strupov Lo-custo, je s tem strupom zastrupila svojega moža севдгја Klau-dija in Neronovega polbrata Bri-tanica. Agripina je imela tudi protistrup, za katerega Nero ni vedel. Zato tudi svoje matere ni mogel zastrupiti. Moral jo je dati zadaviti.
Cesarja Otona III. so baje pred tisoč leti umorili z zastrupljeno rokavico, ki so jo prepo-jili z arzcnikovo kislino. Neznatna rana je zadostovala, da je prišel strup v kri. Podkupljeni zločinski zditivniki so dajali v
(Nadaljevanje)
Frances Lausche, Štefan Lun-der, Frank Lunka, Agnes Lun-der, Mike Lah, Blaž Logar, Frank Lausche, Herold Lausche, Dominik Laušin, Maks Le-onardi, Karol Lenardič, Josip Levstik, Louis Lahkar, Josip Linger, Jakob Lunder, John Le-var, Anton Laurich, Anton Lah, Anton Logar, John Ladiha, Frank Laurič, Jakob Lužar, Be-no B. Leustig.
John Močnik, Frank Mikše, Rozi Mayers, Frank Makovec, Anton Milavec, Josip Milavec, Jakob Mesec, John Mesec, Flori-jan Mesojedec, Frank Milavec, John Mišmaš, Louis Mojškerc, Josip Markovič, John Mivšek, Frank Marinko, Frank Mramor, Josip Merhar, Josip Marinoič Ana Marinčič, Anton Martinčič, Louis Murn, Matija Modic, Blaž Modic, Primož Modic, John Modic, Frank Mežnaršič, John Ma-rolt, Anton Marolt, Ignac Mil-ner, Dominik Martinčič, Matevž Mauser, Anton Malenšek.
Jakob Nagode, Peter Nago de, Josip Nose, Josip Novak, Frank Natlačen.
Louis Oražem, Anton Osov nik, Anton Oblak, Lovrenc Oblak, Frances Oblak, Frank Osredkar, Josip Osredkar, Peter Okleščan, Frank Olama.
Louis J. Pire, John Polak, Matt Petrovich, Rudolf Perdan, Helena Perdan, Anton Pluth, Frank Pikš, John Potokar, Mihael Podbevšek, Josip Papič, John Popetnik, Josip Plevnik, Louis T. Pire, Mildred Pire, An ton Pire, Frank Pire, John Pi-celj, Josip Polanc, Frank Pen-ca, Mike Pograis, Josip Pograjc, Anton Povše, Anton PlacAr John Pirnat, Edward Prijatelj. Frank Razinger, Frank Paulič, Viktor Peterca, John Paulič, Frank Perkopic, Karol Penko, John Požun, Jakob Požun, Ana Požun, Mary Polak, Josip Pin-colič, John Perušek, Blaž Pernat, John Pišler, Frank Podbevšek, John Punčah, Frank Podob-nikar, Josip Pegric, Josip Poz-nik, Mike Potočnik.
Janko N. Rogelj, Karol Rogelj, Louis Roje, John Roje, Jo-
el Rosa, Frank Rupert, John Rakovec.
Frank Somrak, Mike Setni-kar, Ignac Smuk, Matt Satko-vič, Josip Skuk, Vida Shiffrer, Ivanka Shiffrer, Frank Shiffrer, Frances Stolfa, Louis A. Starce, Slavko Strle, Anton Strle ml., Ana Sterle, Frank Skok, Josip Sadar, Andrej Sadar, Louise Satler, John Samsa, Ignac Si-nor, Josip Skupek, John Smrke, Anton Svete, Anton Stanovnik, Frank Suhadolnik, Louis Somrak, Frank Strniša, John Smre-kar, Anton Smole, John Snit, Frank Slejko. ^
Martin šorn. Frank šober, Louis Špehek, Josip šušnik, John šrbe, John Šivec, Frank šivec, John štefe, Josip Slogar, Jakob Švigelj, Anton Švigelj, Frank škulj. Frank Šercelj, John Škrabec, Frank Švajger, Frank šilec, Anton štrus, Antonija škrjanec, Anton Šega, Anton Škoda, Frank Sečnik, Anton Šabec, Uršula Škraba, Frank Štopar, Albin Štemberger.
John Tavčar, Andrej Teka-vec, Josip Trbižan, John Toma-žič, Louis Trbežnik, Fannie Tr-bežnik, Anton Tomažin, Josip Tomažič, Josip Taučar, John Turk, Louis Turk, Frank Turk, John Trenta, Frank Trebeč, Mary Trebeč, John Tratar, Jo-sip Trunkel Frank Truden, Mary Trampuš, Gabriel TrampuŠ, Frank Teka vec.
Andrej Urbas, Josip Unetič, Anton Ulčar, Anton Uss.
Josip Vidergar, Antonia Vr-tačnik, John Vegelj, Frank Vi-demšek, Anton Verlič, Mihael Vuk, Ivana Vokač, Julija Vo-kač, Frank Vidmar, Jakob Vidmar, Frances Vesel, Frank Vesel, karol Vin ter.
Frank Weiss, Anton Weiss, Josip Witchman.
Frank Zorich, Anton Zupan, Josip Zalokar, Agnes Zalokar, Uršula Zalokar, John Zaletel, Josip Zabukovec, Rose Zupančič, Louis Zupan, Frank Zelnik, Josip Zadnik, Albert Zgonik, Josip Zdovc, Anton Zorca, Martin Zaje, Josip Zaje, Louis Za-krajšek, Anton Zakrajšek, Anton Zaviršek, Anton Zadnik, Jakob Zadnik, John Zakrajšek,
sip Rebolj, George Rabenšek, j Mary Zupan, Frank Zimerman, John Raul, Louis Rehar, Rafa- Matt Zore.
GRUBER V AMERIKO
DUNAJ, 20. januarja — Dr. Karel Gruber je v političnem življenju Avstrije znana politična osebnost. Bil je tudi avstrijski zunani minister. Avstrijska vlada ga^ imenovala za poslanika Avstrije v Združenih državah.
SAMOMOR ZARADI NESREČNE LJUBEZNI
V nedeljo, 13. dec. 1953, je Štefka Jarc, stara 25 let, iz Malce vasi pri Mirni peči, okraj Novo mesto, skočila v potok in utonila. Dosedanje poizvedbe in pri njej najdeno poslovilno pismo kažejo na to, da je izvršila samomor iz nesrečne ljubezni.
POŽAR V CRNKOVClH
V petek, 11. dec. 1953, je nastal požar pri Antonu Gregori-ču v vasi Crnkovci, okraj Mari-bor-okolica. Zgoreli so šupa, svinjaki, hlevi in drvarnice, škoda pa je ocenjena na 100,000 din. Požar je nastal baje zaradi slabega dimnika.
NESREČA ALI UMOR
V petek, dne 11. dec. 1953, so našli truplo Antona Podgornika, roj. 1886 iz Sel, občina Oerniče, okraj Gorica. Podgornik je 10. XII, popival v gostilni Gonjače in od tam odšel v sosedno vas Marolče. Nazaj grede je zavil na neko stransko pot in je tu tako nesrečno padel, da se je nočno poškodoval na glavi, ni pa izključeno tudi, da je bila posredi tuja roka, kar organi tajništva za notranje zadeve še raziskujejo.
VLOM V TAVČARJEV HRAM
V noči od 12. na 13. dec. 1953 30 neznanci vlomili v Tavčarjev hram v istoimenski ulici v Ljubljani in odnesli 1,000 din gotovine ter radio aparat znamke "Kosmaj." Storilcev še niso izsledili.
Petinka grama arzenika je za-' starih včasih arzenik kot mažo
za rane, nekateri morilci pa so imeli ta strup skrit v svečah. S takšno zastrupljeno svečo so leta 1705 baje umorili cesarja Leopolda I. Zdaj so zastrupitve z arzenikom zelo redke, ker lahko kemična analiza pokaže v človeškem tslesu Ž3 milijotinko grama tega strupa.
{Po "Ljudski pravici")
POŽAR V DOMŽALAH
V soboto, 12. dec. 1953, ob 1. uri ponoči je izbruhnil požar v kemični tovarni v Domžalah. Vnela se je jermenica pri mlinu za mletje peska. Ker je bil požar takoj pogašen, je škode samo 10,000 din.
VLOM V BUFFET
V noči od 12. na 13. dec. 1953 je bilo vlomljeno v buffet pri "Angelci" na Cankarjevem na brćžju. Vlomilci so odnesli za 60,000 diri oblek, čevljev in pijače.
BNAKOPRAVNOST
BTBAN 8
o BREZDELNIH BOGATINIH
Naj vas pri tem poglavju nikar ne zmoti dejstvo, da ljudje z Velikimi dohodki, ki jih niso sami zaslužili, nikakor ne lenarijo in ne postopajo kar tja v dan. Živahnejši med njimi se celo preveč ženo, tako da morajo kdaj pa kdaj v zdravilišče, da si opomorejo. Tisti, ki skušajo življenje spremeniti v ene same dolge počitnice, spoznajo, da si morajo odpočiti tudi od tega. Lenarjenje je tako nenaravno in dolgočasno, ki od sile utruja. Na starih knjižnih policah bosta morda našli pozabljene knjige iz devetnajstega stoletja, v katerih se kakšna viktorijanska modna dama otepa očitkov lenobe s tem, da opisuje dnevni red v svojem gospodinjstvu in na obiskih po Londonu. Jaz bi še šel dosti rajši prodajat vezalke za čevlje, kakor da mi je bilo usojeno tako živeti. Na deželi je šport tako potanko organiziran, da ima vsak mesec v letu svoje posebnosti, v ta namen potrebne ribe in ptiče go je tako skrbno, da je za ubijanje vedno kaj na razpolago. Nevarnosti in atletska dejanja, o katerih se revežem v mestih niti ne sanja, so v podeželskih dvorcih, kjer zlomljen vrat komaj velja za nesrečo, čisto vsakdanja reč. Če ni športov, so igre: smučanje in sankanje, polo, tenis, drsanje na umetnem ledu in še kaj. Vse to zahteva precej več telesnega napora kakor bi ga bila voljna žrtvovati ta in ona revna ženska. Mlada dama bo po takem napornem dnevu med večerjo in spanjem preplesala daljšo pot, kakor jo opravi poštar. Resnično edini ljudje, ki so prav nesramno leni, so otroci tistih, ki so pravkar obogateli, otroci "novo-pečenih bogatnikov." Ker ti nesrečni srečniki niso ne atletsko izurjeni ne družabno disciplinirani kakor stari bogatini, pri katerih je tako imenovano "lepo življenje" izbrušena umetnost, ki zahteva strogega učenja, ne Vedo, kaj bi sami s seboj počeli. Zato je njihovo brezglavo pohajkovanje in požiranje čokoladnih krem, cigaret, kokteljkov in slabše vrste romanov in ilustriranih revij ob prevažanju iz enega velikega hotela v drugega v dragih avtomobilih zares po-
milovanja vredno. Že naslednji rod zapravi premoženje ali pa gre v šolo k tistemu razredu, kateremu zdaj lahko pripada, ter si pridobi njegove spretnosti, njegovo disciplino in navade.
Poleg špartanskega načina življenja, ki so ga iznašli zato, da zaposluje ljudi, ki jim ni treba delati in ki je pravzaprav ostanek stare plemenske ureditve, ko so bojevniki lovili in se bojevali, žene pa gospodinjile, je še glavno delovanje, s katerim se mora ukvarjati vladajoči razred, če naj obdrži v svojih rokah vso politično oblast, ker je to delo zastonj sko ali pa tako slabo plačano, da ga ne more prevzeti nihče, kdor se z delom preživlja, nadalje, ker so za višja mesta v državni službi potrebni izpiti, ki jih ne more opraviti nihče, kdor nima za seboj zelo drago izobrazbo, ostaja to delo v rokah bogatinov. Le tako si lahko pojasnimo sicer čisto nerazumljivi odpor lastniškega razreda zoper vsak poskus, da bi bilo delo v parlamentu zadostno plačano, čeprav imajo sami poglavitna mesta v parlamentu. Čeprav so sami bili častniki v armadi, so storili vse, da častnik ne bi mogel živeti s svojo plačo. Čeprav so se tepli za vsak sedež v parlamentu, so odklanjali, da bi država plačevala poslance in njihove volilne stroške. Čeprav so videli, v diplomatski službi rezervat za svoje mlajše sinove, so stavili pogoj, da ne more biti sprejet noben mladenič, ki nima vsaj štiri sto funtov lastnega letnega dohodka. Borili so se in se še borijo, da od političnega dela nihče ne bi mogel živeti, sicer bi se uprava odprla tudi revnim, oni pa bi bili ob svoj monopol.
Ker pa delo pri upravi države mora biti opravljeno, ga morajo opraviti -sami če ga nočejo prepustiti drugim. Zato najdete bogatine v parlamentu, v diplomaciji, v vojski, v pravosodju in krajevni samoupravi, da ne go-orimo o upravljanju njihovih posestev. Ljudi, ki tako delajo, pravzaprav ne moremo imeti za "brezdelne bogatine." Zal pa opravljajo to delo pri vladanju s predsodkom v korist privilegijem svojega razreda, da lahko lenari. Zaradi splošne koristi bi
bilo dosti bolje, če bi se zabavali, kakor večina njihovega razreda, vladai^je pa rajši prepustili dobro plačanim uradnikom in ministrom, ki bi varovali vse države.
Žene brezdelnega razreda je nekoč krepilo njih delo: rodile so otroke in so gospodinjile. Dandanes pa se jih mnogo zateka h kontracepciji (ki ji pravijo tudi kontrola rojstev), pa ne da bi rodile omejeno število otrok, temveč da bi se temu sploh ognile. Staromodno domače gospodinjstvo se vse bolj umika življenju v hotelih in stanovanjih s služinčadjo ali pa prevzamejo to delo dame, ki jim je to poklic in so nekako ravnateljice zasebnih hotelov. Če bi bila to navadna delitev dela, ki bi omogočila ženi, da bi se ta posvetila kakšnemu poklicu, bi še šlo. Kajti marsikatera ženska ni prav nič sposobna za gospodinjstvo in zato prav tako malo sodi v kuhinji ali otroški sobi, kakor—po splošni sodbi—moški.
Pri ženskah z nezasluženimi in čezzmernimi dohodki pa omogoča ta način popolno jalovost in iskanje ugodja, s čimer se mnoge bogatinke prav do skrajnosti okoriščajo, ker drugače ne znajo.
Seveda je zmeraj nekaj primerov, da izredni možje in žene z dovolj nim nezasluženim dohodkom, s katerim bi lahko brez dela živeli, delajo več ko tisti, ki od dela žive, ter porabijo večino svojega denarja za napredek sveta. Florence Nightingale je v krimski vojni organizirala bolniško službo. Prepričevala je okorele vojaške zdravnike, opravljala neprijetno in nevarno delo v lazaretih, ko bi doma lahko udobno živela brez dela. John Ruskin je objavljal poročila, kako je porabil svoje lepe dohodke in kaj je vse storil, da bi dokazal, daje vsaj on pošten delavec in skrben upravitelj enega ljudskega premoženja, ki mu je pripadel. Ljudje tega kar niso mogli razumeti in so menili, da ni čisto pri pravem. Ko je pozneje kakor Jonathan Swift zapadel melanholiji, so si veselo zatrjevali, da se niso o njem prav nič motili.
Ko smo tako izčrpali pomen besed "brezdelni bogatini" in smo dodobra spoznali, da "brezdelen" ne pomeni, da nič ne dela (kar ni mogoče), temveč, da ne dela nič koristnega, da samo raz-
pravlja in nič ne ustvarja, lahko pritaknemo ta vzdevek razredu, ki šteje v skrajnem primeru desetino prebivalstva. Da lahko vztrajajo v brezdelju, mora ostalih devet desetin živeti v tako popolnem suženjstvu, njih suž-nost kot taka sploh ni uzakonjena. Lakota zadosti kroti reveže, da ne nalaga njihovim gospodarjem nobenih tistih obveznosti, zaradi katerih so sužnji za lastnike tako dragi. Še več, reve ženske bi se bridko pritoževale, če bi se kakšna bogatinka zgolj zaradi zdravja lotila navadnega dela. Kajti zdelo bi se jim, da bogatinka odjeda revam kruh.
In zdaj prihajamo do viška ti dosti denarja in nič dela 'naš ironije. Ko smo dovolili tem ljuudem zavidano prednost, da smejo imeti dosti denarja in nič dela (naš prismojeni recept za popolno srečo in polno svobodo), spoznamo, da bi lenarili, vedno kaj delajo, da bi'
V blag spomin
prve obletnice prerane smrti naše ljubljene hčerke in drage sestre


Josephine ROTAR-KRAINZ
ki je odšla v večnost dne 21. januarja 1953
če bi ljubezen čudež'mogla striti, in naše solze Tebe obuditi,
Tebe, preljuba, gomila tako rano ne bi krila!
Gomila tiha Te že krije,
na njej cvetlice poženo;
družina srčno Te ljubeča,
gojila bode jih skrbno.
Žalujoči ostali:
oče, mati, brat in sestre Euclid, Ohio, dne 21. jan 1954.




um
k. ..J.,.'..	ЈЦ '.....f ^
the palm tree that's
waiting for you
"ostali zmožni" za brezdelje. Namesto, da bi delali kar se jim poljubi, se navezujejo na utrudljiv red, ki mu pravijo družba in zabava. Če bi kaj takega skušali vsiliti navadni služkinji, bi vam pri priči odpovedala, trapist bi postal brezbožnik, samo da bi se rešil. Samo del vsega tega indijanski del, odkriti povratek k preprostemu življenju, lovu streljanju in življenju na deželi, je znosen. Pa še to zamoraš biti po poli divjak, da se ne naveličaš. Toliko o ppčetju brezdelnih bogatinov!
Somewhere in this land—ot tn this world ~your palm tree stands on a warm patch of sand, waiting fot you to arrive. A wistful dream for others, maybe. But for you, reality. And this is why...
The secret is the famous Payroll Savings Plan of investment in interest-earning U. S. Savings Bonds. Eight million working people today are saving successfully for all kinds of dreams-come-true on this sure plan.
Here's all you do. Go to your company's pay ofGce today and sign a Plan application. You say how much you want to save each payday (it can be as little as
a couple of dollars!). After that, the sum is saved/or you automatically before you draw your pay. Every time enough hs.s been accumulated it is invested in a Series E U.S. Savings Bond, in your name, and the Bond is delivered to you. Then your savings grow even greater. Because these Bonds can pay an average 3% interest, compounded semiannually, for as long as 19 years and 8 months!
Finding your palm...building youi home—whatever your goal may be, it's within your grasp! Just start saving for it foA)) — through the Payroll Savings Plan where yo'u work.
©
Tht C7.5. Coptrnmiftt does not ^đ^for this advertising. The Treasury Department thanku for their patrtotK donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST
Saving is so simple—when yor Invest in V. S. Savings Bonds on the Payroll Savings Plan
HIŠE NAPRODAJ
Zamenja se hišo
Lepa hiša Colonial tipa, s 6 sobami. Preproge; zimska okna in mreže, gorkota na plin, za-grajen jard; garaža in dovoz. Lahko takoj prevzamete.
KOVAČ REALTY
960 E. 185 St., KE 1-5030
Hiša Ranch tipa
na enemu akru zemlje; 3 spalnice, klet pod vso hišo. Vse udobnosti.
Nahaja se na 779 E. 305 St. v WiUowick, O.
Odprta na ogled v soboto in nedeljo od 2. do 5. ure popoldne. Imamo tudi pet dr-ugih hiš v tej okolici naprodaj. Za podrobnosti se obrnile na JOE LUKEK Tel. WIckliffe 3-4116 ob večerih
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša s 6 sobami, sama zase. Lota 60 čev. široka in 140 Cev. dolga. Ima fornez na plin in avtomatiCm grelec za vodo; zimska okna, garažo in še druge udobnosti.
Nahaja se na
691 EAST 157th STREET
blizu slovenske cerkve in šole na Holmes Ave. Hiša je prfazna in se lahko vselite takoj.. Pokličite za sestanek, da se jo vam pokaže.
IV 1-0992 ali LI 1-8027
Oglašajte v * - • Enakoprairnosti
OTROK V KOVČKU
SAN FRANCISCO, 20. januarja—Ga. Patches Kistler je čakala na postaji prevozne družbe Greyhound na izvoščka, katerega je poklicala. S seboj je imela osebni kovček, katerega je v čakanju odložila. Ko se je izvošček javil, je hitro pograbila za kovček, ki je bil zraven njenega. Ko je prišla domov in kovček odprla, je našla v njem—otroka. Šlo je za novorojenčka, ki je bil še živ.
ZAVAROVALNINA
na ШбО - BIZNES - AVTO -
ŽIVLJENJE
Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi
DANIEL STAKICH
815 EAST 185th STREET
poleg
St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934
PO FILOZOFSKO
LONDON, 20. januarja—Znani filozof Betrand Russell, star 81 let, se je moral podvreči operaciji. Dejal je, "da gre za malenkost."
AN OPPORTUNITY FOR A YOUNG WOMAN
TELLER POSITION OPEN
Experienced or will train for
full time work.
Pleasant working conditions.
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO.
6235 ST. CLAIR AVENUE HE 1-5670
V NAJEM
V NAJEM SE ODDA
dve spalni sobi, dvema moškima ali pa ženskama. Na željo se dobi tudi hrano ali pa če si sami hočete kuhati. Tudi garaža. Blizu A.J.C. na Recher Ave.
Pokličite KE 1-7520
ANTHONY F. NOVAK
Knjigovodstvo — Davčne listine — Letni računi
tel. UT 1-5158
9. zj. do 5. pop.
NAZNANILO!
Za knjigovodstvo in delo pri izpolnjevanju raznih davčnih listin je "Najboljše v deželi"
CLEVELAND ACCOUNTING
SEDA] V NOVIH PROSTORIH
Cleveland Accounting Service
6218 St. Clair Avenue
Novi uradi odprti
s 23. jamar jem 1954
GEORGE ZIMMERMAN,
odvetnik
RAY SCHENTUR.
prodajalec zavarovalnine in zemljišč

III
OLDm COST OF LIVING IS HAMMERING AT US TOO!
Da, Reddy Kiiowat je prizadetr, in prizadet močno radi povečanih stroškov obratovanja. Dejstvo je, da je "Old Hi" zvišal stroške materialu,
ki ga The Kiuminating Company potrebuje, gori, gori, gori—do 200% in več, nad cenami z leta 1939. Ta opis udarca za-udarcem vam bo dal vsaj malo pojma:
Premog, ki se ga uporabi na tisoče tonov na dan, stane dvakrat toliko kot leta 1939 . . . bakrena žica se je več kot podvojila v ceni , . . cena drogov in pritrdilnih desk se je potrojila od leta 1939. Medtem ko se je to višalo, so se naše lastne plače več kot podvojile.
Toda, tudi Reddy Kilowat je dal svoj pečat. Investirali smo na milijone dolarjev v avtomatično, mehanizirano opremo. Naši delavci so nudili nenehno pozornost stroškom vsakemu Illuminating obratu—in v teku tega so z boljšali svojo izurjenost kot vašo poslugo. Ti faktorji, poleg vaše povečane uporabe elektrike, so nam pomagali znižati povprečno ceno na enoto elektrike za domačo uporabo .. . znižati jo za 26% v zadnjih 14 letih,
Najsibo izid borbe Reddy proti visokim stroškom kakršenkoli, vi lahko računate na nas, da vam bomo tudi vnaprej nudili še boljšo električno poslugo po najnižjih cenah kot je mogoče.

ALWAYS ДТ fOUI SERVICE IN THE Kst
Vabilo
N A
LETNO PLESNO YESEUCO
samostojnega driišlvii
lom DOlINt
v SOBOTO, 23. JANUARJA
V SLOV. NAR. DOMU iia ST. CLAIR AVE. ^

Igra EDOm НЛВАТ ORKESTER s l*AVL ISAhEL, oznanjevaleem na radiu postaji WJMO VSTOPNINA 75c
«
STRAN i
ENAKOPRAVNOST
P bn srečen, ban vesel; vzel me
iji	Sji je s seboj v Godolo, kjer je pra-
Ш AVGUST ŠENOA:	И
D
logenes
Zgodovinska povest iz 18. stoletja
;А;|Д1||ШГ11Ш111Ш111Ш1111И1111М111Ш111Ш111Д111Ш1111»1111Ш1111М111Ш111Д1111»1111И1111«11111111И1111»111И1111И11Ш111И »k ■Ш||||а|||1в1||1а1(|1ш1||1а1||1ш1||1а1|1м1мш1||ш1||1а1||ш1||1ш1||1в1||1а1||1а1||1ш1||1а1||ш1||1в1|ив1||1а1||1в1||1в1|111
(Nadaljevanje) "Magnifice et carissime amice! (Spoštovani in dragi prijatelj.) Nemara si strašno hud, ker bi rad vedel, kaj se tukaj dela, jaz pa molčim. Toda opravkov imam čez glavo, ba,n mi je toliko naprtil na pleča in na je. zik, da komaj diham. Zdaj pa ad rem. Triumphavimus, (K stvari. Triumfirali smo.) brate! Stvar je dobljena. Najprej sem obiskal bana in mu izročil grofičino pismo. Skraja me je nekako čudno pogledal, nazadnje pa je le milosti jivo rekel: 'Bene!' Govorila sva o mareičem, o hrvaških zadevah namreč in on mi je dal za vsak posel posebej navodila. Da sem tudi sam marsikaj primernega pritaknil, si lahko misliš. Opisal sem Klefelda in našo kaptolsko gospodo, da si niti s snegom ne bodo omili obrazov. Pred saborom je ban sklical konferenco vse hrvaške gospode in poslancev. Bil je navzoč pala-tin. lurez curiae D juro Erdody, bil je banski namestnik, naš škof, bosenski škof Tausi, senj-ski Colic, vsi "magnates pos-sessionati in Croatia," (hrvaški bogataši.) pa tudi vsi naši able-gati. Najprej so predlagali, da naj plačamo 40,000 forintov na leto za bansko Krajino. Molčal sem, drugi tudi, kajpa! Tak je ukaz, in navsezadnje denar ne gre iz našega žepa. Potem je prišel na vrsto ta nesrečni Senj. Bog nebeški, kako ti ljudje vpijejo! Bojijo se, da postanejo kra-jišniki, sklicujejo se na stare pravice, hočejo biti svobodno kraljevsko mesto, sicer, pravijo, se bodo udinjali dunajski zbor-
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
DOMESTIC COUPLE
COUPLE — Woman for cooking, sotne housework. Man—chauffeur and house man. 3 adults, 2 children. Have other help. No laundry. Own rooms, bath. New ranch type house on edge of Hinsdale.
Hinsdale 4535
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, 2 children, need 5-6 room unfurnished apartment. South Side. Moderate rental.
HYde Park 3-6670
REAL ESTATE FOR SALE
nici, ki že tako skoraj vse Pri-morje smatra a conjuratione Zri-niana. (kot Zrinjsko zaroto.) Ne kateri naši, senjski škof seveda, pa tudi naš locumtenens, so kričali, da je treba prošnjo Senja-nov upoštevati. Ban mi je rekel, da v tej zadevi ne sme biti korenitega zaključka, ker bi dvoru ne ugajalo. Po drugi strani pa naj bom previden, kajti Senjani so privlekli polno skrinjo svojih pravic in na ves glas zahtevali—saj poznaš Primorce , da Hrvaška kraljevina usliši njihovo prošnjo. Jaz sem v tej zadevi potuhtal nekak miztum compositum. (kot zrinjsko zaroto.) Senj bo kraljevsko mesto, ne praženo ne pečeno, za kar se Madžari (inter nos!) ne zmenijo bogve kaj. Zdaj pa poslušaj, amie carissime! Na vrsti je Slavonija. Razneslo se je, da nekatera gospoda ugovarja, ker slavonske župani je volijo v madžarski sabor v svojih skupščinah, ne volijo pa pri nas colle-gialiter v zagrebški kongregaci-ji. Slišal sem, da se palatin na take govorice strašno jezi. In res je vstal na konferenci odposlanec zagrebškega kaptola—pa mahnil po Slavoniji. Da je od nekdaj spojena s Hrvaško, da spada pod bansko oblast, da je bila tej oblasti vrnjena, ko so Turke srečno spodili, da bi mora li Slavonci s Hrvati voliti v zagrebški kongregaciji za požun-ski sabor, da so te posebne volitve 'contra jura regni Croa tiae.' Takoj se je oglasil virovi-tiški podžupan Spišič in dejal: 'Mi spadamo pod bana in priha-^ jamo v važnih zadevah na zagrebški sabor. Toda pri vas je drugače. Varaždinska, zagreb ška in križevska župnija nimajo posebnih skupščin kakor mi, temveč vse obravnavajo v saboru. Naše zadeve so drugačne, a pot do Zagreba je dolga, zato ne moremo vsak mesec k vam na skupščino. Tri vaše župani je imajo skupno blagajno, mi pa posebne. Vpeljite spet svoje posebne skupščine, razdelite svoje blagajne, sabor naj bo pravi sa bor, pa bomo vsakokrat prišli. Kaj praviš k temu, amice Ivan? Deželna blagajna naj se nam zmuzne iz roke? Kakšen lucrum cessans! (izgubljen dobiček.) Te tolste krave ne damo iz rok, sem si mislil, in udaril nazaj špišićevi dokazi so docela resnični, sem potrdil, in treba jih je upoštevati, toda zaradi banske Krajine se hrvaška blagajna ne more razdeliti, zato je najbolj praktično, da ostane po starem in Slavonci naj posebej volijo za požunski sabr 'salva auctori-tate banali.' Vse, kar sem pred lagal, je sabor sprejel. Palatin
FLAT BUILDING with 2 furnished apartments, hot water heat. Combination storm windows and screens. Modern interior.
Phone GUnderson 4-0711
FLATS — 6 rooms each. Corner brick building. Full attic and basement with plastered ceiling. Enclosed rear porches. 2 car brick garage. Hot water heat. Other choice property available. Call Bishop 7-2900 or Yards 7-7670.
BUSINESS OPPORTUNm
Good Opportunity — BEAUTY SALON — Good location near Stony Island. Established 23 years. Good clientele. Excellent condition with complete equipment. Selling, retiring.
HYde Park 3-1003
CLEANING STORE — Must sell because of death. Corner Damen and Erie. $750 or best offer. Profitable business.
EAstgate 7-4529
Chicago, Ш.
TASTY BAKERY 16 W. Jefferson St.
NAPERVILLE, ILLINOIS
Complete line of COOKIES, STOLLEN COFFEE CAKES, ETC.
eses zbornice grof, Grasalković prijredil slovesnost Mariji Tereziji na čast. Prijatelj, kaj takega še nisem videl v življenju! Kako so streljali, kako so rakete frčale pod nebo, kako je bilo mesto razsvetljeno s samimi zvezdami in kako smo mi—pili, pili, amice, cela vedra samega toka j ca in šampanjca! Še zdaj imam mastne brke. Ampak o tem drugič. Kar sem ti pisal, sporoči 'bogovom' in lepi grofici Tereziji. Upam, da bo zadovoljna, in ti menda tudi. Blagajno so nam hoteli vzeti. Seveda! Tereziji povej še to, da ji bo v kratkem ban pisal zaradi stotnika Pakića. Zbogom.
Ad servita paratissimus amicus (Srčno vdani prijatelj.) Adamus Najšić."
Tako je pisal Najšic, hrvaški sin, ki je bil prisegel, da bo varoval hrvaške pravice; tako je storil eden prvih dostojanstvenikov domovine proti domovini! Na varaždinski, karlovški in slavonski Krajini je ležala vojaška pest, za časti v banski Krajini so se trgali tujci, ki jih je moralo plačevati hrvaško ljudstvo. Primorju je vladala dunajska državna blagajna, Slavonijo je domača lakomnost na pol prodala Madžarom—taka je bila podoba hrvaške dežele, v kateri se je posušilo jedro in usahnilo srce, ki zna ljubiti, varovati in poveličevati svojo domovino. Toda v tistem trenutku, ko je bilo vse razdejano in razkrojeno, je buh-nil grozni plamen.
Bilo je junija proti večeru. Po ulicah je dirjalo nekaj konjenikov, pred deželno hišo je stal bataljon polkovnije barona Molka—regulaši. Ob tej mračni uri je popotno oblečen polkovnik Klefeld korakal čez Markov trg proti Gosposki ulici. Hodil je z zaskrbljenim obrazom in s po-vešeno glavo; dolge ostroge in kriva sablja so nenavadno zvon j-klale po kamnitem tlaku. Ravno je hotel zaviti za vogal pri posvetovalnici, ko je srečal človeka, ogrnjenega v dolg plašč.
"Bon soir, monsieur le baron," (Dober večer, gospod baron.) je pozdravil meščan.
"Vi, magnifice Janković!" je rekel osuplo polkovnik in za korak odstopil. "Kam?"
"K vam."
"Isto sem nameraval jaz."
"Kaže, da se odpravljate na pot. Kam?"
"V Petrin jo, Kostanjevico, še nocoj."
"Po kaj? Mar na Turke?"
"Na krajišnike. Krajišniki gr ške vere so se vzdignili kot vi har; spodili so oficirje, ubili mladega poročnika Gregorovića in gredo na skupščino v Komogo-vino, kamor sta jih poklicala neki Todor K jug in pop Filip Trbu-hovic."
"In kaj hočejo ti ljudje?"
"Ne vem," je odgovoril Klefeld in zmignil z ramo, "menda so razkačeni na vašo gospodo, ker jih slabo plačuje," je dodal polkovnik in pogledal Jankovića izpod čela. "Ste tudi vi istih misli?"
Jankovic je molče premeril polkovnika z očmi.
"Pustiva to," je nadaljeval Klefeld. "Zakaj ste me hoteli obiskati?"
"Zaradi Belizarja vendar!"
"Ah, da! Težka zadeva. Neumna, mlada kri ob nepravem času."
"Kaj je?"
"Ubiti stotnik ima mogočne sorodnike. Vpijejo na vse grlo. Mučil sem se na vse pretege. Komaj toliko sem dosegel, da je
preiskava za sedaj odložena in da jo bodo prepustili meni. Potr-pite, ne bojte se ničesar."
"Toda fant gine."
"Verjamem. Mislil sem na to in zvezo z Amalijo. Nekaj sem dosegel. Vsak večer se Belizar lahko sprehaja, da ga ne vidijo ljudje, toda samo sredi mestnega obzidja. Na častno besedo. Tu je dovoljenje."
"Častna beseda."
"Vi me razumete. Varujte mi mojo hišo. Žena in hči vas bosta lepo sprejeli. . . "
"Belizarja seveda. To ste mi hoteli reči?"
"Ne samo to. Pojdite z menoj pred Dveree."
Oba sta stopila skozi vratca pred mestni zid.
"Jaz moram zdaj v Krajino in ne morem ničesar storiti," je rekel polkovnik. "Delajte vi. Sami dobro veste, da se Najšic in Bužam oklepata podbana Rau-cha. On Bužana prezira, ker ve, da je podkupljiva duša. Toda ljudje delajo na videz zanj, spadajo v isto stranko, sestavljajo trdno četo. In to četo je treba razgnati, spreti med seboj."
'To je gordijski vozel."
"Ni. Poslušajte! Nekoč, ko sva bila še prijatelja, sem se vozil s podbanom v kočiji. Govorila sva o raznih ljudeh, tudi o Bužanu. Malo divji je, sem dejal, toda stara, poštena duša. Mislite, se je nasmehnil podban; jaz pa vam povem, da je ta človek zaslužil vislice. Kako to? Ali veste, da je bil Bužan pajdaš razbojnikov, pravih razbojnikov, da. In z njimi je delil plen. Od tod njegovo bogastvo. Jaz sem ga rešil."
"Jeli mogoče?" Jankovic je pogledal Klefelda.
"Seveda," se je zarežal polkovnik. "Je tak spor res gordijski vozel?"
Шаре prihodnjič)
Sproščena atomska energija
Sproščena atomska energija je sila, ki jo občudujemo in se je bojimo. Ni dvoma, da bo ta sila v veliki meri preoblikovala svet v prihodnosti, v dobrem ali slabem smislu. Za enkrat se ta sila v glavnem porablja za izdelavo bomb in drugega orožja; kot take se je bojimo. Nekaj malega pa se je uporablja v človeštvu koristne s vrhe; od take porabe pričakujemo mnogo dobrega v bodočnosti.
Surovina, ki je potrebna za produkcijo atomske energije, je uranova ruda. Največ te rude se pridobiva v belgijski pokrajini Congo v Afriki. Na drugem mestu glede produkcije uranove rude je naša republika, na tretjem pa Canada. Nadaljna večja ležišča urana so v Avstraliji, na Češkoslovaškem in v Rusiji.
Vlada Zedinjenih držav je do-sedaj izdala že okrog 12 tisoč milijonov dolarjev v zvezi z raziskovanjem in produkcijo atomske energije. Kot že omenjeno, je bila večina tega dela obrnjena v obrambne svrhe. V bližnji prihodnosti pa namerava vladna agencija za atomsko energijo zgraditi prvo elektrarno, za katero potrebno vročino bo dajala atomska sila. En funt urana lahko da toliko vročine kot 2,600,000 funtov premoga. Uran se bo rabil mesto premoga za kurjavo, ki bo po običajnem načinu producirala elektriko.
Tudi nekatere privatne družbe že delajo načrte za tovarne, v katerih bodo mesto premoga rabile uran za produkcijo vročine.
Do neke mere se sproščena atomska energija oziroma radioaktivnost porablja že v zdravstvu, in sicer ne dosti za direktno zdravljenje, ampak kot pripomoček. Radio-aktivne tekočine, ki jih človek popije ali ki so mu vbrizgane, je namreč mogoče zasledovati v telesu z instrumen-
tom, ki mu pravijo "Geiger counter." Ta instrument "vidi" radio-aktivne snovi v telesu in na ta način je mogoče ugotoviti, če so zdravila prišla na pravo mesto, kje v žili se kri ustavlja in tako dalje.
Radio-aktivna piča, ki se da pozobati kokošim, pokaže, kako se jajce razvija; ako se gnojilom "doda" radio-ativnost, je mogoče potem v živih rastlinah ugotoviti, kakšne snovi rastline "vlečejo" iz gnojil. To pokaže poljedelcem, kakšne vrste gnojila rastline ene ali druge vrste potrebujejo za dobro rast.
Znanstvenikom, ki zasledujejo razne mrčese, tudi pomaga radio-aktivnost pri dotičnih po-shh. Muho, na primer, ki je zaužila nekaj snovi, kateri je bila dodana radio-aktivnost, je mogoče zaslediti med tisoči drugih, z "Geigerjem" seveda. Na ta način znanstveniki ugotovijo, kam se širijo muhe, malarijo noseči komarji in drugi mrčesi. Atomska energija oziroma radio-ak-tiknost iste se tudi porablja v tovarnah za razna precizna merjenja in tako dalje.
Za nas povprečne ljudi je sproščena atomska energija tajna sila, o kateri vemo le toliko, da obstoja in da se izrablja v obrambne ter do neke mere tudi
v druge svrhe. Ne dvomimo pa, da ima nepregledno bodočnost. Da bi jo le tisti, Jti razpolagajo z njo, vedno rabili le v korist človeštva!
—NEW ERA. glasilo ABZ
ALI KASLJATE?
Pri nBt imamo iiborno idrarilOi da vam udavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
JOHN YAGER
IV 1-5702
GRADBENI KONTRAKTOR Ako želite zgraditi novo garažo ali klet pod vašo hišo, vam postrežem v popolno zadovoljstvo.
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
laOOl^ildeer Ave.—IV 1-1874
uoin the
GROUND OBSERVER CORPS
CALL CIVIL D^JFCKSE v
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST.. KE 1-8187	Jerry FetkovSek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naroČila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
S Б D M A K
Vršimo selitve in prevažamo lahko ekspresno robo Kupujemo in prodajamo rabljeno pohištvo 321-325 EAST 156th STREET, blizu LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-6580	IVanhoe 1-6370
BUKOVNIK STUDIO
Mojstrsko fotografiranje SVATBENE - DRUŽINSKE - PORTRETI IN OTROŠKE SLIKE 762 EAST 185Jh STREET — IV 1-1797 Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure — v nedeljo od 10. do 3. ure
Izdelujemo slike tudi za potne liste in v identifikacijske svrhe
THE LABE SAVINGS ASS'N 4343 N. Elston Ave.
EXTENDS
HAPPY NEW YEAR TO ALL!
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO S BASEMENT
Fruit oS the Loom
T-SHIRTS
ali
Broadcloth Shorts
vsake
ali 3 za 2.05
A.	"T" srajce
Pletene Iz bombaža Samo bele. Majhne, srednje, velike, ekstra velike mere. Utrjene ob vratu z nylo-nom.
B.	Boxer Shorts
Trajna elastika ob pasu. Vse bele ali pisane barve. Mere 30-44. Tudi v solidno tan, maize, sivi, zeleni ali plavi barvi.
Gripper Shorts
Polni vrez zadaj, elastika ob pasu. Samo bele v meri 30-44; in solidne barve tan, maize, sive, zelene in plave. V meri 30-52.
Briefs
Iz belega bombaža z elastiko ob pasu in nogah. Majhne, srednje, velike in ekstra velike mere.
\
%



Iz bombaža tkane atletične srajce
3 za 1.45 ali
49c
VSAKA
Narejene iz mehkih belih nitk, ki absorbirajo potenje in so trpežne. O j a-čene ob ramenih in vratu. Mere 36-54.
Ko naročate pisane barve,
dovolite, da mi izberemo vzorec in barvo.
The May Co.'s Basement oddelek z moško opravo
t