No. 24. Štev. 24. Lokalne vesli. — Na svojem potovanju v Pennsylvanio se je mudil minulo nedeljo, dne 20. t. m. v Chica*m Rev. Alojz Pirnat, dosedanji slovenski župnik iz Gilbert, Minn. 0-znaeeni dan je daroval zjutraj sv. mašo v naši domači cerkvi sv. Štefana. Rev. Pirnat, ki se je mudil tudi v Chicagu pred 13 leti še kot dijak, se je v svoji pridigi pohvalno izrazil o napredku naše slovenske fare. Edina stvar, katero je tu še pogrešati je slovenska farna šola. Č. g. Pirnat je potem v jasnih besedah razložil velik pomen slovenske katoliške šole za napredek naše naselbine, ko-jo naj bi verni in rodoljubni fara-ni složno združeni prej kot mogoče zgradili. Rev. Al. Pirnat je zapustil svojo sedanje službo vsled zdravja. Želimo mu na novi fan v Pennsylvaniji mnogo uspeha in tudi mnogo zdravja! — Dne 18. junija zvečer se je vršil slovesni šolski zaključek angleške katoliške šole sv. Pija na 19. cesti in Ashland Ave. V to šolo zahaja tudi dosti slovenskih o-trok že leta in leta, to pa radi tega, ker še nimamo lastne farne šole. Letos so dovršili z odliko 8. razred gorioznačene šole tudi 3 slovenski šolarji in sicer: Marija Kremesec, Anton Kočevar, in Barbara Verbiščar. Naj bode 5e o-menjeno, da je bila v 8. razredu izmed deklet edinole Slovenka Marija Kremesec odlikovana z zlato kolajno za pridnost v krščanskem nauku, na kar so njeni stariši lahko ponosni! Odlikovan-ka je hči našega znanega mesarja na 22 cesti rojaka Math. Kremesec. Čestitamo! — Člani društva sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J. so tem potom u* ljudno prošeni, da se vdeležijo dne 27. junija piknika, kojega priredi Slov. društvo sv. Jurija Katol. Borštnarjev štev. 960 v Doležalo-vih prostorih na 3059 So. Central Park Ave in 30 ulica. To naznanilo naj še osobito velja za one, ki se niso vdeležili zadnje mesečne seje. Zbirališče je na pikniko-vem prostoru. — V zadnji številki smo poročali o splošni stavki pouličnih in naduličnih železničarjev našega mesta. Hvala Bogu, ta stavka je trajala samo dva dni, kajti minulo sredo opoldne, se je doseglo sporazum med družbam in stav-karji. Da se je to stavko tako kmalu končalo, je pripomogel k temu naš župan Thompson in gu verner Dunne. Na vsak način bodo železničarji vsled minule stavke nekaj pridobili kar se tiče plaee in delavnega časa. \ Chicago, 111., 23. Junija (June) 1915 Grozen umor v kaznilnici. Joliet, HI 20. junija. Danes zjutraj krog 6 ure so našli v stanovanju jetniškega ravnatelja ali wardena Edmund M. Allen njegovo ženo mrtvo, oz. umorjeno. Umor se je izvršil v državni kaznilnici, kjer so Allenovi stanovali. Mrs Allen je ležala s prebito lobanjo v svoji postelji kojo so morilci polili z gorljivim alkofiolom in zanetili. Njeno truplo je bilo vsled tega do nespoznanja ob-žgano. Pokojna soproga wardena Allena je bila 34 let stara in je veljala pred leti za krasotico, ker je igrala več let vlogo primadone pri neki operni družbi. Njenega moža ni bilo označeni dan doma, ko se je izvršil umor. Odpotoval je minulo soboto v Chicago, od tam pa dalje v toplice West Baden, Ind. Umora so osumljeni trije \kaz-njenci, ali jetniki in sicer zamo rec: Joe Campbell, George Simpson in Walter Edwards. Splošno se sodi, da je Allenovo soprogo u moril zamorec Campbell ko j i je že dlje časa pomagal pri gospodinj stvu označene gospe. Vsled lepe ga vedenja in pridnosti, je ime navedenec prost dohod in vstop v wardenovo stanovanje. Policijska oblast je brzojav nim potom pozvala iz Chicaga William Evansa, ki bode naredi potrebne odtise prstov na raznih predmetih v sobi umorjene Mrs Allen. Ravnatelj jetnišnice Allen se je vrnil danes domov in j< vsled tega nepričakovanega umo ra neutolažljiv. E. M. Allen ima dva majhna otroka še iz prvega zakona. Tudi v Jolietu in okolici vzbuja ta umor splošno senzacijo čuden povod samomora. Minuli teden se je ustrelil v Elmwood Parku blizu Chicfga že priletni farmer George Marwood, kjer je živel dlje časa. Navedenec se je bal, da se bo Elmwood pri-klopilo mestu Chicago, vsled česar bi moral plačevati nekaj več davka. 21 letnica avtomobila. Kokomo, Ind. 22. junija. Dne 4 julija t. 1. bode minulo 21 let od-kor je bil zgrajen prvi avtomobil po tuk. mehaniku Elwood Hay-nes. Ta dan se bode tudi letos v našem mestu obhajalo na posebno slovesen način. Ameriške vesli. Leo Frank pomiloščen. Atlanta, Ga. 21. junija. Z veliko napetostjo in radovednostjo se je pričakovalo zadnje dni jeli bode guverner Slaton znanega Leo M. Franka pomilostil ali ne, koji je bil še pred leti obsojen na vešala vsled umora deklica Mary Pha-gan. Ker je došlo v urad guvernerja zadnji čas brezštevilno prošenj za pomiloščenje Franka, in sicer iz vseji delov Zedinjenih držav, je konečno guverner Slaton spremenil smrtno obsodbo Franka v dosmrtno ječo. Mladega tovar-narjevega sina Leo. M. Franka so sinoči odpeljali v varstvu šerifov v Milledgeville, Ga. na tamoš-njo kaznilniško farmo, kjer bode moral presedeti vsa leta svoje* ga življenja. Ako bi ne bil guverner spremenil te kazni, bi bil mladi Frank prihodnji torek obešen. Družinska tragedija. Dne 21. t. m. je ustrelila v Chicagu komaj 15 let stara Franči ška Bizones svojega 35 letnega moža Nikolaj Bizonesa na vogalu 35. ceste in Indiana Ave, kjer je slednji prodajal časnike. Ta zakonska dvojica se je neprestano prepirala radi narodnosti. Mlada žena je bila namreč Italijanka, njen priletni mož pa Grk. Nesrečnega moža so prenesli v Provident bolnišnico, kjer se bori s smrtjo, hudobno ženo ima pa policija v zaporih. Sedem oseb utonilo. Atlantic City, N. J. 20. junija. Danes je tukaj pri kopanju v morju utonilo sedem oseb iz Philadel-phije, Pa. Vse te žrtve so bile iz prominentnih krogov. Nesreča se je pripetila, ker je plavatfe zajel visok morski val in iste odnesel seboj na piano morje, da jih ni bilo mogoče rešiti. Rekord zrakoplovca. New York. N. Y. 21. junija. Avijatik Stevenson Magordon iz Chicaga je dosegel včeraj svetovni rekordni polet v zraku na vež-bališču v Hempstead L. I. V svojem letalnem stroju je imel še dva druga potnika, s kojima se je dvignil 6496 čevljev visoko. Trojni umor. Jamestown, N. Y. 20. junija. Fred Schaver je danes v pijanosti ustrelil svojega očeta, mater in nekega policaja. Le s težko silo se je konečno posrečilo šerifu pogoditi morilca, ker je grozil, da bode vse sosede postrelil. Upper Sandusky O. 20. junija.' 401etni premožni farrner blizu Fo-resta H. O. Dysinger je včeraj s puško ustrelil svojo ženo, 161etne-ga sina Herberta in 15 letno hč^r Esther. Prizanesel je samo mlaj šemu sinu Kenethu. Vzrok te krvave žaloigre je družinski prepir. Bestijalen farmer si je slednjič še sam poznal kroglo v glavo. Nova Edisonova iznajdba. East Orange, N. J., 22. junija. Znani izumite^ Thomas Edison je baš te dni dovršil svoj novi električni žarkometalni stroj (Searchlight) ki je nedvomno največji te vrste na celem svetu. Ta stroj ima za 3 miljone sveč svitlo-bne moči. Ko je delal Edison sinoči poizkuse v več milj oddaljene kraje izven mesta, so mislili ljudje da je ogenj, vsled česar jih je dosti telefoniralo na policijske postaje. Mastni dohodki. Dohodki Commonwealth "Edi-sonove elektrarne v Chicagu" so znašali od 31. maja 1914 do 31. maja 1915 $19,958.409. Od te svo-te je morala ta družba plačati mestu $598.752 kot 3% delež bru-tto dohodkov. Leto 1. Volume 1. j Zaslužen pokoj. Fmnkfort Ky, 22. junija. Aleksander Bates iz Bolivar, Mo. ki trdi da je 120 (1) let star bode naprosil vlado za pokojnino, ker se je bojeval leta 1845 v ameriško-mehiški vojni. Povodenj v Kansasu. Kansas City, Mo. 20. junija. Vsled neprestanega neurja je pričela reka Kansas na dolenjem delu mesta stopati že čez bregove. Župan mesta je izdal vsled tega oklic, da naj bode ljudstvo pripravljeno vsak čas na pretečo nevarnost s tem, da beži iz svojih domovanj blizu reke. Dosedaj so utonile že 4 osebe. Imenovanje škofa. Denver, Colo. 19. junija. Iz Ri ma je došla danes semkaj brzo javka, da je bil imenovan škofom v El Paso, Tex. župnik tuk. katoliške cerkve sv. Srca Jezusovega Rev. Anthony Schuler. Smrt dveh avijatikov. Quincy, Mass. 19. junija. Vče V*j popoldne sta se do smrti pone srečila blizu našega mesta dva a vijatika: 191etni Wm. Ely ml. in 201etni Geo. Harzey. Padla sta 125 čevljev globoko in sta bila na mestu usmrčena. Visoka starost. V Lead S. D. je minule dni u mrl 105y2 let stari Lars Tisdale ki je veljal za najstarejšega člo veka v državi So. Dak. Pokojnik je delal več nego 60 let ondi na farmi in je prišel semkaj iz Norveškega. Žrtve orkana. Kansas City, Kans. 19. junija. Včeraj in danes je divjal v daljavi 800 milj tunaokoli grozen vihar, ki je povzročil nepopisno škodo. Dosti gospodarskih poslopij je vsled orkana do cela uničenih. Pri tem je bilo tudi 13 oseb ubitih in več ranjenih. Posnemanja vredno. New York, N. Y. 22. junija. Ravnatelj velike tuk. tvornice 'Empire Art Metal Co" John W. *aj>p je dobil minule dni od neke države v Evropi naročilo za $1,-000,000 municije. To ponudbo je pa ravnatelj hladnokrvno odklonil, češ, da noče s tem pospeševati evropskega klanja. * Superdreadnaught '4 Arizona.'' New York, N. Y. 20. junija. Včeraj popoldne so v brooklynski državni ladjedelnici spustili v morje največjo bojno ladjo na svetu superdreadnaught "Arizona." Velikanskega povodnega orjaka je krstila Miss Esther Ross, iz Prescott, Ariz. Ker je država Ariz, suha, se je rabilo pri tem šampanjec pomešan z vodo. Razstrelba v tovarni. . Windsor, Ont. (Kanada) 21. junija. Danes proti jutru se je porušila vsled razstrelbe velika Peabo-dijeva tvornica oblek. Razstrelbo je povzročila zlobna roka, kajti poleg tovarne se je našlo kasneje še 26 večjih kosov dinamita. Splošno se sodi, da so to razstrelbo izvršili Nemci, ker je navedena tovarna šele pred kratkem iz-gotovila 115.000 vojaških oblek za angleško armado. Mehika želi premirje. El Paso, Tex. 21. junija. Tekoči teden bodo poslale civilne in vojaške oblasti republike Mehike Washington, D, C. dva zastopnika ki naj bi prosila našo vlado, da bi pospešila- premirje v Mehiki in pripoznala uradno predsednikom mehiške republike generala Villa Zastopnika mehiške vlade sta •general Felipe Angeles in zunanji minister, Miguel Diaz Lombardo Govori se tudi, da se bode sešel v Washingtonu D. C. s tema po slancema tudi bivši mehiški predsednik Victorian Huerta. Inozemske. vesti Evropska vojna. Boji na Goriškem. Rim, Italija, 20. junija. — Z bojnega polja na Goriškem pri haja vest, da so italijanske čeje zavzele Plavo, na levem bregu Soče; istotako se jim je posrečilo zavzeti vse važne gorske točke bližini tega kraja. Sedaj se zbira naša glavna armada pred Gorico in Tolminom, kjer je pričakovati odločilnega spopada, da se nam odpre prosta črta do Trsta. Mesto Gorica obstreljuje naša artilerija s treh strani. Najboljša točka za artilerijo je sv. Gora na zapadni strani mesta, odkoder se lahko meri z uspehom. Enako je tudi trg Tolmin v nevarnosti, kajti naše#čete so zasedle do cela že hrib Črni, vrh in vse višine na severni strani Tolmina. Šele danes je vojni urad izdal svoje poročilo, da so skušale številne avstrijske čete pri Freiko-gel napasti naše pozicije v Dogna dolini blizu Plave. Tekom 5 tedenskega bojevanja pa znači ta zmaga ali zavzetje Plave po naših četah največji uspeh. Napad se je pričel dne 16. junija navsezgodaj, s tem sta so naše čete pretrgale in .vrdle v avstrijske strelske jarke. Na večer istega dne smo imeli v rokah že glavne avstrijske zakope in naslednji dan so se jele pomikati naše čete na višine Plave. Plava se prostira nad neko gorsko zajedo obdano z skalovi- ko po nevarnih pečinah, da so dosegli do cilja. Z zavzetjem Plave imajo naše čete sedaj lepo pozicijo, da bodo lahko prodrle do obeh bregov reke Soče. Naša infanterija, ka-valerija in artilerija bode sedaj lahko od tamkaj nadaljevala svoje operacije proti severu in proti jugu. Nkpad na postajo Volčja draga. Benetke, Italija, 20. junija. — Včeraj se je pojavilo nad železniško postajo Volčja draga blizu Gorice več italijanskih vojaških zrakoplovov, ki so metali bombe na to postajo. Posledica temu je bila, da je postaja popolnoma porušena, tako tudi železniška proga. Napad na Divačo. Rim, Italija, 20. junija. — Nad znano postajo Divačo, ležečo ob progi Južne železnice so se vršili minuli teden vsp«šni napadi naše zračne flotile. Promet na tej pri nekem (kavalerijskem eskad-ronu. 200.000 vojaštva v Pulju. Rim, Italija, 20. junija. — Danes je dospel semkaj iz Pulja neh italijanski begun s poročilom, da se nahaja ondi 200.000 mož avstrijskega vojaštva. To vojaštvo je raztreseno o^oli in okoli mesta v zakopih, da bi branili pristanišče pred sovražnikom Navedeni begun se je dalje izrazil, da bode preteklo še dolgo časa, predno se bode zamoglo zavzeti Pulj; pač je pa padec Trsta lahka stvar, kojo je v kratkem pričakovati. Pred padcem Lvova. Berlin, Nemčija, 22. junija. — Avstro-nemške čete so dosegle zadnje dni v Galiciji sijajne vspehe. Kakor se poroča semkaj iz glavnega armadnega stana, so pričele te čete danes že obstreljevati od treh strani trdnjavo Lvov, kojo so svo-. . - ječasno zavzeli Rusi. Vsled tega progi je vsled razdejanega kolo- je pričakovati, da bode tudi Lvov dvora in tirov popolnoma ustav- padel že v nekaj dnevih. Rusi se umikajo. London, Anglija, 20. junija.— Z Dunaja se semkaj poroča, da so se pričeli danes zjutraj ob 3 uri Rusi umikati na celi fronti v bližini mesta Lvov, kjer so taborili ob reki Verezica, da bi čuvali to ža- ljen. Divača je za železniški promet velike vrednosti, ker je zvezana s progo do Trsta, Reke in Ljubljane. Boj pri Podgori. Rim, Italija, 21. junija. — Semkaj se poroča o močnem napadu naših čet, katere so zajele sovraž- vzeto mesto pred sovražnikoma. nika pri Podgori blizu Črnega «« * . „ vr x- n • i - . .Nemški cesar na fronti vrha. Naši gors/ki strelci so se pri. plazili natihoma na vrh označe- lx>nd0n' 22- junija. — nega hriba, kjer so iznenadili 1)a 86 hode P081*«*110 ^vzeti nazaj Avstrijce. Pri tem spopadu je * ,rusklh rok me*to Lvov se Je P°-bilo 800 Avstrijcev ubitih in 600 nemške in avstrijske posrečilo uničiti 12 oblegalnih to- armade v Galiciji. Cesarjev glav- pov Jrdnjave Naborjet. Položaj na Tirolskem. Benetke, Italijia, 21. junija — Na južnem Tirolskem se italijan- ni stan se nahaja v mestecu Ples, v južnoiztočni Šleziji. i Osobito nemške čete dobro napredujejo pri napadu mesta Lvov. Tem se je posrečilo da so pregnali ske četo vedno bolj in bolj pomi- Ruse iz svojih zakopov na fronti ki meri 24 milj severno od Janova Sedaj se nahajajo ilte samo še do Rawa-Ruska. Janov leži samo 20 milj med sv. Nikolajem in Col še 11 milj severnozapadno od Lvo- Santo hribom. Sv. Nikolaj leži va> Rawa Ruska pa 32 milj. 4 milje iztočno od mesta Rove- j^- y zaffafj reto ob vznožju hriba Col Santo. _ .. __ .. Berlin, Nemčija, 22. junija. — Obstreljevanje italijanskih pri- Kakor se kaže iz dosedanjih opera-stanišč. cij naših in avstrijskih čet, smo Rim, Italija, 20. junija. — Dne spravili zadnje dni rusko armado 18. t. m se je pojavila pred ita- v pravo zagato, iz koje se ne bode lijanskim pristaniščem Fano neka zamogla rešti niti na južni in niti avstrijska križarka in štiri torpe- na severni strani Galicije. Na se-dovke, ki so bombardirale to me- veru je pričakovati najboljših u-stece; vendar niso prizadele vsled spehov, kjer se bodo morale vsled tega pristanišču mnogo škode, naše premoči umakniti številne ru-istotako se je obstreljevalo pri- ske čete iz Grodeka, in Lvova. General von Mackensen je trdno prepričan, da bode padel Lvov v naše roke že 1. julija t. L stanišče Rimini in Pesaro. Blokada v Sredozemskem morju. Pariz, Francija, 20. junija. — Na južni strani so imele avstro- Anglo-francq|ko vojno brodovje nemške čete ob reki Dnjester zad-se je te dni pridružilo v Sredo- nje dni tudj lepe Vspehe; vse to zemskem morju italijanskim boj- ^e, da se bode moral sovražnik nim ladjam, ki so s tem do cela umakniti daleč nazaj, kajti sedaj zaprle pot do Jadranskega morja. je napo£ii kritični trenotek za na-Označena blokada je za operacije Sprotnika. Ojačenje nemške armade. na morju velepomembna. talija zaplenila vilo nemškega cesarja. Ženeva, Švica, 20. junija. — Iz lima se semkaj poroča, da je iz London, Anglija, 22. junija. — Nizozemski dopisnik tuk. lista "Daily Mail" poroča, da je nemška vlada odpoklicala pod orožje timi pečinami. Najbolj je delal preglavico našim četam neki precej globok hudournik, ker so< Avstrijci že preje podrli čez nje-«a vodeči most. Naši gorski lovci so se morali konečno plaziti viso- dala italijanska vojaška oblast 400,000 mož ki so bili sedaj v raz-ukaz, da se zapleni krasno vilo nih mestnih službah in pri železni-nemškega cesarja, katera se na- ci. Vse to moštvo se namerava pohaja v mestecu Frascati, 12 milj slati v fronto proti Rusiji. Ko bo-oddaljeno .od Rima. Ceno cesar- do nemške čete dosegle ondi svoj ske vile z obširnim zemljiščem se začrtani namen, se jih bode posla-ceni na več milijonov lir. lo na zapadno bojišče proti Fran- ciji, Marconi v vojni. Rim, Italija, 21. junija. — Znani izumitelj, brezžičnega brzo- Belgiji in Angliji. Srbi v Draču. London, Anglija* 22. junija. — java Guglielmo Marconi se naha- Nek dopisnik Reuterjeve časnikarja v sedanji vojni. Imenovan je ske agenture poroča iz Aten na bil včeraj poročnikom inženir- Grškem, da so Srbi že zavzeli me-skega kora. Zaeno se je pridru- sto Drač (Durazzo) v Albaniji, žil četam tudi znani italijanski Dosedanji začasni predsednik Al-pesnik in pisatelj (ter hujskač, banije Essad paša in bivši vrhovni opomba ured.) Gabriele d'Annun- poveljnik turških čet v Skadru je zio, ki je dodeljen kot poročnik boje abežal v Italijo. Naivečji slovenski tednik v Zedinjenih državah Ishaja vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1951 W. 22nd Place Chicago, DL """"""...... belk® J OFFICIAL ORGAN [ oaQBc^aaB^ OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered tm Second-Clua Matter January 18, 1915, at the Port office at Gkieeyt, Illinois, under the Act of Anguet 24, 1912 The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1951 W. 22nd Place Chicago, DL Canonsburg ,Pa. Vsem cen j. članom in članicam društva sv. Jeromina štev. 153 K. S. K. J. se naznanja, da naj prinesejo svoje stare certifikate na prihodnjo mesečno sejo, to je dne 4. julija. Kakor nam je že sploh znano, moramo iste poslati na Qlavni urad K. S. K. J., da dobimo glasom naših sedanjih pravil nove in krasne certifikate ki bodo delali res kras v vsaki slovenski hiši. Želeti bi bilo tudi, da bi glav ni odbor določil po ravno takej obliki izdelati in izdati članom in članicam naše si. K. S. K. J. stenske koledarje za 1. 1916 kar bi delalo tudi nekako reklamo za našo najstarejšo in mogočno slov. podp. Jednoto. Dne 12. junija smo priredili plesno veselico v korist dr. boln. blagajne, ki se je prav dobro obnesla. Čistega dobička je bilo $36.30. Vsem obiskovalcem te ve selice se v imenu celega društva najtoplejše zahvaljujem. Cenjeni rojaki! Gotovo Vas je še nekaj, ki niste še prav pri nobenem podp. društvu; torej nikar več dalje ne odlašajte. Vi ne veste, kje vas čaka nesreča. Pridite torej na našo prihodnjo sejo in vpišite se v naše društvo ter našo si. K. S. K. J. Sedaj je še čas, ker pristopnina je neznatna samo $1. — Zavarujete se lahko za $1000. — $500. — ali samo za $250. — Bolnikom plačuje naše društvo po $7. — tedensko. Glede nove poškodnine se naše društvo strinja z večino, da naj ostane ta podpora pri starem. Minule dni se je vršila v tuk. angleško poljski cerkvi tridnevna pobožnost. Cerkev je bila vsak dan prenapolnjena. Pri spovedo-vanju je pomagal tudi naš slov. duh. sobrat Rev. Albin Moder iz Bridgeville, Pa. Ob sklepu te po-božnosti je imel Rev. A. Moder da-si kratko, a vendar prav ginljivo pridigo, za kar se mu vsi najsrčnejše zahvaljujemo. Srčen pozdrav vsem članom in članicam naše si. K. S. K. J. John Pelhan, tajnik. NAZNANILO. IZJAVA. Lorain, Ohio. Iz urada društva sv. Cirila in Metoda štev. 101 K. S. K. J. Lorain, Ohio. Naše društvo je na svoji seji dne 6. junija t. 1. pretresalo zadevo o novi poškodninski podpori in je zaključilo, da naj ostane ista pri starem. Za odbor: J. Kumše, tajnik. IZJAVA. Pittsburgh, Pa. Društvo sv. Jožefa štev. 41 K. S. K. J., je sklenilo na svoji seji z dne 13. junija, da naj ostane poškodnina pri starem, ali v kolikor določajo sedanja pravila naše Jednote. Za odbor: J. Bojane, tajnik. IZJAVA. Mohawk, Mich. Društvo sv. Alojzija štev. 88 K. S. K. J. v Mohawk, Mich, je sklenilo enoglasno na svoji zadnji redni seji, da naj ostane poškodnina pri starem, ker imamo že itak dovolj visoke asesmente. Spoštovanjem Jos. Butala, tajnik. IZJAVA. Brooklyn, N. Y. 1 Društvo sv. Jožefa štev 57 S. K. J. se je na svoji seji dne 5. t. m. izrazilo glede poškodninske podpore, da naj ostane ista pri starem. Za odbor: O. Tassotti, tajnik. OBVESTILO. Mt Olive, HI, Člani društva sv. Barbare št. 97 K. S. K. J. so s tem uljudno naprošeni. da naj prinesejo k pri hodnji seji, vršeči se dne 4. julija t. 1.. svoje certifikate. Glasom naznanila gl. tajnika naše Jednote, moramo stare certifikate vrniti, da dobimo nove. Člane društva Vit. sv. Florija-na št. 44 K S. K. J. So. Chicago, 111., tem* potom uljudno prosim, da se vsi vdeležijo seje, ki se vrši dne 8. julija t. 1., ker se bode na tej seji prečitalo poročilo, ali finančni račun za prvih šest mese cev. Vsled tega je pričakovati o-bilne vdeležbe. S pozdravom Martin Vuksinich, računovodja Društvo je tudi sklenilo, da se vdeleži 5. julija razvitja zastave društva sv. Roka štev. 46 N. H. Z. Torej naj se vsi člani zberejo ob pol eni uri pop. v Kumpovi dvorani, na kar se začne sprevod z drugimi društvi. Pozdrav vsem sobratom in so-sestram K. S. K. J. kliče: John Pražen, tajnik. IZJAVA. Broughton, Pfe. Društvo sv. Alojzija št. 95 K. S. K. J. v Broughtonu, Pa., je na svoji redni mesečni seji dnel3. junija t. 1., sklenilo, da naj ostane poškodninska točka po starem oziroma po sedanjih pravilih K. S. K. J. S sobratskim pozdravom vsem članom in članicam! Za odbor dr. št. 95: * Mike Rebernik, predsednik, Anton Kozleuchar, tajnik, Jacob Brulc, zastopnik. NAZNANILO. Waukegan, m. Iz urada dr. sv. Jožefa štev. 5c se uljudno naznanja vsem društvenim bratom, da je bilo na redni dr. seji dne 13. junija odobreno vabilo društva "Slovenski Nar. Dom/' ter sprejeto: da se vde-ležimo veselice oziroma piknika, katerega priredi gorinavedeno dr. dne 27. junija na "Francinovi farmi." Čisti dobiček na pikniku je namenjen v sklad za " Slovenski Nar. Dom." Ker je stvar velepomembna za tukajšnjo slo vensko naselbino, uljudno vabimo spodaj podpisani vse člane dr. sv. Jožefa, da se gotovo vdeleže te ve selice. Zbrali se bodemo ob polu ene popoludne (12:30 P. M.) na pro štoru Slovenskega Nar. Doma, od koder skupno odkorakamo na ve selični prostor. Zatorei bratje na svidenje v nedeljo popoludne! 0 drugih ukrepih zadnje dr. seje se bode poročalo v prihodnji štev. našega Glasila. Nadzornike, oziroma vse urednike društva sv. Jožefa štev. 53 K. S. K. Jednote, pa najlujudne-je prosim, naj se zbero pri pri dr. tajniku v nedeljo dne 27. junija ob 9ti uri zjutraj, v svrho pregledavanja knjig in računov. Po zadnjem izkazu milodarov dne 13. maja, za bolnega sobrata Jurija Štefanič, so darovali še naslednji : ' Dr. sv. Jožefa štev. 57.....$3.00 ' Marije Vnebovz. št. 77 $5.20 1 sv. Petra št. 30.......$5.00 [ sv. Janeza Krst. št. 20 $4.50 Rojak Josip Štiren, krojač na 10. cesti, Waukegan $1.00 y imenu bolnega brata, kateri se sedaj nahaja v Golden, Colo, R. 1, Box 20, se prav prisrčno zahvaljujem vsem darovalcem in darovalkam za tako-le pomoč. Bog Vam vsem zdatno povrni! Ker se pa naš bolni sobrat, kakor tudi njegova soproga s tremi malimi otroci, katere je pustil tu-saj, nahajajo v jako žalostnem in t>ednem položaju, jih odbor dr. sv. Jožefa štev. 53 priporoča še v nadaljno blagohotno podporo. North Chicago, dne 17. ju nija 1915. John Petkovšek, dr, tajnik. Rockdale, HI. Naše društvo sv. Treh Kraljev št. 98 K. S. K. J. je pri svoji seji dne 6. junija t. 1. razmotrivalo zadevo o novi poškodninski točki, ter izjavlja s tem svoj sklep, da naj ostane poškodninska podpora po starem, ali po določilih sedanjih Jed. pravil do prih. konvencije. Tem opominjam vse Člane (ice) zgoraj imenovanega društva, kateri se še hišo skazali s spoved-nimi listki, ali spričevali velikonočne spovedi, da naj to uredijo na prihodnji seji, ki se vrši dne 4. julija t. 1. Kdor se ne bo ravnal po določilu društva in Jednote, — se izključi sem sebe iz društva in Jednote. Konečno povdarjam še,_.da se bode na prihodnji seji prečital in naznanil šestmesečni račun našega društva. Z bratskim pozdravom Joe Snedic, tajnik. hranite na ta način sami sebi sitnosti in nepriiike, tako pa tudi meni. < Konečno naznanjam si. gl. odboru K. S. K. J., da je naše društvo pri svoji zadnji seji 13. t. m. razmotrivalo zadevo o novi poškodninski točki. S tem izjavlja svoj sklep, da naj ostane zadeva podpore za poškodbe prstov pri starem, ali kakor je bilo sklenjeno na zadnji konvenciji. S sobr. pozdravom Rudolf Kuleto, tajnik. Iz urada društva sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J., Joliet, 111. S sobrat. pozdravom. Anton Muič, tajnik, pošljem na gl. urad. La Salle, 111. Cenjeno uredništvo! — Prosim Vas, da priobčite sledečo zahvalo in objavo: Tem potom se zahvaljujem v i-menu društva sv. Družine štev. 5 v La Salle, 111., vsem rojakom, kateri so pripomogli, da se je na ša veselica tako povoljno izvrši la. Lepa hvala vsem gostilničar jem, ki so v ta namen darovali lepo število cigar in pijačo. Pred vsem se pa zahvaljujem sobratu in blagajniku našega društva g. Math Povšetu, ki nam je kot vse-ej podaril suknjo, katera se bode izžrebala, kadar vse srečke pro damo. Naša dolžnost je, da se tudi mi vselej oglasimo v njegovi trgovini, ako potrebujemo oble? ko in tako povrnemo njegovo ra-dodarnost napram društvu. Opozarjam vse tiste člane, ki še niso prinesli svojih certifikatov, naj isto v kratkem store, da jih Joliet, 111. Članicam gorinavedenega društva se naznanja, da se je na zadnji naši seji sklenilo, da bodemo imele za poletni čas mesečne seje vsak PRVI ČETRTEK V MESECU, zvečer ob pol 8ih v navadnih zborovalnih prostorih. Upati je, da se bodo članice bolj redno in v večjem številu vdele-ževale sej; prihodnja redna mesečna seja se vrši torej dne 1. julija (Četrtek). Kakor je bilo naznanjeno v "Glasilu K. S. K. J.," je treba, da vsi Člani in članice izroče svo* je stare certifikate (Policy) društvu v svrho izdanja novih; torej so tudi vse članice našega društva naprošene, da prinesejo te li stine s seboj k prihodnji seji, ali jih pa naj tajnici po pošti dopoš Ijejo. Oprostite, da Vas odbor društva nadleguje s tem. To je zelo važna točka, s katero se tudi podpisani dve odbornici popolnoma strinjavi. Dosti je morda pri naši Jednoti članov in članic, da sploh nimajo Jed. certifikatov, a li so pa ti certifikati povsem različni in že zelo stari. Odobravati moramo le nastop glavnega Jed. odbora, da se bode uvedlo za vse članstvo enake in postavno ve ljavne certifikate, kar bode nedvomno tudi v dobrobit naši si-Jednoti. Radi tega naj se nobena cenj. članica ne vpira ali pro-tivi izročitvi te listine dr. tajnici Zaono so tiste članice, ki sta nujejo izven mesta, naprošene, da ponovijo svoje potne liste, če te-gfi ne storijo vedno ob pravem Času, se same suspendajo iz društva in Jednote. Pošljite tudi veliko-noe. spovedne listke na tajnico društva. < Pozdrav do vseh članic našega društva in članstva K. S. K. J. Marija Golobitsh, predsednica, Marija Stanfel, tajnica. NAZNANILO. Iz urada tajnika društva sv. Antona Pad. št. K. S. K. J., Joliet, m. •Vsem rojakom in roj&kinjam se daje s tem na znanje, da je naše društvo sklenilo na svoji zadnji seji dne 13. t. m. podaljšati rok ali čas za znižano pristopnino in sicer za nadaljnih šest mesecev. Namesto $2.50 znaša pristopnina v naše društvo samo $1.25.; Torej rojaki (inje). Ravno sedaj se Vam nudi lepa prilika, da se zavarujete proti boleznim in drugim .pezgodam. Dalje se prosi one člane in članice našega društva, kateri morda še ni oddal svojega velikonoč. spovednega listka tajniku, — da to stori v najkrajšem času, da se tako dokaže, da je storil svojo velikonočno dolžnost. Zaeno opozarjam vse člane in članice društva, ki še kaj dolgujejo društvu za prvo polovico tekočega leta, da to kakor hitro mogoče poravnajo, da mi bode mogoče izdelati polletni račun. Prosim Vas, cenj. bratje in sose-stre, vpoštevajte to, ker si pri- So. Chicago, 111. Jpenjeni mi sobrat urednik:-— Izvolite priobčiti sledeče vrstice v našem cenj. listu: S tem naznanjam članom društva Vit. sv. Florijana št. 44 K. S. K. J.^ So. Chicago, 111., da bodemo imeli velik društveni piknik ali poletno veselico na dan 4. julija 1915 v Lake Side Grove. Radi tega se prosi in opozarja vse člane tega društva, da se v polnem številu udeležijo te veselice. Vsak član mora kupiti za en dolar tiketov, to je za pijačo. Pričetek bode ob eni uri popoldne od Columbusa in 92. ulice. Konečno naznanjam vsem članom našega društva, da bodemo imeli našo prihodnjo sejo v četrtek dne 8. julija. Pridite na to sejo polnoštevilno! S sobr. pozdravom Št. 24-25. Jakob Smrekar, taj. Indianapolis, Ind. Tem potom se naznanja članom društva sv. Alojzija št. 52 K. S. K. J., da je naše društvo na svoji izvanredni seji dne 15. t. m. skle-nilot prirediti piknik v korist društvene blagajne in sicer v nedeljo dne 27. junija t. 1. Piknik se vrši v Keslerjevih prostorih na Bismarck Ave. od Speedroad naprej. Začetek ob 10. uri dopoldne. Za piknik mora vsak član kupiti za en dolar tiketov, in kdor se ne vdeleži tistega, plača $2.00 kazni. Oproščeni so le bolni člani in oni na potnih listih. Obenem so naprošeni člani našega društva, da se vdeleže prihodnje društvene seje dne 4. julija. Dolžnost vsakega člana je, da se vdeleži te seje, ker bode polletna in se bo na tej seji prečitalo šestmesečni društveni račun. Imamo poleg tega Še nekaj važnih točk na dnevnem redu, katere morajo biti rešene. Nadalje so naprošeni člani našega društva na potnih listih, da ob pravem času plačajo svoje doneske in sicer ne kasneje, kot do 20. julija. Pri tej priložnosti tudi naznanjam imena onih društev, ki so dosedaj darovala za našega omi-lovanja vrednega člana Alojz Gu-š-ta: u godbo; za prigrizek bode na razpolago cenj. gostom fina pečenka in okusna pečena janjetina; žejnim bode pa na razpolago "Rex" pivo. Torej vabi odbor tega dr. še enkrat prav uljudno vse člane in druge rojake na to veselico. Dalje opozarjam tem potom tudi vse one člane in Članice, kateri mi še niso odposlali svojih "POLICY" ali certifikatov, da to storijo v najkrajšem času, da bodem zamogel poslati iste na glavni u-rad. Ako pa hoče morda kateri izmed članov spremeniti dediče na svojem certifikatu, naj pride k meni; to velja tudi za one, ki so morda svoje certifikate izgubili ali na kak drugi način uničili. Javite se pri podpisanem tajniku; jaz bodem že skušal vse urediti, da bo prav. To naznanilo naj čla ni našega društva še osobito upoštevajo ! Pozdrav do celega članstva K. S. K. J. John Sumrada, tajnik, box 349, Virginia, Minn. IZ MINNESOTE. Društvo sv. Ane št. 134...$ 1.90 Mar. Pom. 121... 3.00 sv. Jurija 64.. .. 2.00 sv. Ant. Pad. 87.. 3.00 sv. Jožefa 110.... 1.40 sv. Rozalije 140... 1.05 Mar. Pom. 78.... 1.00 " sv. Jožefa 146... 5.90 sv. Jožefa 112.... 2.00 sv. Barb. 79............1.50 sv. Jožefa 57..........2.50 Mar. Vnebovz. 77 1.50 sv. Družine 136.. 2.00 Skupaj smo prejeli do 17. junija.....$28.75 •V imenu društva in goriomenje-nega sobrata se iskreno zahvaljujemo tem potom vsem društvom za darovane zneske! M. A. Pa veli, tajnik. 708 -N. "Warinan Ave. NAZNANILO. Virginia, Minn. Članom društva sv. Jožefa št. 16 K. S. K. J. se tem potom u-radno naznanja, da se je sklenilo na našem zadnjem mesečnem zborovanju dne 13. junija prirediti veselico v korist društvene blagajne. Veselica se vrši na nedeljo dne 27. junija t. 1. ob 2 pop. v "Duluth Brewing Co." dvorani. Vsak član, ko bode prišel v dvorano, se moržf javiti pri tajniku, kateri mu bode dal listek ali iz-kazilo, da se je veselice vdeležil. Vsi tisti, ki se ne bodo vdeležili te veselice, bodo morali plačati en dolar v dr. blagajno. Pri tem so všteti tudi oddaljeni člani, kajti to gre vse v korist naše skupne bolniške društvene blagajne. Uljudno so vabljeni tudi nečlani iz Virginie in okolce. Na tej veselici bode preskrbljeno z izborno Cenjeni sobr. urednik! — S .temi vrsticami bi Vam rad opisal svoje kratko bivanje v mestu New Ulm, Minn., kjer sem se mudil od 8.—9. junija t. 1. kot delegat XII. državne konvencije reda Katol. Boštnarjev. Na tem zborovanju sem videl in slišel, v kako lepi slogi se vrši konvencija kake velike podp. organizacije. Žal, da se isto pogreša na zborovanjih naših Jed* not. Na sličnih zborovanjih se žal pogreša večkrat mir, sloga in edina misel, da je zborovalna dvorana kakor nekak vzvišen kraj. Na tem zborovanju se je slišalo izborne govornike. Konvencija je trajala samo dva dni. Ni se slišalo pri tej priliki zabavljivih psovk in gonje, kdo bo to? kdo bo ono?--Bilo nas je na tej konvenciji prisotnih tudi 5 Slovencev: Mil. škof Jakob Trobec, Rev. Sodja, Rev. Požek, rojak Math Simonič iz Moorhead, Minn, in moja malenkost. Izmed teh je rojak M. Simonič v odboru tega reda in sicer kakor 1. državni nadzornik (State Trustee.) Konvencija se je vršila v veliki šolski dvorani. Dne 9. junija se je vršila ob 9. uri dop. pontifikalna sv. maša, kojo je daroval !naš rojak mil. škof Jakob Trobec iz St. Cloud. Minn. Slavnostno prdigo je imel Rev. Thos. Gleeson iz St. Paula, Minn. Došle delegate je pozdravil pri otvoritvi konvencije tudi župan mesta New Ulm Mr. Dr. L. A. Fritsche. Zvečer isti dan se je vršil v počast delegatom sijajen banket, kjer je bilo slišati mnogo izbornih govornikov; med temi tudi našega mil. škofa Trobca. Dne 9. junija se je vršila slovesna maša zadušnica za vse pokojne člane, popoldne istega dne se je pa že konvencija zaključila. Naslednji dan dne 10. junija se je vršil ogled mesta z avtomobili. Prvo konvenčno zborovanje je otvoril naš blagi rojak Rt: Rev. J. Trobec. Mož, dasiravno Že približno 80 let star, nas je opomnil tako nekako v veselem tonu na pomen zborovanja; ozrl se je pri tem tudi na sedanje evropsko klanje rekoč: "Molimo zanj in spominjajmo se našega Krištof Kolumba, ki nam je pokazal pot v Ameriko, da nas danes tam v kruti vojni brat proti bratu ne preganja!" Rt. Rev. Trobec zgleda še vedno mladeniško čil in zdrav. V pomenku z njim sem izprevidel, da govori še vedno lepo slovenščino, dasiravno deluje že več let med drugorodci. Večkrat pridi-guje sedaj rojakom v cerkvi sv. Štefana v kranjsko minnesotskem mestu, kjer živi sedaj v pokoju. Rt. Rev. Trobec je prvič potoval v Ameriko z Rt. Rev. Jos. Buhom še za časa pok. škofa Friderik Baraga in je storil dosti blagega misijonskega dela. Na tem zborovanju je bil tudi kakor že povedano rojak Matija Simonič iz Moorehead, Minn. Ta živi in biva že 48 let večinoma na farmah blizu St. Paula pri dru-gorodcih. Vprašal sem ga, če je Slovenec, — nakar se je brž podal ne boječ se, da ga drugi slišijo, čeravno je bilo več kot polovico delegatov Nemcev. To omenjam radi tega, ker tupatam neletim včasih na kakega rojaka, ki se boji med tujci govoriti to, kar ga je nekoč njegova mati učila. Le žal, da se tako odločnih in za- vednih Slovencev ne najde po svetu. Že ime nam znači, da je Ni Ulm nemško mesto. Število govih prebivalcev znaša 6000 duš. Leta 1862 je bilo ti le nekaj bajt z nemškimi fari skimi naseljenci. Ti pa se dobro razumeli s tedanjimi & Indijanci. Teh je dandanes"3 naokoli že kaj malo. Ista letXl ko se je vršila tu v naši novi dSl movini državlj. vojna, so Indian ci tega rodu porabili ugodno pri4 liko, da bi se maščevali nad belo. kožnimi stanovniki New Ulma. Pod vodstvom svojega poglavar-ja "Little Crow" so Indijanci tedaj napadli blizu vojaške postaje belokožce a bili so odbiti, nakar so jo krenili naravnost v New Ulm. Ako bi ne bilo tedaj nece-ga dobrega Indijanca, ki je belo. kožce pravočasno opozoril na nameravani napad, — bi bilo še vee nesrečnih žrtev, tako se je pa 62 stanovnikov New Ulma pravočasno rešilo; "mnogo, mnogo je pa padlo pri Jem upornih Indijancev. Mesto New Ulm ima krasno valovito lego, prostira se ob reki Minnesota. Vsi ondotni stari naseljenci so ponosni na to mesto in na svojo nemško narodnost. V mestu se dviguje krasen narodni spomenik zaščitnika mesta sv. Hermana, ki* se dviga 102 čevljev visoko, kakor na kaki kupoli katedrale. Celo mesto kaže že na prvi pogled nemško lice; hiše so okusno barvane tudi zunaj. Imajo svojo krasno šolo sredi mesta, ki je stala nekaj nad $100.00. Šola zavzema cel blok zemljišča Ta-di katoliška cerkev v New Uhal je krasna; poleg te je pa tudi mnogo luteranskih. ki imajo vrh stolpa namestu sv. križa, — pete-lina. — Sredi mesta je tudi prost kamen ali spomenik z imenom in napisi umorjenih žrtev 1. 1862 za časa indijanskega klanja. Spomenik so postavili 1. 1890. mestece je kot nekak sener vrt, s cvetočimi zelenimi vrtovi in gostim drevjem. Mnogo je New Ulmu nemških društev, katere so meščani tudi zelo ponosni. Slike raznih društev je videti javno po lokalih obešene r okvirjih, ki predstavljajo vsta-novnike in vse člane. Znano med temi tudi pevsko društvo sv. Cecilije, med katerimi vstanovni-ki je tudi naš gorenjski rojaki onočasno tu službujoči Rev. F. Rant. — JI" Toliko za danes o New Ulmu. Nedaleč od mesta je tupatam na farmah tudi nekaj Slovencev; največ jih prebiva v Brokway, Minn., ki je kakor znano, največja in najstarejša farmerska naselbina v Ameriki, o kateri bom poročal pri priliki, ali kasneje. M Pogorele. Chicago, 111. Prosim Vas, da priobčite sledeči dopi^ v Vašem c. listu: Pet nas Slovencev si je zaželelo prostitve jeklenih. okovov sužc stva v službi kapitala. Edii pot do samostojnosti se nam zdela poljedelstvo. Pregledujoč glase v Vašem listu smo imeli volj prilike Čitati iste o prodi zemlje v različnih državah. Ni« se mogli odločiti, dokler nisrac čitali o Floridi, deželi večne spomladi. Ko smo se prepričali, da je o-glasujoča tvrdka M. Laurich & Co. 1900 W. 22nd Place. Chicago, 111. vsega zaupanja vredna, smo se podali v Florido, — si ogledali zemljo, — in isto kupili, ker kdor vidi ondi zemljo, ne more kaj, — da bi je ne kupil. In sedaj po 5 tednih se že selimo z rodbini nami v deželo rajskomilo. Želeči vsem Slovencem sirom Amerike obilo vspeha, kličemo onim, kateri mislijo in še more omahujejo: vrzite pomisleke na stran in sledite nam, ker naša je bodočnost. Kličemo vsem rojakom sirom Amerike, posebno pa onim v Chi-cagu, Melrose Parku in Elmhur-stu, 111. slovenski: Na zdar! Vam še enkrat pokladamo na srce, pri-pomorite k temu. da bo enkrat "Slovenski Park," kakor smo namreč krstili našo novo naselbino v Floridi, — veliko in napredno slovensko ameriško mesto. Lastoročni podpisi: John Sini go j, in soproga, Josip Komel in soproga, Frank Pogačnik iz Kranj soproga in sin, Štefan Lesten, soproga h 5 sinov. Jakob Babic. naložen pri nas je varno shranjen ko je avstro-ogrska pričela vojsko. (Dalje.) Bojna črta pri Przemyslany o-stala trdna. Bojna črta pri Przemyslany se je držala proti vsem napadom, ki niso ponehali niti ponoči na 30. Uspehi, ki so jih ta dan priborili Rusi pri Rohatynu, so povzročili, da ni bilo mogoče držati frontne skupine, ker je bila ogrožena na južnem krilu. -Vse junaštvo ni moglo zabraniti, da je postalo umikanje v Lvov neizogibno. Uspehi, ki so se priborili na severnem krilu, v okolici Lvova po prodiranju v ojačenje pozvane polruge divizije tirol skihr deželnih strelcev in po lvov skem zboru 30. in 31. avgusta, niso tega mogli več preprečiti. Umikanje ene naše čerte je vplivalo na druge črte. Nasproti bojem pri Zloczowu in Przemyslanyju, kjer smo morali zapustiti bojišče, sta stali zmagi pri Krasniku in pri Ko marowu, a po obmejni obliki pogojena obkolitev naše severne ar made na severu in na vzhodu je povzročilo, da je moralo vpli vati umikanje ene naše bojne črte pri nas tudi na druge, med tem ko so Rusi lahko hladno krvno sprejeli izgubo prostora ene roke tistih škarij, ki so tvorile njih sile. V posesti okolice Kamionke Strumilone so poleg tega lahko naravnost prihiteli na pomoč četam pri Komarowu, ker jim je bila odprta pot za hrbet nadvojvodi Jožefu Ferdinandu in celo glavni sili Auffen-bergove armade. Sprejeta naloga avstrijske severne armade še ni izvedena. Naloga, ki jo je prevzela avstrijska severna armada v ok viru velikega vojnega načrta, še ni bila izdelana. Dohajali so še znatni deli ruske vojske. Vlak za vlakom je drdral' proti pozo-rišču velikega borenja, ki se je že nad 1 teden razvijalo v prostoru med Vislo in Dnjestrom. Prekiniti boj v tem trenutku, popustiti velike uspehe Auffen-bergove armade in vse, kar se je doseglo do zdaj in voditi armado v bolj zadaj ležečo obrambno postojanko morebiti za reko San, bi ne bilo pomenjalo nič druzega, kakor Rusiji nuditi možnost, da ves dotok svežih o-jaeenj napelje proti Nemčiji. Boj proti premoči naj se nadaljuje. Vse premisleke, ki so zaposlje-vali najvišje vodstvo v skrbi polnih dneh, ko se je izvedel izid bitke pri Przemyslanyju, je liki rdeča nit preprezalo spoznanje potrebe, da se mora boj proti premoči voditi naprej. Upalo se je tudi upravičeno, da če se zastavi močan del zmagovite Auf-fenbergove armade, ki bi lahko prihitela s severa po premoči v zadregi se nahajajoči Bruder-mannovi armadi, medtem ko bi se morebiti ob Dnjestru se umikajoči Boehm - Ermollijevi ar madi nudila prilika, da sune krilo na jugu, se še dovede do izpremembe vsega položaja. U-vedel se je tako nov spopad z o-rožjem v velikem obsegu: bitka pri Lvovu. vito rešeno. S sovražnikom na severu se je borila za palmo zmage še 1. septembra, a dva dni pozneje je stala ta armada že z čelom proti jugu obrnjena vzhodno od Tomaszowa, pripravljena, da sune čez Raworusko, v hrbtu krita po neki slabejši skupini pod nadvojvodo Jožefom Ferdinandom, ki j6 zasledujoč pri Komarowu poraženega sovražnika, do-šla v okolico Grubieszowa od kotu Bug-Buczwa. Mojstrski kos vojaške tehnike, ki visoko časti vodstvo kakor čete. Ruska po vodenj se vali počasi proti Lvovu s treh strani. Med tem se je pokazalo, da ruska povodenj ni premagala pri Zloczowu in Przemyslany nasproti ji postavljenih napisov, ne da bi bila težko oslabljena njena moč. Valila se ni več z nevzdrž-ljivim pritiskom nagona priti naprej proti zahodu, marveč se je približavala deloma počasi in pre vidno z juga, vzhoda in s severo vzhoda proti Lvovu; glavne sile ki se je vedno bolj nujno glasil od pri Komarovu premagane 5. armade. Razmeroma slabejše sile so obdale moštvo utrdbo pri Hali-czu ob Dnjestru in so polagoma prodirale v prostoru med to reko in Lvovom proti zahodu naprej. nih ljudi, ima dati četam prvega poziva (ne riede na alpinske čete) po eno divizijo za vsak zbor. Mobilna milica — ne upoštevajoč tr-dnjavske formacije — se more ra-čuniti na 350.000 mož, tako da bi štela kopna vojska 1.2 milijona mož. Ali bo mogoče to celo število u-porabiti izven Italije, je drugo vprašanje, odvisno od razmer, katerih se tu ne bomo dotikali. V vojski je odstotni postavek ljudi, ki pripadajo drugemu pozivu in so se le šest mesecev vežbali; morda pridejo ti deloma najprej k nadomestnim formacijam. Vir za lete tvori tretji razred, ljudje, ki so jim bili — in s tem črni voiski — v miru nenosredno pri naboru od-kazani. Glasom nabornega zakona obsega črna vojska 18- do 391etn4 DAB NA ALTA&. v staro domovino; V »Url domovini Izplača denar c. k. pošta: Najnižje denarne cene: 10 kron pošljemo za........S 1.65 " ".......4J0 "........ 8.10 " "......... 16.20 "........^80.50 "........ 159.75 Pri teh cenah je poštnina žex vračunana. Pazite na naša prave cene denarja Pošiljatve in pisma naslovite na: AMBRIKAN8KI SLOVENEC Joliet, Illlnola. Vse naše poslovanje je jamšeno. Vroč boj Auffenbeigove armade se pričakuje. Jasno je bilo, da v bližnji bodočnosti ni pričakovati glavnega napada proti naši vzhodni skupi ni in nastopa Auffenbergove armade ob krilu, marveč nasnrotno, da se nahaja zadnja armada pred vročim bojem. Zasledujoč trden namen, naj se nadaljuje boj, zato da se še naprej zaposlujejo ruske sile, je moral dovesti nov položa; do sklepa, naj se zdaj določi, da poseže vzhodna skupina na krliu vmes v bitko, ki se je pričakovala pri Auffenbergovi armadi. Sklenilo se je to tem ložje, ker so bile irabre čete sicer utrujene, a so kljub temu, kar so zadnje čase doživele, ohranile svojo moč udariti in pred vsem syeze napadalno veselje. Predpogoji bodoče bitke: Lvov naj se popusti Izvesti sta se morala zaenkrat dva predpogoja. Četam se je moral dovoljiti počitek, če tudi kratek, in uporabljati se morajo vse v strnjenih -četah za važno nalogo sunka v krilo. Oboje je zahtevalo lahek sklep: popusti naj se Lvov. (neizvežbane) ljudi; izvežbani so|\V\\\\V\V>\\\>\\\\VVVV\\VV med njimi 33- do 391etni. Ta teritorialna milica, o kateri se zadnja leta ne objavljajo več Dodatki, ki so jo pa v zadnjih mesecih z vso silo pripravljali, je v vojni določena za obrežno varstvo, etapno in garniziisko službo. Izvežbanih ljudi ni utegnila dati približno polovico toliko kakor letniki mobilne armade, neizvežbani črno-vojniki pa tvorijo bogat vir za nadomestne svrhe. Ako so naša poročila točna, kar bi brezpogojno verjeli, potem so letnike 1876, 1880, torej 39 do 45 let stare ljudi črnovojne pehote vpoklicali 15. maja, tako da se more večina enot te teritorialne milice nemudoma mobilizirati. Kako daleč je stopnja pripravljenosti že napredovala, je iz predstoječega lahko sklepati. TEL.: CANAL 6027. in. Dunaj, 29. aprila 1915. Iz vojnega časnikarskega stana se poroča : Z ozirom na neugoden izid bitke pri Przemyslanyju je moralo višje poveljstvo naše armade pred vsem skrbeti, da se ne izroči Bruderinannova in BohmErmolli-jeva skupina uničujoči premoči in da se ji hitro in uspešno poma ga. Izvesti je bilo to le mogoče, če se ukaže, da ustavi Auffenbergova armada svoj zmagovit pohod in se ji ukaže, naj se obrne in pripravi na sunek v krilo nevarnega sovražnika. Auffenbergova armada se bliskovito hitro obrne. Ni bilo lahko, kar se je zahtevalo od Auffenbergove armade. Armadna množica z množino kolon voz, ki ji slede, da pokrije mnogobrojne potrebne ji življenjske in bojne potrebščine, se ne obrne tako lahko, kakor rokovi-ca. Umetni čin se je posrečil. Težavno vprašanje je bilo kljub utrujenju po dolgem boju trdo prizadetih čet in kljub najskrajnejše manj vrednih potov blisko- ivov obdan le s prstenim utrd benim pasom proti konjenici Sovražniku se gotovo tako prepusti uspeh, ki ga poceni doseže Celo armado bi bili potrebovali, da bi bili mogli držati utrdbe iz prsti, ki so obdajale mesto in ki bi bila zašla še poleg tega obkoljena od treh strani v najtežavnejše bojne razmere. Pa je zadoščal obrambi proti četam sovražne kavalerije, če bi bila morebiti vpadla v deželo, ko se je pričela vojska, a težki artiljeriji ni bil kos. Naj bi bil padel Lvov vsled sile, bi bil sovražnik Doleg moralnega dosegel tudi vojaški u-speh in bi sebe slavil, da je osvojil trdnjavo. (Dalje prihod.) Moč Italijanske armade. "Koelnische Ztg." prinaša članek o moči italijanske armade, ki jo ceni tako-le: Mobilna vojska prvega poziva šteje po načrtu štiri armade, katerih vsaki se pridružuje po ena konjeniška divizija s kolesarskimi stotnijami, mitralješkimi oddelki, dvema jezdečima baterijama, potem letalsko brodovje, naj-brže po pet težkih baterij kopne armade, brzojavni oddelki itd., vsega 12 armadnih zborov s 25 divizijami. Alpinske čete, ki postavijo takoj tudi svojo mobilno milico in deželnobrambne formacije, dajo mobilizirane 60 bataljonov in 36 baterij (v vojni najbrže 48) za prvo brambo meje. 32 bataljonov trdnjavske in obrežne ar-tiljerije, kakor tudi ostanek ženij-skih čet, ki ne pridejo v uporabo v vojski prvega poziva, tu ne u-poštevamo. Skoraj tri četrtine redne mobilne aktivne vojske prvega poziva so že več tednov pod o-rožjem. Mobilna milica (deželna )ramba), ki se more danes, ob močnih novinskih kontingentih zad njih let, sestaviti iz 27- do 321et- ITALIJANSKO VOJNO BRODOVJE. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY ISIS W. 2 2nd St.. Chicago. Ill. Pozor gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, ali klalo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo, (Butter) oglasite v moji mlekarni. Jaz prodajem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od farmer je v. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Depart-1 ment) p redno gre iz mlekarne; torej kovnf iTlT! 86 ®lovencem' da ***** denar pri na. bodi* »a «e-kovni ali obreetni račun in jim zagotovimo vselej kulantno potreibo. Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovence in •e torej tudi priporočamo nji- kovi naklonjenosti. Pri _ lahko nalagate denar te živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Zdrui. držav. Dva člana K. 6. K. Jednote ■ta naša dolgoletna uslužbenca: g. Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. In g. Jos. P. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. PoiUJamo denar v staro domovino zanesljivo in po najnttjsm kuran. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $8.00 na leto za »Hranjenje vrednostni* papirjev in listin, kjer,so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo manjics na vse kraje. Poslopjs, v katerem so naft uradi je lastnina te banke. Naža banka je d.poritni urad za mesto Joliet, e* okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,906. Rezervni sklad $300,000. Za o čam: . , garantiram ali jamčim, da je naravno. Italija šteje 20 bojnih ladij, iz- Mleko take vrste je posebno priporo- med katerih začetkom vojne 4 še ^li,®??!?™ re,enc??\ ♦ . , v v . „| Mleko razvazam po hišah točno vsak niso bile dograjene. Ti štirje nad- dan o pravem času. dreadnought! so nad 200 m dol-' ^ obil gi in je bila njih hitrost preraeu-njena na 25 milj na uro. Oboroženi bi morali biti z 8 topovi, kalibra 38 cm, 16 tpovi, kalibra 15.2 cm in 24 topovi, kalibra 7.6 cm. Drugi tip "Caio - Dulio" iz leta 1913. ima 13 topov, kalibra 30.5 ilna naročila se toplo priporo- r-RA.JVK G HILL. 1313 W. 22n4 ~Tt.. Chicmjm. III. •JOSIP ZALAR JAVNI NOTAR ltM N. Chicago Ave., JoUet, 111. cm, enako tudi tip "Conte di Ca-1 izdeluje vsakovrstne pravoveljavne li-vour'Tip 41 Dante Alighieri" i- atine in izvršuje vse v notarsko stroko ma 12 30.5 cm topov. Drugi tipi 8padajoče lan . ' , , irejeno, ali gotovo obleko že za Kaznih drugih, deloma prav sta- $10. — do $13. — Ker sem sam Lo or voine namene krojač, lahko obleko popravim S J i t ie prišteti š0 Vam ne pristoja dobro, ladje za lokalno službo in za nod- t a i • , * ui u Piranje brodovia pri dafjšth vol ^delujem tua ia ^ Ien meni in pnpričajte se! i<*aij pa je zaznamovanih za po- „ .„., . možno službo v vojni Še 24 trgov obilna naročila in poset skih ladij, ki stopijo v vojni v 101)10 priporoča službo kot križarke. Samo 2 taki Jowph Stini, slovenski krojač in ladji sta določeni kot transportni trgovao s moško obleko • ladji za ranjence in bolne. Ti dve I<02 —10 81; vogal McAllister av Martin Nemanich slovenska gostilna fln restavracija Rojaki Slovenci vedno dobrodoili! Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. J Telefon: Ca&ai 80. \ 1900 W. 22nd St. Chicago, 111. kwiXXXXXXXXXXXX^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXIXXXXXXXX' se Sta "Re d Italia." Italia' m "Regina d1 Waukegan, DL (Adv. «. IT.) JOSIP PERKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. Wood Str. Se priporoft« rojakom Slovencem in dobra pij««*", to je moje gealo. Telefoa: Oanal 298 obilen poeet. Chicago, Illinois •Dobra poetreiba r Združenih drftftvah ameriških. Uredništvo 1» npravniitvo: 1SS1 Wert 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487. Naročnina: Sa Uane, na leto................$0.00 Ea nečlane......................$1.00 Sa inosemetvo...................$L60 — OFFICIAL ORGAN of the •RAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. _Issued erery Wedneeday. vwned by the Grand Oaxniolian Slovenian Catholic Union of the United 8tate» of America. OFFICE * 1951 West 22nd Place, Chicago, HL Phone: Canal 2487. subscription rate: For Members, per year..........$0.60 For Nonmembers................$1.00 For Foreign Countries...........$1.50 Si Važno pojasnilo« ženskemu postopanju ali svoje prvotne domovine; izjema je le, ce je morda ta kazen' med tem časom zastareja, v kolikor to določa zakon avstroogrske monarhije. Naturaliziranegu Ameri čana, ki je bil svoječasno podanik Avstro-Ogrske se lahko aretuje in kaznuje vsled vojaških .prestopkov samo v sledečih slučajih: 1.) Ako je bil dotičnik potrjen In uvrščen v armado kakor nov nec (rekrut) ie prodno se je sankaj izselil, čeravno še ni bil zuna< uvrščen v aktivno vojaško službo 2.) Ako je bil dotičnik ob časa izselitve aktivni vojak ali vojak na dopustu. 3.) Ako se ga je se pred izselitvijo s listkom ali proklamacijo pozvalo da naj nastopi reservniško ali aktivno službo in dotičnik ni tega ubogal ali poslušal. 4.) Ako se je dotičnik izselil semkaj, med časom, ko je izbruh nila v Avstro-Ogrski vojna. Naturalizirani ameriški držav ljan avstro-ogrskega pokolenja naj pokaže pri povratku v svojo staro domovino svoj državni potni list (Passport) ameriškemu konzulu, ali pa domačim obla 8tim. Ako bi se pri poizvedovanju, dognalp, da se nahaja njegovo i rnmmm in V zadnji številki našega Usta me v imeniku vojaških zavezancev smo nekemu naročniku obljubili tedaJ nai dotičnik prosi svojo do priobčiti danes pojasnilo glede ma&> oblast, da se ga naj iz te-vojaških in drugih dolžnosti na- 8a imenika izbriše in naj se skli našujočih se na one naturalizira- cuJe na naturalizacijsko pogodbo ne osebe, ki se nameravajo zopet med Zedinjenimi državami in Av povrniti nazaj v staro domovino, stro-Ogrsko, sklenjeno in objav to namreč narhijo. v Avstro-Ogrsko mo- ljeno leta 1871. Postava Avstro-Ogrske zahteva Dasiravno sedaj ni ugodna pri- da se mora vsak tuJec izkaza*i P" lika za povratek, je vendar upati, prihodu tjakai s potnim listom da se bo številno naših rojakov Ta določba vobče ni v rabi, — a vrnilo zopet nazaj na Slovensko lahko se isto tudi uvažuje. Potni- in za one naj služi to pojasnilo, ako so morda v čem nejasni. ke se običajno poživlja, da se identificirajo; radi tega se jim Kmalu po proglasitvi vojne je priporoča, naj se preskrbe še pred izdala avstrijska vlada ukaz, da odpotovanjem s tozadevnim pot- se morajo vsi v inozemstvu bivajoči avstrijski podaniki javiti pri svojih konzulatih, glede mobilizacije. Razmere so pa nanesle tako, da niso zamogli avstrijski re-zervniki potovati domov vsled nim listom (Passport.) Zunanje o-blasti tudi nimajo običajne navade, da bi te potne liste potrjeva le ali pregledovale. Avstro-ogrski domačin bode i-mel morda sitnosti, ako se povrne vstavljene prometne zveze na|nazaJ v sv°j° star0 domovino in morju in na suhem. Kdor se je ima Pri sebi morda naturalizacij torej istočasno javil pri svojem ski certifikat (veliki državlj. pa-konzulatu, je s tem popolnoma Pir) in P°tni list> ki se Slasi na zadostil avstrijskim N vojaškim drugačno ime kakor je bilo nje-predpisom, — čeravno ni šel ven- &ovo prvotno ime; to velja nam- kaj. reč za one, ki so morda tukaj Kakor boste razvideli iz zdolaj I s.v°JaT imena sP^menili. V tem navedene tozadevne pogodbe med taka 0861)8 Vza1me.se" 1 boj kako uradno potrjeno listino, ali prepis sodnijskega dovoljenja jaška oblast ničesar onim izseljen-! * koj!f 8eJe stranki Prem?mba cem ko so si pridobili tukaj J dovolila. Ako se pa prememba i- meriško državljanstvo postavnim mena n} lzvrsl]a Postavnim potom, Avstro-Ogrsko in Zedinjenimi državami, ne more avstrijska vo- potim. To velja tudi za rezervnike Naturaliziranega ameriškega po- naj zahteva dotičnik pri sodniji kjer je bil naturaliziran novi dr danika ali državljana kaznujejo ^avljanski papir, ki bo nosil nje- zunanje oblasti glede vojaških! prestopkov le v štirih slučajih, ko-1 ji so zdolaj navedeni. Predno/pričnemo z dobesedno | prestavo izšeljnišjse pogodbe med Avstro-Ogrsko in Zedinjenimi dr- govo pravo ali postavno ime; is-totako naj bo na to ime izdelana tudi prošnja za potni list. Opozarja se pa dalje pri tem na sledeče določbe, označene v II. delu postave (Expatriation žavami, naj bode omenjeno, da Act) z dne 2' marca 1907; _ 3 _ a A • • _ 11* VI a I * i \Ta O O Wft A a rl r»r/nxrl -I« bode Avstrija po zaključku vojne nedvomno izdala splošno amne Vsak ameriški državljan izgubi našo državljansko pravico, stijo ali pomiloščenje za vse vo- ako se Je dal naturalizirati v ka- jaške begune in za vse druge vo- keJ inozemski državi v soglasju jaške prestopke, kajti v stari do- s tozadevno postavo iste države, movini bode gledala vlada nato, ali če je prisegel dotični državi da privabi nazaj kolikor mogoče pokorščino. veliko število svojih podanikov Ako prebiva naturalizirani a- iz inozemstva. Slične amnestije so meriški državljan tekom dveh let že bile na vrsti večkrat. v inozemstvu ozir. v oni državi od- Tukaj navajamo dobesedno pre- koder je prišel semkaj, ali tekom stavo izseljniške pogodbe med 5 let v kaki drugi inozemski dr-Avstro-Ogrsko in Zedinjenimi dr- žavi, se dotičnika smatra, da je žavami. Tiskano kopijo iste smo Lprenehal biti med tem časom a-prejeli od državnega departmenta meriški državljan. V tem slučaju v Washingtonu, D. C. in je dati- se*smatra za njegovo stalno ali rana z dne 15. maja 1912. Glasil pravo domovino in bivališče do- se dobesedno takole: AVSTRO—OGRSKA. tični kraj, oz. dotično državo za dotično dobo. Vendar se lahko to naziranje omeji, ali ovrže, ako je Naznanilo ameriškim državi ja- dotičnik pred kakim diplomatic nom, — svoječasno podanikom nim ali konzularnim uradnikom Avstro-Ogrske, ki se nameravajo Zedinjenih držav zadostno izka- vrniti v svojo staro domovino. Obveznost za izvrševanje voja- zal ali opravičil svojo odsotnost glasom predpisov našega držav- sk$ službe v Avstro-Ogrski mo- nega departmenta. In slednjič se narhiji se začenja za mladeniče s dalje določa: Noben ameriški dr- 1. januarjem istega leta, ko do- žavljan se ne sme odpovedati dr- polne oseba svoje 21. leto staro- žavljanstvu ali potovati v ino- sti in se ienja z 31. decembrom ko zemstvo ob času vojne v Zedinje- dovrši dotičnik 31. leto. Glasom določbe ali pogodbe nih držav. Ameriški državljani, ki name- ________. drža.____ Vsak naturalizirani državljan naj bi si preskrbel pred odpotovanjem uradni potni list (Passport) kojega izdaja samo državni tajnik (Secretary of State) v Washingtonu, D. C. Ta listina velja $1. — Prošnje za ta potni list zamore izdelati le kak javni notar (Notary Public) ali mirovni sod nik (Justice of Peace) ker je potreba overovljenega podpisa na tej prošnji. Slične prošnje izdelu jejo menda tudi okrajni tajniki (County Clerks). bratstvo in ljubezen celo med so- nežne, so ga razglasili za mehkuž-vražniki in da naj se prizanaša nega postopača in ga niso spreje- Vatikan in vojna. med dedinj, državami in Avstro- ra vaj o ostati dlje časa v inozem-Ogrsko, se smatra svoječasnega stvu naj se tozadevno priglasijo podanika avstro-ogrske monarhije na bližnjem ameriškem konzulatu pri svojem povratku v staro do- dotične inozemske države, movino za ameriškega državljana, Potni list Zedinjenih držav je ako je dotičnik živel tukaj pet veljaven za 2 leti; lahko se pa let in je postal med tem časom istega zopet za 2 leti podaljša s naturalizirani ameriški državljan, posredovanjem kakega diplomati-Ako je dotičnik 'izvršil v stari enega ali konzularnega uradnika domovini predno se je izselil v Zedinjenih držav." Zedinj. države kako kaznivo de- To so torej glavne točke izselj-janje, je omenjeni podvržen ka-1 niške postave med Avstro- Ogr- Minuli mesec je odposlalo sv očetu v Rim številno belgijskih in francoskih kardinalov, nadško fov in škofov peticijo, ali prošnjo da naj Vatikan opusti svoje ne vtralno stališče, ko je zavzema že od izbruha evropske vojne. Ti viš ji cerkveni dostojanstveniki so v svoji spomenici povdarjali, da ni kakor ne morejo razumeti, čemu je sv. Stolica nevtralna in čemu ni že spočetka vojne odločno protestirala napram onim državam ki ne poznajo ne pisanih ali nepi sanih postav. Dalje se je sv. o-četa prosilo, da naj kaj ukrene da se bode zopet upoštevrlo človeške pravice. Znajii belgijski kardinal Mer cier, d&lje nadškof mesta MalineSj kardinal Amette, pariški nadškof in drugi člani vatikanskega kolegija so v svoji prošnji na sv. oCe ta želeli, da naj vrhovni poglavar sv. Cerkve upošteva tudi po-.itiČ no prepričanje poleg oskrbe mo-raličnih in verskih interesov ljudstva. Zgodovina nam kaže, da je tudi leta 1870 na vatikanskem zboru podpisalo peticijo na tedanjega papeža 40 škofov, ki so želeli, da naj sv. Cerkev pospešuje krščanska načela in naj se zavzema tudi za pravice narodov v slučaju vojne. Slične peticije se je delalo tudi že pred tem časom v katerih se je ljudstvo zatekalo za pomoč pri sv. očetu ob času voj-ce. Leta 1868 je prevzel kardinal Coullie pokroviteljstvo nad tedaj vsianov]jeno "Unijo za proučevanje pravic narodov na podlagi krščanskih načel. Člani e u-nije ali zveze so bili tudi: kardinal Rampolla, Mercier, Bourne, Amette, Maffi in Vazara. Vsebina prošnje, katero so poslali minuli mesec kardinali in drugi škofje sv. očetu se je glasila takole: " Sedaj je napočil čas, v katerem naj se tudi praktično uporablja sadove oznanjevanja katoliške vere; — celo gotovo število protestantov se ozira na sv. očeta, ki naj bi kot prvi zaščitnik krščanske morale vodil stvari v stiku z moderno civilizacijo na taki podlagi, kakršno uči naša krščanska vera. Sv. oče, kot vrhovni poglavar katoličano> 30 celem vesoljnem svetu ima po polno pravico nastopiti s kora som in moraličnimi načeli, ki bi se ozirali na vlado krščanskih na rodov in njih medsebojne razme re. t Že prvi cerkveni možje in cerkveni učenjaki so vojno grajali in obsojali; kasneje je pa sv. Augu* stin učil ter zatrjeval, da je vojna tudi včasih potrebna ali neizogibna. Sv. Tomaž in drugi kas nejši sv. možje učijo, da je vojna vedno nepostavna ali nedopust-jiva, če ni pravična; ta pravica naj se pa vedno ozira na pravične vzroke in pravične namene. V izvrševanju pravice nima n pr. tak narod nič več oblasti ali moči, kakor pa kak posamezni človek. Kdor pa krši pravico, tega obsoja celo krščanstvo. Cerkveni učenjaki zatrjujejo, da je znan paganski izrek "moč je pravica," — popolnoma krivičen, krivično je netiti vojno ali siliti judi k orožju. Še bolj krivično je pa za državo, če napove vojno drugi državi samo iz dobičkaželj-nosti. Sv. Augustin pravi, da je človeško klanje na debelo naravnost ropanje med narodom, kojega naj bi morala voditi le pravičnost, ljubezen in poštenost. Krščanski teologi nazivljajo take vojne tudi tatvino s pripombo, da se mora biti krivica, katero i* šče vojna v zadostilo vedno opravičena ali razvidna." V* označeni spomenici se je najstrožje obsojalo one oblasti, ki po nepotrebnem uničujejo človeško življenje in lastnino; priporoča se nekombatantom. Omenjena spo mtnica se končuje sledeče; "Tudi mednarodne postave in konvenci je ao izrazi legitimnih naziranj. Tako nam daje haaška mirovna konvencija iz leta 1907 izraz mo-raličnih principov, ki vežejo svest vesoljnega krščanstva.'' Znano je, da se je pokojni papež Pij X. kmalu po izbruhu voj ne na vso moč prizadeval, da bi preprečil vojno. Obrnil se je večkrat nd avstrijskega in nemškega cesarja v tej zadevi, pa--zaman; posledica temu je bila le, da si je gnal pok. sv. oče vojno tako k srcu, da je vsled žalosti u -mrl, ka"kor zatrjujejo zdravniki. Kakor ž omenjeno, so zahtevali belgijski in francoski škofje, naj sv. Stolica v Rimu preneha z nevtralnostjo v sedanji vojniv ali drugače rečeno, da naj pretrga vse diplomatske zveze z onimi dr žavami, ki so v vojno zapletene. Ako bi se hočel sv. oče udati prošnji in zahtevi teh škofov, — morar bi odpoklicati svoje vatikanske zastopnike z raznih dvorov, isto-tako bi moral iz Vatikana odsloviti vladinega zastopnika te ali druge države, kar bi konečno tudi dejansko ne povzročilo, ali u-nlivalo na konec vojne. li; če pa so bile bile njegove roke žilaste, trde, raskave ali celo žu-ljave, je bil z veseljem sprejet. Oh, kje so že ti časi T i Torej ne pomaga nič noben izgovor! Delo je človeku v čast, lenoba pa sramoti slehernega, naj bo baron, grof, ali knez ali kar že. Adam in Eva sta bila najstarejša plemenitaša in iz najbogatejše hiše; on je bil kralj, ona pa kraljica vsega sveta, in kraljevi park, po katerem sta se hodila iz* prehajat, je bil rajski vrt — pa| vendar sta morala delati! Človek je ustvarjen za delo. (Spisal A. K.) DELO (Konec.) JE ZAPOVEDANO. ) Slednjič pa priganja k pridner mu delu tudi odločna zapoved, božja in naravna. K ure daleč od Metlike, blizu hrvatske mokre meje (Kolpe). IVERI. Včasih nam tudi kaka nesreča pripomore za korak k vspehu. • e Človek. ki običajno vedno tarna o svoji nesreči, je večkrat prelen, da bi se sam nesreči izognil. e Ne ponašaj se z delom, kojega se bos šele oprijel. Previdni možje delajo neprestano in molčijo. Vloge prismojencev so v zelo lahke. obče Da si prihraniš prvi nikelj, — teci za karo pocestne železnice! • Če bi nekateri ljudje vedeli, kako malo da znajo, bi raje molčali. Ženske nosijo ure kot o moški pa kot potrebno praktično stvar. ali Nekateri možje so tako ponosni na svoje prednike, kakor kak "Self made" mož sam nase . . • » • [Kak mlad mož je raje dolžan svojemu očetu, kakor pa svojemu stricu. • Dosti je deklet, ki se rade ponašajo s prošlimi ponudbami ali zarokami. • Bodi previden kadar hodiš po nevarni ipoti življenja, da se ne t>oš samo z enim napačnim korakom prenaiglil. Ustanovljena t Jolietu, HI dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URADT JOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 31. maja 1915. skupna izplačana podpora $1,069.625.50. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. L Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet, HI. Q. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. •lavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. •lavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, HI. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 NewJersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 90G N. Chicago St., Joliet, HI. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. r Frank Petkovsek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 293 Reed St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, HI. ^ Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo aa glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, HI. dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 1951 W. 22nd Pl., Chicago, HI. Finančno poročilo K. S. K. Jednote za mesec maj 1915. Dr. štev. Prejeli na račun ases. štev. 5-15 1. 2. 3. 4. 5. 7. 8. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 20. 21. 23. 24. 25. 29. 30. 32. 33. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 77. 78. 79. 80. 81. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 298.74 505.16 190.34 127.82 177.30 505.83 157.86 23.09 80.25 421.60 62.52 260.00 221.57 204.53 40.85 64.66 113.81 55.36 32.71 517.95 389.16 352.89 91.12 184.61 103.74 26.92 144.58 110.06 148.26 173.35 294.44 81.10 49.21 112.11 87.19 317.09 55.35 84.04 277.24 101.48 115.00 259.31 131.54 105.62 263.18 63:05 156.94 32.97 229.11 92.34 144.16 41.05 72.30 32.18 35.97 130.81 28.50 120.65 70.31 80.56 112.65 273.45 194.71 133.94 ■ Smrtn $ 1,000 500 500 1,500 90. 91. 92. 93. 94. 95. 96. 97. 98. 100. 101. 102. 103. 104. 105. <108. 100. 110. 179.48 97.80 117.40 41.12 58.07 153.06 47.54 144.47 21.45 130.10 78.20 155.56 71.88 127.26 67.10 66.65 99.29 33.82 45.51 9.30 111.56 79.00 55.72 116.04 48.05 59.00 1,000 900 $ 1,000 500 125 Izplačali Poškod. Bolezen $50 50 00 00 50.00 50.00 60 111. 112. 113. 114. 115. 118. 119. 120. 121. 122. . 123. . 124. . 126. . 127. . 128. . 129. . 130. . 131. . 132. . 133. . 134. . 135. . 136. . 137. . 139. . 140. . 142. . 143. . 144. . 145. . 146. . 147. . 148. . 149. . 150. . 151. . 152. . 153. . 154. . 156. . , 33.87 $.81 37.43 108.06 35.60 42.29 86.01 52.60 36.87 65.40 19.90 48.21 95.29 53.37 19.98 11.30 84.83 72.67 22.75 29.37 90.24 48.73 '43.55 23.76 42.19 20.69 38.29 136.83 45.44 67.65 35.22 26.28 14.40 28.81 25.04 52.17 12.76 18.64 40.59 .$14,564.67 Skupaj.......'_________ Preostanek dne 1. maja 1915........ Prejemki tekom meseca maja 1915. Plačanega od društev................ Obresti............................. Najemnina dvorane.................. $ 1,000.00 so zaznamovani z majhnimi lesenimi križi; na križih vise napisi z imeni pokopanih, številko polka in dnevom pokopa: 3 Novi grobovi! Tako $ 8,775.10 I $ 200.00 $ 60.00 .$337,311.14 $14,564.67 . * 525.81 6.00 Izdatki. Plačali smrtnine..... PoŠkodnine.......... Bolne podpore....... Razni upravni stroški. .$ 8,775.10 .. 200.00 60.00 1,929.43 Preostanek 30. maja 1915......... S poštovanjem in pozdravom $ 15,096.48 $352.407.62 10,964.53 $341,443.09 JOS. ZAIiAK, gl. tajnik K. 8. K. J. Slike Iz vojne. URE MOJEGA ŽIVLJENJA SO BILE ŠTETE... oo _ / Pismo pionirja Vinkota Ko-rolj iz Sp. Grušovja pri Prihovi. Dragi oče! Dosti je res preteklo časa, odkar vam nisem več poročal, ali dragi oče, tega mi še ne smete zameriti! Preden pismo nadaljujem, vas prisrčno pozdrav-jam in želim, da bi vas to pismo najboljšem zdravju našlo. Dragi oče! Ves čas šestih mesecev nisem od vas prejel nobenega pisma, žalosten sem, da mi nič ne pišete. Znabiti ste mi poslali kakšno karto, ali jaz nisem nič prejel, morebiti ste imeli tudi dosti dela in skrbi, pa vam ni bilo za pisanje, ^rosim, storite vse za svojega e-dinega sina! Ko sem bil v bolnišnici pri Zemunu, so prišli iz Češkega obiskat svoje sine, neki stric je došel po mrtvega strični-ka, da ga odpelje v domovino. Jaz se moram v prvi vrsti zahvaliti jubemu Bogu, da sem še živ o-stal. Bil sem že v takšnih nadlogah in težavah, da so po mojih mislih bile že preštete uj*e mojega življenja. Do meseca decembra sem povsod dobro odnesel svoje iosti sovražnim kroglam. Ko smo šli nazaj iz pro . . . Srbije, pa so nas par mož dobili. — Jaz bi vam imena krajev pisal, pa ne smem, ker je blizu meje ali čez mejo, in na poštah pisma pregledajo. Ali, hvala Bogu, v 18 dnevih smo bili trije zopet došli na našo zemljo. Po mejah je liudo razsajala kolera in legar. Od Oršove pridem bolan na neki otok pri Zemunu, ki se imenuje "vojni otok," kjer sem bil tri tedne v bolnišnici, kamor še, hvala Bogu, ni došla kolera. Tam nas je bilo .... Kako se nam je godilo, ni mogoče povedati. Kruh smo radi jedli, celo od tistih vojakov, ki so umrli in so ga jim stariši poslali. Umrlo je vsaki dan do . . . mož, ali hvala Bogu, da mi je še življenje podaljšal, da sem zopet zdrav došel k bataljonu, kjer sem zopet za ordonanca. Vreme je slabo, slabo. Na vaje idemo vsaki dan dvakrat, kakor v mirnem času. Drago je tukaj za živeti. Prosim zdaj prav lepo, da se me usmilite in mi pošljete pomoč v denarju. Znate, ljubi oče, tistih 18 krajcerjev na dan preide, da ne vem kam, na vsakih 10 dni moram dati 56 kr. za perilo (od vsakega komada srajce ali gat je 20 v). Sam ne morem prati, ker je mrzlo, pa moram plačati, drugače nam pa po noči uši kri pijejo. Skoro me je sram to povedati. Pa naj bo, ker jih imajo tudi častniki, samo da bodete vedeli za mojo dobroto. Prosim vas, da mi tudi pišete, kako se še kaj pri vas godi, kaj je s Kurnikom, ali še živi, kdo je moral zadnjič "einru-kati" iz grušovske občine in ko- liko pisem ste prejeli od mene. U-smilite se me! Iskreno vas pozdravlja vaš hvaležni sin Vinko! IN PO BOJIŠČU, MORIŠČul POGORIŠČU. čez grm in strm. -— Znorela starka. — Deklici v osameli koči.— Vas Poljanka. — Zborovo. — Skupni grob Belgijcev. — V Bardjevu. Dne 1. majnika, krasnega pomladanskega dne, je začela naša divizija prodirati. Osem dni in osem noči, brez prestanka in počitka je trajalo to prodiranje. Čez grm in strm je šla naša pot, strme gore in hribe smo preplazili in prevozili,, konji so trepetali prevelike utrujenosti; a le dalje, le dalje, se je glasilo povelje Brez počitka in spanja smo hiteli za našo divizijo, ki je zmago-noso zasledovala že uničenega sovražnika. Že 2. maja smo prišli v Gabol-tovo, še par kilometrov, pa smo bili zopet na gališki zemlji. Tu je vodila pot čez hribe in doline mimo Uščie ruskie Klinkovka, Kunkova, ob ovinku v vas Gladi-šovo. Tu smo zagledali prve znake bojev. Vas so granate in šrapnele popolnoma porušile, videti ni niti ene hiše, le pogorišča in ožgana trava. Prebivalstvo je izginilo, nobene žive duše ni v nekdanji vasici; toda pač: po cesti tava starka in vpije in kriči. Strašni bojni hrum in metež, ki je uničil tudi njen dom, ji je zmedel ura, revica je znorela. — Dalje nas vodi pot v ovinkih skozi krasen gozd; a ta nekdaj ponosni gozd je danes uničen. Smreke leže posekane in raztrgane od granat. V gozdu zapaziš razbite sovražne utrdbe, zimska bivališča iz smrekovih vej in zemlje. Polja so razorana od težkih topovskih koles, povsodi ^idiš žične ovire, jarke in okope. Pridemo v Malastovo; tu je o* perirala 21. divizija, prišla sovražniku za hrbet, ter ga iznena-dila. Cesta postaja čimdalje slabša, le počasi se premika naša kolona naprej. Dospemo v vas Brze-golina. Tu so bivali kozaki več tednov in oropali vse prebivalstvo. Le malo vaščanov je ostalo v vasi. Stopim v borno kočico.J^O. maja 1915 Dve mladi deklici sedita pri oknu in žalostno gledata na vaško cesto, kjer neprestano vozijo tren-ske kolone. Starejša, štirinajstletna deklica mi pripoveduje, da je šel oče k vojakom in da so mater ubili kozaki, ker jim ni hotela dati zadnje krave; tako sta ostali sami. Pohištvo in vse imetje so kozaki požgali. Tik pred njihovo kočo je padla avstrijska granata v četo sovražnikov, raztrgala mnogo vojakov in užgala sosedno hišo, nakar je ogenj upe-pelil 11 hiš. Pot nas vodi dalje čez Majdan v Sviržovo rusko. Grobovi padlih majnik korakamo dalje skozi požgane vasice, mimo ogromnih grobov, mimo polj, ki so jih razmetale in razorale granate^ in šrapnele. Ob krasnem solnčnem dnevu dospemo v Grab. Tu je bival poveljnik ruske kar-patske armade. Ta vas ni mnogo trpela, le par hiš je razdejanih, pač pa je Ožena popolnoma zgorela. „ Sedaj se začne pot čez Karpate na Ogrsko. Državna cesta se d vi ga v klancu in vodi po torišču karpatskih bojev, tu smrtna že tev ni imela mej. Vsi hribi in klanci so polni strelskih jarkov in velikih jam, ki so jih izkopale granate. Pridemo na vrh klanca; krasen razgled na Ogrsko. Hribi in doline cveto v majevem cvetju, pred menoj pa leži vas Poljanka Bojni vihar jo je razdejal, izginila je s pozorisča ; le nekaj kupov pepela kaže, kje je stala vasica, krog katere so se vršili najstrašnejši boji. Na levi strani znameniti Kastelik vrh, katerega je bila osvojila naša domobranska brigada generalmajorja Zahrad-ničeka, prej poveljnika ljubljanskega domobranskega pešpolka. Vasici Smihov i Niklova sta razrušeni. 23. novembra lani smo tu praznovali sveti večer, sedaj so le še razvaline. Po lepi, široki državni cesti dospemo v Zborovo (Zboro), torišče naše 22. domobranske divizije. Tu je naš divizijonar, vrli pod-maršal Schmidt Fusina, vodil boje med Spodnjo in Zgornjo Po-ljanko. Zborovo, nekdaj ličen trg. je razdejano, vse hiše od granat in šrapnel podrte, zemlja Tazrita s strelskimi jarki in pokrita z utrdbami. Le velikanska' razvalina nekdaj mogočnega gradu Ra-koczyjev kipi na visokem hribu iznad izelenelih gozdov k nebu in nam kliče svoj: Morituri vos sa-lutant! V vasi Kjušovo so Belgijci (27. pešpolk) v velikem skupnem grobu pokopali 50 svojih padlih to varišev. Krog groba so napravili lično ograjo in postavili velik križ. Tu spe zdaj junaki zelene Štajerske nevzdramno spanje, nad njimi pa cvete pomlad in zlato sobice poljublja njihov grob. Že od daleč me pozdravlja ponosni stolp badijevske stolnice. Vse mesto je na nogah vse je veselo in živahno. Raz hiš vihrajo zastave, vse govori o velikanski zmagi Gorlice—Jaslo—Zmigrod. Židje praznujejo "šabes" a oblast je po bobnarju ukazala, da morajo odpreti trgovine. Vojaštvo se sprehaja po ulicah in kupuje potrebščine za novo pot, avtomobili drve z novimi povelji in ogromno število ujetega sovražnika se vali po cesti proti kolodvoru. Stopim zopet k mojim slovaškim majkam, pri katerih sem bival meseca februarja. Vse kakor nekdaj! Tiho sta sedeli v kuhinji in čitali iz molitvenika. "Hej, babuška! Lačen sem, da se mi krvi želodec!" sem zaklical. Veselo sta me pozdravili, ter hiteli k ognjišču, da napravita vojaku, ki skoraj osem dni ni kaj prida jedel, obilno kosilo. Vsedel sem se v slovaško sobico,«^noge so me skelele od velikanskega marša, vsa stopala so bila polna mehurjev, saj sem hodil celih 24 ur brez vsakega prestanka. Bila je dolga pot, a gotovo ena najzanimivejših, kar sem jih kdaj napravil v svojem življenju. Hodil sem po bojišču svetovne vojne, po njenem morišču in pogorišču. Ižanc. proti Avstriji. Odločila se je za naslednjo in duševno pripravljanje naroda se je začelo že tedaj; težko to delo ni bilo, saj se je Italija ustanovila v boju proti Avstriji Gabriele d' Annunzio, ki je sedaj v Quartu in v Rimu klical na vojno, je s tem začel že 1. 1912. Takrat je- zložil vojne pesmi in e-na teh pesmi je žalila avstrijskega cesarja in "Oesterr. Rundschau" je tedaj pisala, da je to žaljenje avstrijskega cesarja izraz ljudskega mišljenja. Italijanska vlada je sicer na protest duanjske vlade zaplenila dotično zbirko d' Annunziovih vojnih pesmi, ni pa zaplenila posebnega natisa tiste pesmi o našem cesarju. Po net centesimov se je ta pesem prodajala po celi Italiji in v šolah so profesorji to pesem čitali in komentirali in narocevali učencem, da se jo morajo na pamet naučiti. Ravno tak vspeh so imele na italijanskem različne drame, zlasti Rinaseinmento." Kake demonstracije proti Avstriji so se godile pri takih predstavah, a dunajsko vedno italiofilsko časopisje je vse to zamolčevalo. Resnica je, da trozveza ni bila v Italiji nikoli popularna in je vsak politično količkaj informiran človek vedel, da stopi Italija iz trozveze in se pridruži trojnemu sporazumi cadar bo Avstrija angažirana ni drugih straneh. Koliko let sem je italijansko časopisje javnost pripravljalo na trenutek, ko nastoni Italija proti Avstriji. Vsakdo je vedel, da se to godi po želji in vo-ji konsulte. Ko je 1. 1911. ali 1912. Angleška okupirala Solun in s tem zasedla važno strategično točko v Sredozemskem morju, je italijansko časopisje besno zakričalo, a že naslednji dan je utihni-o. Takrat se je pokazalo, kak u-pliv ima vlada na časopisje. A javnost se ni samo potom časopisja, pesmi in gledaliških iger pripravljala na vojno proti Avstriji, delalo se je to tudi z razglednicami, ki prihajajo v najširše kroge prebivalstva. Na razglednicah se je tudi razširilo na milijone izvodov zemljevida, na katerem ie bila naslikana "bodoča Italija'* in so po tem zemljevidu pripadale Italiji tudi Goriška, Trst, Istra in večji del Kranjske. Za agitacijo se je izrabljala vsaka malenkost, kako se je dolgo izrabljalo dejstvo, da naš cesar ni obiskal i-talijanskega kralja v Rimu, kako je bil frukticiran "nespretni govor, ki ga je imel svoj čas Grabma.ver v avstrijski delegaciji, da Italijani so se celo zmenili za to, da je dr. Šušteršič v delegaciji govoril o ustanovitvi nekake prav majhne papeževe države, za kar so nam Slovencem od tedai italijanski listi prav pogostoma metali la piu clericale del mondo." Morda je bilo v naši državi precej ljudi, ki jih je presenetilo, da je zdaj tako završelo v Italiji, da so naenkrat prijatelji nevtralnosti izginili s površja, da je bil Giolitti, ki je bil toliko let najmogočnejši in najuglednejši italijanski državnik, moralično v 24 urah obglavljen, — a vse to je moglo presenetiti le tistega, kdor ni vedel, kaj se v Italiji godi. Sedanji fanati- . zem, ki je v Italiji zavladal za vojno, je sad dolgoletnega sistematičnega pripravljanja. Proti žgunjepitju. Ruska vlada je razpisala celo vrsto znatnih nagrad, skupaj 724,-000 rubljev, vsled katerih bi se dal napraviti alkohol popolnoma nevžiten, a bi ostal poraben za vse tehnične namene. Grozen čin devetletnega dečka. Iz Monakovega poročajo: Devetletni sin Jožef pomožnega delavca Martina Furtnerja, ki je zdaj na bojišču, je svoji enoletni sestrici s kuhinskim nožem pre-rezal vrat. Otrok je bil takoj mrtev. Mati je bila zaposlena izven hiše in Jožef je ostal sam doma, da pazi na sestrico. Treh drugih otrok ni bilo doma. Po zločinu je šel deček k neki rod- 20. maj 1882.-20. maj 1915. / " Trozveze pogodba je bila sklenjena dne 20. maja 1882 — dne pa je ministrski predsednik Salandra v italijanskem parlamentu povedal, da je ta pogodba odpovedana. Razmerje med Avstrijo in Italijo je bilo bini, ki stanuje v isti hiši, ter ji od aneksijske krize sem vzlic ali- pripovedoval, da so vlomilci vlo-jančni pogodbi skrajno napeto in mili vrata s težkim železnim kla* vsi sestanki Aerenthala s Tittoni- divom, ter v kuhinji prerezali sejem in Bertholda s San Giulianom stri vrat. Nato je šel iz hiše. Res-niso mogli nasprotstev ublažiti. Ljudsko mišljenje je bilo vedno Avstriji sovražno, a posebno se je to kazalo od časa tripolitanske ekspedicije. Takrat je bila Italija na razpotju: ali se odloči za "mare nostro" politiko ali za politiko z Avstrijo in Nemčijo proti Franciji in Angleški aH za politiko nično mp potem našli Furtnerjevo stanovanje odprto, ob vratih težko kovaško kladivo, kakor da bi vlomilci tam gospodarili. Otrok je ležal na obrazu v krvi. Policija je poiskala dečkamorilca, ki se je na travniku igral z drugimi dečki. Deček je slednjič priznal svoj zločin. Dunaj, 2yi maja. (Kor. ur) C. in kr. vlada je na naznanilo Italije, da smatra trozvezno pogodbo kot razveljavljeno, odgovorila z naslednjo noto, ki jo je dane* popoldne e. in kr. zunanji minister baron Burian izročil kralj, italijanskemu poslaniku vojvodi Avarna: Avstroograki zunanji minister je imel čast prejeti naznanilo o preklicanju trozvezne pogodbe, katero mu je izročil gospod italijanski poslanik po nalogu kraljeve italijanske vlade dne 4. maja. Z mučnim presenečenjem jemlje c. in kr. vlada na znanje sklep italijanske vlade, da na tako nenavaden način napravi konec pogodbi, ki je, temelječ na skupnosti naših najvažnejših političnih koristi, našim državam toliko let zagotavljala varnost in mir in je Italiji, kakor je notorič-no, dobro služila. To začudenje je tembolj opravičeno, ker segajo dejstva, ki jih kraljeva vlada v prvi vrsti navaja za utemeljitve svojega sklepa, več nego devet mesec nazaj in ker je kraljeva vlada tekom tega časa ponovno pokazala željo, da se vezi aliance med obema našima državama ob-drže in še ojačijo, željo, ki je bila v Avstro-Ogrski vedno ugodno sprejeta in je našla prisrčen odziv. Vzroki, ki so prisilili c. in kr. vlado, da je meseca julija mino-lega leta poslala Srbiji ultimat, so preznani, da bi bilo potrebno jih tu ponavljati. Cilj, ki si ga je stavila Avstro-Ogrska in ki je obstajal edino-le v tem, da se monarhija zavaruje proti prevratnemu rovanju Srbije in prepreči nadaljevanje agitacije, ki je šla naravnost za razkosanjem Avstro-Ogrske in imela za posledico številne atentate in končno sarajevsko tragedijo, — ta cilj se ni mogel v nobenem oziru dotikati interesov Italije, kajti c. in kr. vlada ni nikdar mislila in smatra za izključno, da bi se mogle koristi Italije kakorkoli indentifieirati z zločinskimi spletkami, ki so bile naperjene proti varnosti in posestni integriteti Avstro-Ogrske in ki jih je belgrajska vlada žal trpela in vzpodbujala. Sicer je pa bila italijanska vlada o tem obveščena in je vedela, da Avstro-Ogrska v Srbiji ni imela nikakih osvojevalnih namenov. V Rimu se je bilo izrecno izjavilo, da Avstro-Ogrska, ako bi ostala vojna lokalizirana, ni imela namena, dotakniti se posestne integritete ali suverenitete Srbije. Ko je vsled posega Rusije v vojno čisto lokalni spor Avstro-Ogrske in Srbije v nasprotju z našimi željami zavzel evropski značaj in sta bili Avstro-Ogrska in Nemčija po več velesilah napadeni, je kraljeva vlada izjavila nevtralnost Italije, a ne da bi bila ta vojna, ki jo je povzročila Rusija in se je že dolgo pripravljala, zmožna, da vzame trozvezni pogodbi njen eksistenčni temelj. Zadostuje, da se spomni na izjave, katere je v onem času podal pok. markeze di San Giuliano, in na brzojavke, ki jih je Nj. Veličanstvo italijanski kralj dne 2. avgusta 1914 poslal Nj. Veličanstvu cesarju in kralju, da se ugotovi, da kraljeva vlada tedaj v postopanju Avstro-Ogrske ni ničesar videla, kar bi bilo nasprotovalo določbam naše zvezne pogodbe. Po velesilah trospo razuma napadeni, sta morali Avstro-Ogrska in Nemčija braniti svoja ozemlja, toda ta obrambna vojna nikakor ni imela za cilj "uresničenja živ-ljenskih interesov Italije nasprotujočega programa." Ti žrvijenski interesi ali to, kar nam je moglo biti znanega o njih, niso bili v nobenem oziru ogroženi. Sicer pa, če bi bila imela italijanska vlada v tem oziru kake pomisleke, bi se bila zanje lahko potegnila, in gotovo bi bila našla tako na Dunaju kakor tudi v Berlinu najboljšo voljo za varstvo teh interesov. Kraljeva vlada je bila tedaj mnenja, da se oba njena zaveznika na položaju stvari nasproti Italiji nista mogla sklicevati na zavezniški slučaj, ničesar pa ni naznanila, kar bi bilo opravičevalo mnenje, da smatra postopanje Avstro-Ogrske kot "flagrantno kršitev besede in duha zvezne pogodbe." na nu sta, četudi sta ostane nevtralna — sklep, ki je bil po našem naziranju komaj združljiv z duhom pogodbe —, obžalovala, vendar na lojalen način dala veljati naziranju, italijanske vlade, in izmenjava mnenj, ki se je v onem času vršila, je ugotovila neizpremenjeno ohranitev tro zveze. Ravno sklicevanje se na to pogodbo, zlati na.njen člen Vil., je tudi kraljeva vlada predložila svoje zahteve, ki so šle za tem, da dobi fcotovo odškodnino za slučaj, če bi Avstro-Ogrska svoj čas dobila iz vojne ugodnosti teritorialnega ali drugega značaja na balkanskem polotoku. C. in kr. vlada je to stališče sprejela in se izjavila pripravljeno, da vprašanje pretehta, ko je istočasno opozorila, da bi bilo težavno določiti kompenzacije zal ugodnosti, ki bi eventuelno pripadle Avstro-Ogrski, dokler te u-godnosti nišo znane. — Kraljeva vlada je bila tudi tega mnenja, kar izhaja tako iz izjave medtem umrlega markeza di San Giuliana z dne 25. avgusta 1915, v kateri se čita: "Bilo bi prezgodaj sedaj govoriti o kompenzacijah," — kakor tudi iz o* pazk vojvode Avarna po naši umaknitvi iz Srbije, češ: "tačas ni nikakega kompenzacijskega objekta." Kljub temu pa je bila c. in kr. vlada vedno pripravljena, začeti o tem predmetu konverzacij. Ko je kraljeva italijanska vlada, tudi sedaj še ponavljajoč svojo željo po ohranitvi in okrepitvi naše zveze, predložila gotove zahteve, ki so pod naslovom odškodnine zadevale odstop integralnih delov monarhije Italiji. .. je tudi c. in kr. vlada, ki je polagala na ohranitev najboljših od-nošajev z Italijo največjo vrednost, sprejela celo to podlago za pogajanja, četudi se po njem mnenju rečeni člen VII. nikdar ni nanašal na ozemlja dveh pogodbo sklepajočih delov, marveč edino-le na balkanski polotok. V pogajanjih, ki so se vodila o tem predmetu, je c. in kr. vlada vedno pokazala, da jo vodi odkritosrčna želja, da dospe do sporazuma z Italijo, in če ji je bilo iz etnografičnih, političnih in vojaških razlogov, ki so se v Rimu obširno pojasnili, nemogoče, popustiti nasproti vsem zahtevam kraljeve vlade, so vendar žrtve, ki jih je bila pripravljena doprinesti c. in kr. vlada, tako znatne, da jih more opravičiti le želja, da se ohrani zveza, ki je obstajala toliko let v skupno korist obeh naših dežel. Kraljeva vlada očita, da bi se imele dovolitve, ki jih je ponudila Avstro-Ogrska, uresničiti še-le ob nedoločenem času, to se pravi šele koncem vojne, in kakor se zdi, sklepa iz tega, da bi te dovolitve vsled tega izgubile vso svojo vrednost. C. in kr. vlada se je ob pov-darku materielne nemogočnosti, da bi odstopljena ozemlja takoj izročila, kljub temu pokazala pripravljeno, dati vsako možno jamstvo, da se to izročitev pripravi in že sedaj na manj oddaljeni rok zagotovi. Oči vidno dobra volja in spravljivo mišljenje, ki ju je c. in kr. vlada dokazala tekom pogajanj, po vsej priliki ne opravičujejo mnenja kraljeve italijanske vlade, da se treba odpovedati vsaki nadi, da hi došlo do sporazuma. Tak sporazum se more pa le doseči, ako vlada na obeh straneh ista odkritosrčna želja po njem. C. in kr. vlada izjave italijanske vlade, da hoče zopet doseči popolno svobodo za svoje delovanje in smatrati svojo zvezno pogodbo z Avstro-Ogrsko kot niče-vo in brezveljavno, — ne more vzeti na znanje, ker je taka izjava kraljeve vlade v odločnem nas-4 protju s slovesno prevzetimi obveznostmi, katere je Italija v pogodbi z dne 5. decembra 1912 prevzela, katera pogodba je ugotovila dobo naše aliance do 8. julija 1920, dovolila le enoletno odpoved in ničesar ni določila v kaki odpovedi ali proglašenju ničnosti pred tem časom. Ker se je kraljeva italijanska vlada vseh svojih obveznosti na samovoljen način rešila, odklanja c. in kr. vlada odgovornost za vse posledice, ki bi mogle nastati iz tega postopanja. Rim, 21. maja Kor. ur.) Okolico palače, v kateri zboruje senat, stražijo tudi danes vojaki. Vhod je dovoljen le senatorjem, poslancem in osebam z vstopnicami. Dvorana in galerije so> tesno natlačene. Pogled v dvorano je im-pozanten. Ministrski predsednik Salandra predloži po zbornici poslancem že sprejeti zakonski načrt, ki podeljuje vladi za slučaj vojske izredna pooblastila, prosi, naj se prizna zakonskemu načrtu nujnost in naproša predsednika, naj imenuje komisijo, ki lahko takoj poroča. Med odobravanjem se soglasno prizna nujnost. Predsednik imenuje več senatorjev v komisijo. Seja se prekine za eno uro. Komisija se takoj zbere v dvorani četrtega oddelka. Ko se seja zopet otvori, izjavi poročevalec knez Colonna, rimski župan: Določili so me za poročevalca, da se čuje v senatu odmev glasu Rima, velike matere svitle-ga smotra naše narodne epopeje, zopetni glasnik veličanstva in slave, povzročiteljice velikega hero-izma in največje drznosti (viharno, dolgotrajno pritrjevanje). V Rimu, izjavi govornik, žari ves ogenj italijanskega domoljubja. Iz Rima žari luč, ki je v stoletjih razsvitljevala svet. Tisti klic bolesti, ki se je leta 1859. iz cele I-talije dvignil k velikemu srcu Viktorja Emanuela, se dviguje zdaj k srcu kralja in ljudstva. Kralj, parlament in narod sprejmejo ta klic složno in polni zaupanja, danes se zanašajo v nesmrtnem Rimu v pravični vojski glede na usodo domovine na armado* in na mornarico. (Viharno odobravanje. Klici: Živela armada! Živela mornarica! Živela Italija!) Govornik nadaljuje: Komisija soglasno predlaga, naj se načrt odobri, izraža armadi in mornarici čuvstvo gotovega zaupanja na njuno sveto junaštvo in ne neomajljivo krepkost požrtvovalnosti in domoljubne navdušenosti in izraža svoj spoštljiv, vdan pozdrav vzvišenemu vladarju. (Vsi senat, vstanejo in ploskajo s klici: Živel kralj! Živela Savojska! Živela Italija!) — kakor tudi častljivemu savoj-skemu princu (Pritrjevanje) v trdnem zaupanju, da bodo italijanske zastave zmagovito plapolale nad našimi Alpami in na morju. Pozivam vas, odobrite . načrt in kličem: Živela Italija! Živel kralj ! Vsi senatorji in ministri vstanejo, ploskajo dolgo časa in kličejo: Živela Italija! Živel kralj! Živela armada! Galerije se pridružijo o-dobravanju. Čujejo se klici: Na zidovju naj se prilepi govor. Ca-dolini in Mazza se pridružita izvajanjem kneza Collona. Caneva-ro in tovariši predlagajo: Ko smo čuli izjavo vlade, v kateri se tako glasno naglaša narodova volja, naj senat o načrtu glasuje. Ministrski predsednik Salandra izjavi, da navdušeno pritrjuje predlogu. Z vsemi 281 glasovi na vzo-čih senatorjev se nato med ova-cijami sprejme predlogo. Zbornica sklene, naj se razglasi govor kneza Colonna z lepaki, ki naj se pribijejo na zid. Zakonski načrt se nato odobri v tajnem glasovanju z 262 proti dvema glasovoma. Izid glasovanja se sprejme z živahnim odobravanjem. Predsednik Manfredi kliče na pomoč srečno usodo domovine in izjavi: Italija pozna sramoto, ki jo mora odpraviti in čuje klic nerešenih dežela in vidi, na kateri strani se vojskujejo za civilizacijo in za pravico. Predsednik želi, naj se senat združi, da slavi zmago in konča s klici: Živela Italija! Živel kralj ! Vsi senatorji in ministri, ki so med predsednikovimi govorom stali, prirede dolgotrajno ovaci-jo s klici: Živela Italija! Živel kralj! Senat se nato odgodi ua nedoločeno dobo. Seja se zaključi. PREDLOGI AVSTRO - OGRSKE MONARHIJE ITALIJI PRED VOJNO. V ogrskem parlamentu je omenil poslanec grof Andrassy pri svoji interpelaciji o avstrijsko-ita lijanskih odnošajih tudi navedb* italijanskega poslanca Cirmenija v "Stampi" glede kompenzacij, ki jih je ponudila avstro-ogrska država Italiji. Ministrski predsednik grof Tisza je v svojem odgovoru poudarjal, da te navedbe si-Dunaj, dne 21. maja 1915. eer niso avtentične, da pa nudi- celar dr. von Bethmann - Hillweg, ter je, kakor ogrski ministrski predsednik, potrdil, da se je bila monarhija v svrho trajnega sporazuma, odloČila za dalekosežne koncesije Italiji. Te koncesije so: 1. Avstrija odstopi Italiji oni del Tirolske kjer prebivajo It al i jani; 2. ravnotako teritorij na desnem bregu Soče ter mesto Gradi-ško; 3. Trst postane cesarsko svobodno mesto, dobi upravo, ki mu bo zasigurala italijanski značaj , ter italijansko niverzo; 4. Avstrija prizna italijansko suvereniteto nad Valono in njeno interesno sfero; 5. Avstrija proglasi svoj desin-teressement glede Albanije; 6. obljubi, da se bo posebno ozirala na narodne interese svojih i-talijanskih državljanov; 7. proglasi amnestijo za vse vojaške in politične zločince iz prepuščenega teritorija; 8. obljublja, da se bo blagohotno ozirala na nadaljne želje Italije glede vprašanj, ki so v zvezi s ponujenim dogovorom. 9. Avstrija bo takoj, ko bo dogovor podpisan, teritorijalne koncesije slovesno razglasila; 10. ustanove naj se mešane komisije, ki bodo Uredile posameznosti pogodbe; 11. čim bo pogodba podpisana, se vojaki avstrijske armade, ki so doma v odstopljenih teritorijih, ne bodo več udeleževali bojev. Nemški državni kancelar je še pristavil, da je prevzela nemška vlada v sporazumu z avstrijsko zaveznico popolno garancijo za lojalno izvršitev teh predlogov. RAZNE STVARI. Cerkev, v kateri je bil kronan hrvatski kralj Zvonimir. Znani hrvatski arheolog Fr. Bulic' piše v listu "Bulletino di ar-cheologia e storia dalmata", da so pri izkopavanju razvalin v Gradili i pri Solinu naleteli na ostanke stare bazilike. Našli so enajst ste-brnih temeljev in dva stebra iz belega granita. Bazilika je bila široka 9.80 m. dolga pa nad 20 m. V neki stari listini iz 15. veka je zapisano, da je bil leta 1076. v baziliki sv. Petra v Solinu kronan hrvatski kralj Zvonimir. Fr. Bulic je mnenja, da so ti stebri ostanki stare bazilike sv. Petra, v kateri je papežev legat Gebis kronal Zvoni-mira za hrvatskega kralja. Vteme-ljuje to svoje mnenje s fragmenti arhitekture in ornamentike, kakor tudi s celotno arhitekturo bazilike, nadalje z lepo lego v ravnini, ki jo napaja reka Judar, ter s tem, da je jedva 235 metrov od tod oddaljena cerkev sv. Marije od Otoka, v kateri je pokopana, 1. 976.. hrvatska kraljica Jelena. Vse to opravičuje naziranje, da je stara bazilika res cerkev, v kateri je bil Zvonimir kronan za hrvatskega kralja. Sleparije na Ogrskem. 4' Reichspost'' poroča: Domobransko sodišče v Funfkriehenu je prišlo na sled velikim sleparijam pri dobavi za armado. Niti preiskave se stekajo v Stuhlweis-senbergu, Kaša vi in Miskolczu in očitno je, da je bil vojaški erar oškodovan za več stotisočev kron in sicer na ta način, da se mu je predalo ali pokvarjeno krmo, ali pa krmo, ki je bila že večkrat prodana vojnemu erarju. Glavni krivec je Ignac Pollak in je kompa-njon že štirideset let za erar dobavljajoče firme Bernhard Pollak. Milijonar je s plačanimi sotrudni-ki dosegel, da je dva vlaka, ki jih je s krmo poslal pred drugim obleganjem Przemysla tjakaj in ki mu jih je vojni erar plačal, naravnost poneveril, tako, da jih je dal iz kolodvora v Przemyslu prepeljati na Ogrsko, kjer je vsebino obeh vlakov, ki sta skupaj imela 100 vozov, nakopičil v svojih skladiščih. Pozneje je pa to zalogo, za katero mu je bil erar že enkrat izplačal veliko vsoto,.erarju še enkrat prodal ! Pred kratkim so Pollaka aretirali v trenutku, ko se je bil pripeljal z Dunaja. Postarane samice dajejo kaj rade nasvete mladim materam. * tgudstvo "bo dobro mislilo o tebi, če boš tudi ti o ljudstvu dobro mislil in sodil. Št. 1. je farma, obsegajoča 243 akrov obdelane zemlje z vsemi gospodarskimi poslopji, 28 glav goveje živine. Farma je oddaljena 3 milje od mesta. Cena $5000. — Naplačati je treba $1000. — ostalo pa na lahke obroke. Št. 2. Farma, 160 akrov obdelane zemlje z vsemi gospodarskimi poslopji; 18 glav goveje živine, 2 konja, 2 prašiča, 100 kokoši in pure in vse gospodarsko orodje in poljedelski stroji. Cena $4200. — Polovico je plačati takoj, o-stalo pa po 5% odplačila. Lepa prilika za naše Slovence. Za natančna pojasnila se obrnite na: John Bajec • R. D. 3 Cooperstown, N. Y. Ad. štev. 24.-27. NAZNANILO. Rojčevo solidno, dvonadstropno poslopje, na petih lotih bo prodano 6. julija, 1915 na licitanti. Kdor ima nekaj tisoč dolarjev na razpolago, ter zraven tudi sposobnost za trgovino, se mu nudi sedaj izredno lepa prilika. Ker nam je vojska začasno vse nekako zaprla, bo šlo vse le za prenizko ceno. Podjeten Slovenec ali Hrvat bi se nastavil prav v sredino svojega naroda., in sicer v poslopje, ki po lepoti in velikosti nadkriljuje vse druge v okolici. Na vogalu je prostor za veliko trgovino, zraven je "Pool soba." potefn brivnica, naprej moderna gostilna s kegliščenv zgoraj dve dvorani. V enej teh zboruje šest društev, druga dvorana je pripravna za vsakovrstne predstave; enajst sob je pa za stanovanje; v ozadju je lična hišica za stanovanje. Naj bi že res bila nesreča enega Slovenca. — bila bi sreča vsaj za drugega rojaka. Natančneje se izve pri: Mr. Walter L. Predovich, Trustee 219 Broadway, Pueblo, Colorado. Adv. |tev. 24—25. Jaz podpisana Marija Stei soproga Jurij Stefanicha s naznanjam, da sem resnično jela od društva sv. Cirila in toda štev. 135 K. S. K. J. ček $5. — za kar se najtopleje valjujem. Waukegan, III. dne 12. jun. 19] Marija Stefanich. c^ZA VSEBINO OGLASOV uredništvo le toliko od govt kolikor določa zakon"*3 \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\ ALOJZ STRITAR t slovenska GROCERIJA IN MESNICA 2018 West 21. Place CHICAGO, ILL. Priporoča rojakom svojo veliko zalogo grooerijskega blaga. Fino namizno, ali solatno olje po 90c galona. Osobito priporočam vsa kovrstno sveže in doma prekajeno meso, fine domače suhe klobase, reber ca, gnjati, krače in prek*, jeno slanino. 5. 26—6.26 M* POGORELC trgovec z zlatnino 29 E. Madison St. Room 1112. CHICAGO, ILL. x Pišite po cenik! PETER CULIG JA.VJVI MOTA.lt 1245 So. Santa Fe Avenue, Pu.bio, Colo Izdeluje vsakovrstne pravove-ljavne listine, spadajoče v notarsko stroko za Združene države in staro domovino. V/V/Z/VM ČLANI FEDERAL RESERVE! BANKE UstiRivljtni liti 1857 laeijtializi-vtuliti 1164 .... Pod nadzorstvom vlade Zedinjenih držav NALAGAJTE VAS DENAR v najstarejšo, največjo in najbolj močno | BANKO V JOLIETU ki daje 3% obresti 3% i • pripisuje polletno k glavnici Mi pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. (Prva Naclfonalna Banka) FIRST NATIONAL BANK K srs $5,000.000.00 4 i DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD prodaja 1780-82 E. 28«ti St., Lorain, O lilo CONCORD RDEČE VINO CATAWBA BELO VINO 60c. galona. 80c. galona Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan. —Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.— Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order, sssssssssss vice iz stare domovine. KRANJSKO. — Umrli so v Ljubljani: Ivan Lunjin, pešec ruskega pešpolka št. 52. — Pavel Humski, rejenec, 1 mesec. — Fran Rozman, črno-ojnik 17. pešpolka. — Angela Jevc, posestnikova hči, 8 let. — Anton Žnidaršič, interniranec, 62 jet — Pavla Slapar, hči strojarskega pomočnika, 16 mesecev. — Katarina Gorjanc, zasebnica, 66 let. — Neža Smit, dninarica, 62 jet. — Frančiška Kalan, postrež-niea, 70 let. — Marija Kralj, zasebnica, 74 let. — Albin Bayer, sodarski pomočnik, 51 let. — Peter Mysiov, pešec pešpolka št. 9. —Franc Makovec, kajžarjev, sin 23 let. — Janez Slivnik, občinski ubožec, 61 let. — Jakob Draksler, delavec-hiralec. 63 let. — Umrl je dne 19. maja v najlepših moških letih posestnik in lastnik tiskarne "Blaznikovi nasledniki" g. Josip Poklukar, sin nekdanjega deželnega glavarja in državnega poslanca. — Smrtna kosa. Umrla je v Ljubljani gospa Ivanka Kavčič, soproga gospoda Frana Kavčiča, posestnika na Pri vozu (Prule) št. 4. — Padel je glasom uradnega poročila na severnem bojišču pri Jablonki v Karpatih igrane Daro-vec, c. kr. avskultant v Novem mestu, doma iz Ločne. V vojaški službi je bil poročnik. — Umrla je v Škof j i Loki dne 15. maja zjutraj gospa Ana Ho-man, roj. Kalan. — lOOletna Alojzija Kertel roj. Sapla, je dne 9. maja umrla v Sturju pri Vipavi. Rajnica je bila rojena 27. marca 1815. Bolna ni bila skoraj nikdar. — Umrl je 13. maja v bolnišnici Usmiljenih bratov v Kandiji, fr. Benedikt Decroix. kartuzijan iz Pleterjev, rodom Francouz. — Ponesrečil se je 44 letni železničar Matevž Rozman na železniški postaji Javornik na Gorenjskem. Bil je doma z Bleda. — Samoumor 76 let starega moža. Dne 17. maja so našli obešenega 76 letnega Mihaela Godeša, prevžitkarja v Jakovici, župnija Planina pri Cirknici. Pravijo, da je starega moža pripravilo do tega groznega koraka nesporazumlje-nje v hiši. Obesil se je doma pod streho. — Po smrti odlikovan. Na južnem bojišču padli paznik prisilne delavnice Fran Tanko je odlikovan s hrabrostno svetinjo I. razreda. — Izgube 20. lovskega bataljona: Dolinar Franc, 2. stot. r.; Gor-še Josip, 3. stot.. mrtev; Grum Franc.3. stot. r.; Kristan Ivan, 3. stot., r,; Lavrič Franc, 3. stot., mrtev. — Prhne Jernej, 3. gorski top. p., 3. bat., ranjen. — Popravek k seznamu izgub št. 103. Janežič Anton, tit. četo-vodja, 20. lov. bat., 1. stot., ujet (je bil označen za ranjenega). — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Valentin Čolnar, posestnik in trgovec na Jezici pri Ljubljani. — Vojni kurat 6. gosp. Franc Kren obolel, "č. g. Fr. Kren. vojni kurat infanterijske divizije št. št. 22, je nevarno obolel in leži sedaj v Košicah na Ogrskem. Te dni ga bodo prepeljali v sanatorij. C. g. Franc Kren je bil že od jeseni na bojišču. — Za vojaške kurate so za čas vojne imenovani naslednji duhovniki: Anton Lasbacher, Josip Bu-lovec, Izidor Cankar, Peter Pav-lič, Franc Rop. Miha Barbič, Ivan Baznik, Ign. Brvar, Ivan Drešar in Alojzij Dejak. — Iz ruskega vjetništva se je oglasil Ivan Rihar, gostilničar in posestnik iz Gor. Logatca, brat gosp. Josipa Rihaijja, živinozdrav-nika v Radovljici. Bil je ognjeni čar ves čas vojne v Przemyslu in sedaj se nahaja v ruski Aziji, zdrav in dobre volje. Vjetništvo ž njim deli cestni mojster iz Gor. Logatca. — Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 11. maja 1915, št .11.060, s katerim se prepoveduje nakupovanje živine potovaje od hiše do hiše. Na podlagi § 4. ministrskega ukaza z dne 8. maja 1915. drž. zak. št. 115, zaukazuje deželna vlada tako: § 1. Nakupovanje živine potovaje od hiše do hiše po vsej vojvodini Kranjski od 14. maja 1915 naprej prepovedano. § 2. Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali po § 10. ministr- skega ukaza z dne 8. maja 1915, dr. zak. št. 115. — C. kr. deželni predsednik: baron Schwarz. — Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 11. maja 1915, št. 11.189, o določitvi dnevov, ob katerih je dovoljena prodaja mesa in obrtniško oddajanje mesenih jedij. Na podlagi § 2. ministrskega ukaza z dne 8. maja 1915 drž. zak. št. 113, o zagotovitvi preskrbe z mesom, zaukazuje deželna vlada tako § 1. Prodaja mesa, sirovega in pripravljenega (kuhanega, pečenega, prekajenega in dr.) ter obrtniško oddajanje jedij, ki obstoje povsem ali deloma iz mesa, je dovoljeno samo ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah. Z mesom se razumeva goveje, telečje, svinjsko in kurje meso, izvzemši klobase in notranje organe zaklanih živali, kakor pljuča, jetra, ledice, vra niča, možgane in dr. § 2. Prestopki tega razglasa se kaznujejo po § 7 ministrskega ukaza z dne 8. maja 1915, drž. zak. št. 113. § 3 Ta odredba dobi moč z dnem raz glasitve. — C. kr. deželni predsednik: Baron Schwarz m. p. — Ugodnosti za vpoklicane vajence. S cesarsko naredbo z dne 17. maja 1915 se odreja, da se ima izdati vajencem, ki so poklicani v črnovojno službo, predno so dokončali učno dobo, izučna izpričevala, oziroma izučna pisma, ako so se učili obrti vsaj že dve leti; onim pa. ki so že uspešno napravili pomočniško izkušnjo, je izdati pomočniška pisma. Izučna, oziroma pomočniška pisma se imajo izdati z dnem, ko vajenec, oziroma pomočnik odrine v črnovojno službo. — Pri javi j en je črnovojnikov, ki so služili a so bili odposlani na dopust. Po odloku ministrstva deželne brambe z dne 16. aprila 1915 se morajo ne glede na vrsto orožja vsi tisti črnovojniki, ki so služili in ki so bili radi kake nad-številnega stanja odposlani na dopust (v neaktivno razmerje) in ki radi tega ali radi kakega dru gega razloga še niso odšli pod orožje, takoj in tudi takrat priglasiti, če so se že svojčas pri plašili. Oproščeni od te prijave so le taki emovojniški obvezanci, ii so bili že super arbitrirani al« ki so bili oproščeni od črnovojni-ške službe. --Vojaški dopusti. Ministrsko predsedstvo poroča: Z ozirom na veliko važnost, da se hitro konča pomladansko poljsko delo, so se dovolili vojakom v zaledju kratki dopusti. Sedaj se je ta odredba razširila tudi na vinorejce, ki so pod orožjem. — Zadnji moratorji. Koncem maja izide nova moratorijska na-redba ,ki bo obenem zadnja. Vsa, vsled moratorija odložena plačila, morajo biti ali do konca julija, ali pa do konca avgusta izvršena. Ali bo določen julii ali avgust kot zadnji mesec moratorija, še ni ugotovljeno. — Popisovanje ovsa. Ministrstvo notranjih del je iz važnih državnih ozirov zaukazalo nov splošen in natančen popis vseh zalog ovsa. Popisovanje se začne dne 21. maja. — Zopetno prebiranje v letih 1878. do 1890. ter 1892. do 1894. rojenih črnovojnikov. Za Kranjsko se je vršilo: Dne 25. maja v Kočevju za sod. okr. Kočevje; dne 26. maja v Ribnici za sod. okraja Ribnica in Velike Lašče; dne 28. in 29. maja v Črnomlju za sodna okraja Črnomelj in Metlika; dne 30. in 31. maja v Rudolfevemn nn sodno okraja Rudolfovo in Trebnje: dne 2. junija v Žužemberku za sodni okraj Ljubljanska okolica : dne 7. junija na Vrhniki za sodni okraj Vrhnifca; dne 9., 10. in 11. junija v Kamniku zn sodna okraja Kamnik in Brdo; dne 12., 13.: 14. in 15. junija v Ljub* ljani za mesto Ljubljana; dne 25., 26.. in 27. maja v Radovljici za sodna okraja Radovljica in Kranjska gora; dne 28., 29. in 30. maja v Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič; dne 31. maja jn 1. junija v Škofji Loki za sodni okraj Škofja Loka; dne 3., 4., 5. in 6 junija v Litiii za sodni okraj Litija; dne 8. in 9. junija v Višnji gori za sodni okraj Višnja gora; dne 11. junija v Krškem za sod. okra jo Krško in Radeče; dne 13. junija v Kostanjevici za sodni okraj Konstanjevica; dne 15. junija v Mokronogu za sodni okraj Prsgersko in ptujsko progo. Delajo tudi ruski vojni ujetniki. Zanimivo je, da se radi novega kolodvora mora podreti vila "Frie-densheim.'' — Hotel "Avstrija" v Šoštanju je kupil g. Zdravko Vasle, gostilničar v "nuivwitio™ domu" Mokronog; dne 1., 2. in 3. junija v Postojni za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica, Senožeče in Vipava; dne 4. in 5. junija v Logatcu za sodne okraje Logatec. Lož in Cerknica: dne 6. junija v Idriji za sodni okraj Idrija. — Požar. Dne 7. maja popoldne I ničar v "Narodnem je v vasi Srednji Lipovec, občina Konjicah Ajdovec pri Žužemberku nastal ___ Gospodinjsko šolo v Sv Ju velik požar, ki je štirim gospodar- riju ob južni železnici na §t'. jem uničij vsa gospodarska po- skem pri5no y kratkem zidati slopja. Škoda je velika. Trije Pogiopje bo stalo 80,000 kron' gospodarji so vojaki, dva sta po- stroške nosi poljedelsko ministr stala že za boj nesposobna, a sta gtv0 odsotna. Doma so ostale samo že- tj r,,^. .. . t . , , , , vi — v Gradcu umrli slovenski vo- ne, ki se v tako obupnem poloza- iaVi x . ju ne znajo pomagati. Treba bo zgraditi rosnodaraka noslonia 80 umrh v graskih bolniš- z gradi ti gospodarska poslopja, \[cah ^ slovenski vojaki: Spin- pripraviti orodje za košnjo m Ža-Ln*. • * , . J . , . pi te v, pa kako bo to mogoče, ko ni " «7n' ' V0Jal<.lz.Št- gospodarjev in moških delavcev. L 'J T" ^ *T Pomoč nujno potrebna. Miloda- fc' "' rene > F".de»*' v.,. • 2 jI rezervist iz St. Bolfenka pri Ptu- ri naj se pošiljajo na župni uradi. ______ • . T v , v a -iJi^vmi JU» sam°umor; Hernko Jakob, re-. . „ ^Ajdovcu. Iervni poro.nik) uvitel v Dram hoc v ulici Orzoni št. 23, se je su- — Potrjen zskon. Cesar je liah> na iegarju. piis jakob pe. ml z nožem v trebuh tako zelo, sankcijoniral od kranjskega dežel- gec 26. deželnobrambovskega'peš- da J'e V bolnišnici kmalu umrl. nega zbora sklenjen zakon glede polka iz §kofje vasi { Cel;iu — Iz obupanja? V Cerovem pri uprave vodovoda v Zgornjem m na izkrvavljenju; Germošek JurijiGorici Potnik Karel Prinčič, Spodnjem Logatcu. poddesetnik 87. pešpolka iz Glo- zaiemaj°č vodo iz domačega vod- H— Prememba posesti. Hišo Til- bokega pri Brežicah, na Iegarju- "jaka naM truPl0 svoie sefitre lovih dedičev na Kongresnem tr- Martinčič Alojzij pešec 97 peš- Katarme nJega pet mesecev sta-gu, kjer je bila včasih Fischerjeva noika iz Vremske pri Postojni na rega sin5ka- Katarina Prinčič je tovarna sodovice, je kupil tukajš napaki. Krofi^ Fr>anc Sani-' sebe in svojega otroka m nji trgovec g. Julij Elbert tetni vojak iz Svečine pri Mari- *v f ex 86 boru' na srčni kaPi; Geršovnik Ja-,^^^ m v »» v Škof ji Loki, sta bili obsojeni kob> trenski vojak iz Lembaha ra*8treW- T™aško c. kr. namest v enomesečno ječo poljski begun- pri Mariboru na jetiki- Vugec mštvo Je dne 20- maia m ki Marija Zaplatinski in Bronisla-1 ^Iihael? pežec'87 pešpolka iz Sv Podla^ § 8a» zakona od 5. maja znejšemu času, ko prepeljejo truplo v pokojnikovo ožjo domovino v Kastvo. — Za spomenik umrlemu profesorju Matku Mandiču je votirala kastavska občina 1000 K. Tudi je določila na domačem pokopališču poseben častni grob, kamor bodo prepeljali Mandičevo truplo, Čim nastanejo normalnejše razmere. .Smrtna kosa. V goriški bolnišnici usmiljenih bratov je umrl g. Jakob Pirih, predsednik Kat. slov. izobraževalnega društva v Cerknem. — Pri Sv. Križu pri Trstu je umrl posestnik Jakob Košuta. — V Gorici je umrl vpokjeni deželnosodni svetnik Tomaž Graf. — V Gorici je umrla soproga gimnazijskega profesorja gospa Ana Povšič. — Samoumor. Iz Gorice: 48-letni kmet Matija Jevšček, stanu- • v 1 * • . w sama n- smrtila — Pobiranje orožja, streliva in dicine); tisti, ki so zaradi kake hibe, ki dela človeka za vsako delo nesposobnega, sploh oproščeni črnovojne dolžnosti, ako imajo črnovojno doslužnico ali črnovojno oprostilno izkaznico, oziroma so bili že svojeeasno izbrisani v nabornem seznamu. — Oni, ki so bili na pregledovanju spoznani za sposobne, so morali odriniti s službovanje še isti dan. Kupujte pri trgovcih in podpi-mjte podjetja, katera oglašujejo v našem listu. UGODNA PRILIKA. Na prodaj je en blok od slovenske cerkve v Chicagu lesena hiša z dvema stanovanji po 4 sobe. Skupni mesečni rentni dohodki znašajo $18.-- Hišo prodaja vdova, ker ne može več vzdrževati plačil, ki pridejo na hišo to leto. Cena hiše $1425.00. Gotovine je treba samo $500.00; potem pa mesečno po $10.00. Za pojasnila se obrnite na Frank Kosmach, 2116 W. 22. St., Chicago, I1L Telefon: Canal 2138. (Advert.) va Messig iz Przemysla. Barbare v Halozah, na vnetju 1869, drž. zak. štev 66, naredbo — Kadilnikovo kočo n* Golici možganske mrene- Šerbela Mhks Slasom ka^re ne sme nihče izde je otvorilo S. D. P. dne 23. maja pe4ec 4. deželnobrambovskega pes- lavatl' Prodaia*i, imeti ali nositi 1°15' polka, iz Št. Jakoba v Slov gor.,Pro*ia» streliva in kakršnihkol' — Hrabrost ogrskih Slovencev. na jetiki; Klenovsek Jožef pešec p zivnih stvari. Vsi taki pred Časopis ogrskih Slovencev "No- 27. deželnobrambovskega pešpol-P1®? se mora.i° Proti potrdilu z vine" poročajo: "Pohvalnost 83. ka. iz Loke pri Zidanem mostu,T0*1*1 v kraiih' kJer so državne pešpolka. Naš pešpolk se je 34 zmrzle noge; Trontelj Jožef, pešec redarstvene oblasti (c. kr. policij dni junaško borio v Karpatah i 17. pešpolka, iz Št. Jurija pri Gro- sko. .ra.vnatc^stvo oziroma komi vredno zasliižo častno ime "žele-Lupi jem, na vnetju možganske sar^ati' c- kr' okraJ"na g*avar zen dandar " i trojno pohvalnost mrene; Lah Janez, desetnik 27 stva tem v 24 urah» drugod pa c od strani poveljništva." I pešpolka. nadučiteH v R«*Wi. lkr- or°žniškim postajam tekom pešpolka, nadučitelj v Razboru ŠTAJERSKO. pri Slov. Gradcu, na zastrupi je-1ur" 0bdržli° Pa službeno orož nju; Kraner Jan, pešec 3. dežel- f 1,1 municlJ° seveda uradne ose nobrambovskega pešnolka iz Št be' raed nj,mi Poli8ki, gozdni in — Umrl je v Gradcu vpokojeni | jakoba v SI. gor, ~na Iegarju •1 lovskl ~ čuvaji. — Enake odredbe bivši ravnatelj mariborske gimna-1 Kraner Ignacij, pešecpešpol'I izidej° t"di za Tirolsko. Predar zije Julij Glowacki v 68. letu svo- ka, od Sv. Trojide v Slov. gor, je starosti. na Iegarju; Klemenčič Martin, pe- Ubil se je pri zgradbi lop šec 26. deželnobrambovskega peš-. . pri Ptuju 1. 1855. rojeni dninar polka, iz Murščaka, na vnetju m 111 dezelni Poslanec dr. Otokar Anton Štoger. Padel je 4 metr.e možganske mrene; Veber FrancJ Rybar' kl bl1 Potrien Pri zad «loboko- I pešec 47. pešpolka, iz Račja pri' sko, Solnograško, Štajersko, Koroško in Kranjsko. — V vojake je odšel tudi držav- njem prebiranju drugega črnovoj Poročil se je g. dr. Alojzi j I Mariboru, "na'^vne't^ možganske I Poziva v Trstu. Dr. Ry Maček, profesor na gimnaziji v mrene; Baje Jožef, pešec 17 peš- bar 8€ nahaja v Karn,zlj» 97. peš Celju, z gdčno. Margareto Un- polka, iz Št. Petra pri Novem me- polka v Liutomeru- z niim vred gar. stu, na vnetju ledvic; Virant Ra-|3! bl1® Potrjenih tudi več drugi' — Skrivnostna najdba denarja, tislav, praporščak 27. pešpolka, iz Občinski urad v Mozirju je 29. | Ljubljane, na izkrvavljenju marca 1915 prejel nepodpisano pismo, v katerem se prosi, naj sej razglasi, da se je pred vee leti na mozirskem trgu našla večja svota denarja in naj se lastnik oglasi. PRIMORSKO. Prof. Matko Mandič umrl. V Trstu je 14. maja umrl državni in Oblasti so poizvedovale po piscu I deželni poslanec prof. Matko Manili ga našle v osebi nekega duhov- dič. Za primorske Slovane zelo nika, ki pa vsled spovedne tajno- zaslužni mož je bil že dolgo časa sti ne sme povedati, kdo je našel težko bolan. Ni dočakal, da bi denar. Kdor je tedaj izgubil de- videl svoj narod v boljših dneh. nar, naj se oglasi pri orožniški po- _ Pogreb poslanca Mktka Man-staji v Mozirju diča, ki se je vršil dne 16. maja v -Poslanec Glockel aretiran. Trstu je pokazal, koliko spošto 15 maja so. kar poroča "Grazei vanja je vžival pokojnik in koli-] Volksblatt," zaprli po naročilu ko hvaležnosti mu dolgujeta na-praskega garnizijskega sodišča r0(] slovenski in narod hrvatski, na Dunaju socialnodeiaokraškega 0d blizu in daleč je prihitelo ljud poslanca Otona Gockel. Obdolžen Ltvo — zlasti tudi iz njegovega je, da je govoril 24. aprila v Plet l volilnega okraja, Kastve, — da, tenu hujskajoč govor in da se je počasti spomin narodnega budite* Posebm -l11^-z njim pregrešil proti § 65. a) ka- ]ja in voditeija. Sprevod se je ~ Razpuščeni srbski "Sokoli ženske postave. do cerkve Sv Antona pomikal v Dalmaciji Dalmatinsko deželno — Drobne notice s Štajerskega. skozi dolgo vrgto nepreglednega namestništvo je razpustilo "župo Iz Gradca poročajo, da so zaprli ljudstva iz Trsta in okolice. Tudi srbskih sokolskih društev v Pri v mestu in okolici vse ljudske go- ge naprej od oerkve do tržaškega morju" s sedežem v Ercegnovem le, ker se rabijo za druge namene, pokopališča kjer začasno počiva in srbska sokolska društva v Dal- Iz ruskega vjetništva se je o- truplo pokojnikovo, je bilo sprem- macijVki tvorijo to župo. glasil novocerkovški učitelj g- stvo mnogobrojno. V spremstvu — Vojna naročila v Istri. Voj Rudolf Zupanek. Rusi so ga zape- sni0 opazili tržaškega namestnika »a uprava je dala istrskim čev ljali v Sibirijo. — Na Lopati pri eksc. barona Friesa, nam. svetni- Mjarjem za 43,000 K usnja na raz Ulju je neka Neža Grobelnik iz ka grofa Attemsa, okr. glavarja polago, da morejo nA ta način Smartna v Rožni dolini pri po- i a^Ar- I čim prej izvršiti naročila, ki so znanih voditeljev tržaškega Slo venstva. Dr. Franko odložil svoje de želnoodborniško mesto. Iz Gorice poročajo: Dr. Franko je sedaj iz svojega lastnega nagiba odstopi svoje mesto dr. Antonu Gregorči ču, ki že izvršuje svoj deželnood borniški posel. Goriški deželni odbor je sestavljen sedaj takole predsednik deželni glavar dr. Fai dutti, slovenska deželna odborni ka sta: svetnik Dominko in dr Gregorčič^ italijanska dr. Pinav čig in dr. Flego. — Spomenik junakom. Split sko glavarstvo je razpisalo nate čaj za umetniški spomenik junaš kim Dalmatincem, padlim na bojišču. Za to umetnino so določili 60,000 K nagrade, podelil jo bo •i tr 1.1-v T-,n P°*I t'abijanija, de^elnc^i glavarja dr.. . . sestniku Reblieu povila otroka in Rizzija, predsednika dež. sodišča jih prevzeli za vojsko. ga ponoči zadavila. Zjutraj se je Milovčiča, dvornega svetnika — Nabori od 18. do 50. leta. C. od hise neznano kam odstranila. Tomšiča, župana Pazinskega dr, kr. okr. glavarstvo v Gorici je iz- ~ 12 VT5^ Brezlcah Pišejo: Kureliča, župana Kastvanskega dalo dne 17. maja razglas, v kate Vinogradi ze krepko zelene in pri- jelušiča poleg drugih županov lz rem naznanja nov nabor črnovoj-celi bomo s škropljenjem. Delo Kastvenskega okraja, več slpven- nikov od 18. do 50. leta. Izvzeti g re pn večjih posestnikih počasi skih 0bč. svetovalcev tržaških s so le letniki 1873—1877, 1891, od rok ker ni delavcev; moški de- poslancem dr. Rybafem na čelu 1895, 1896. Pregledovanje seje lavci stanejo sedaj 3K 60 v na dan in raD0g0) mnogo dn3gihj Da sta vršilo v času od 14. do 22. maja Sewm f®dati hrana' Vi"pila poleg zvesta tovariša in mno- 1915. leta. Črnovojniki rojstnih "V2. !® o V? S'to bo veselje, ko! bo zagledal gospod po mnogih letih svojo izgubljeno hčerko Bog daj, da bi 8e vse srečno tr\ teklo!" HHHBHHDMHWlMVHMai ZAHVALA. Dasiravno že malo pozno, Jela je poljubljati Tilkino roko. DaBiravll0 že malo p0Zn0f se a ta se je protmla njenemu po- Lem potom prisr6no zahvaljujem niževanju na vso moo. Stvari, ki uradnikom družtva sv. Štefana št. jih je ravnokar čula iz starkmih h K g K j y Chicagu> nL> ka_ ust, so ji tako močno segle v srce, kQr tudi glavnim uradnikom K. Marietta. " ulija je bila prav I ** *} m°gla I* StFpetl V teJ ^ S- K Jednote za hitro in toSno ljubka irfzala deklica, pa je mo- m/koraj os°Trni. nastoP plačilo bolniške in. smrtninske vrala veliko prestati od svoje sta-K1"?? grf\Ce ?e $a Lufcmo «cl° podpore po mojem blagopokojnem KA-ian nnnwoira DflctrirtO TToi« užalil; začela je dvomiti o tem, možii sr. Avenst Poe-laien-u. Oh rejše, neprave sestrice. Kar naenkrat se je prijela starejše de ali ji je vse odpuščeno, in zopet možu g. Avgust Poglajen-u. Ob enem priporočam vsem rojakom klice, Mariette, davica in v dneh Je nalezla tudi Julija. Teden dni je minilo in obe sta bili mrtvi. Moj Bog, kako sta tedaj žalovala gospod in gospa! Srce se mi je krčilo od žalosti in sočutja. Posihmal nisem imela niti ene urice več na svetu. Ne morem malo Is0 y?e ji Skrbi Pri*ele °glašati V širom Amerike Kranjsko Sloven- duši. (Dalje.) Smešnice. Nepoboljšljiv. Berač (obsojen radi prosjače-vam popisati, kako me je pekla|nja na gtiri tedne zapora): "Ali vest zaradi mojega nepoštenega ne fa bil0 mogoče, da se mi na-ravnanja s svojo varovanko. Se- mesto zap0ra naloži denarna kaz-mintja sem imela besede že na na jeziku, da bi bila razodela skriv- s0dnik: "Zakaj ne! A kje pa nost, ali vselej sta me oplašili bogte dobm denar?" sram in skrb pred kaznijo. Veliko | Berag. "Nafehtal ga bodem. sem pretrpela, toda po pravici. Slednjič sem odpovedala službo pri grofu in se omožila. Moj mož — Bog mu daj dobro — je bil sko Katoliško Jednoto, rojakom v Chicagu pa društvo sv. dtefano št. 1. te Jednote. Še enkrat srčna hvala vsem skupaj! ir_ Chicago, 111., dne [18. junija 1915. 1 Johana Poglajen. I Zadrega. Petnajstletne gospodične pre- NAZNANILO IN ZAHVALA. Nižje podpiskni naznanjamo , j , . nnsljevanje: Kaj mi je početi; za L *. M \ branjevec, a dobra m poštena * J - * lostni in potrtega J ' K 'možitev sem se premlada, za igra-' duša in mi je zapustil poleg ne- ca Marietta v mestu. Jošt, njen kaj težko prisluženih stotakov mož, se je tedaj pokoril v ječi za svoj uboj. Ob tej priliki je tudi Marietta povila dete, skoraj ob istem času kakor gospa Borghetti, prav tako zalo deklico. Bila sem otroku krstna botra in dali so mu ime Marietta, kakor vam, gospica ... Da ste videti mojo prijateljico, kako je takrat sirota tarnala in jokala! Ni čuda! Mož v ječi, denarja ni bilo, kruha ni bilo, dela ni bilo in ubogi črvi-ček ... ? Revica se mi je tako smilila, da sem cesto z iijo vred jokala. Semintja je prinesla svoje ubogo dete k meni v grofovo hišo. In tako se je nekoč pripetilo, da sem tedaj, ko me je prijateljica obiskala, pestovala ravno vas, gro-fovsko dete, ter vas položila poleg njenega otroka. Marietta je kar osupnila in se ni mogla dovolj na čuditi, da sta si bili deklici tako podobni. In potem je pričela tožiti, da ni na svetu prave enakosti — da so nekaj ljudi rodi v sreči, časteh, izobilju, nekaj pa v bedi, beraštvu in sramoti. Nemara bi ne bila tako strašna pregreha, ako bi vsaj to pot izenačili vncbovpijočo razliko med svojima otrokama. Zdrznila sem se pri teh besedah, toda Marietta je silila venomer, da zamene ne bo nihče opazil, da bo njeno dete na ta način srečno in preskrbljeno za celo življenje in da bo tudi gro-fovska deklica lehko prebila pri siromašnih starših. Jaz sem se branila, upirala, ugovarjala, toda prijateljica se ni dala omehčati, jela je še huje prositi in jokati; rotila me je, naj ji vendar ne od-bijem prošnje, če imam le še trohico ljubezni do nje in če sem otroku prava krstna botra. O ne-spametnica, nisem imela toliko poguma, da bi bila zavrnila krivično zahtevo ... Ugodila sem ji. Naglo sva deklici preoblekli in zamenjali. -— Živa duša ni opazila zamene. Leto dni je preteklo in šele tedaj me je nekoč opomnila gospa grofica, kako to, da je imela deklica ob rojstvu dva prstka na levi nogi popolnoma zraščena, do-čim zdaj ni opaziti niti sledu kake nenavadnosti. Madonna, kakšna groza me je spreletela pri teh besedah ... Gorje mi siroti, sem trepetala sama pri sebi, če pride najina hudobija na dan ...!" "Potolažila sem gospo," je na daljevala Lucina, "da se popravijo taki nedostatki pri otrocih sami po sebi. — Vas, pravo grofovsko dete, je obdržala Ma rietta potem nekako pol leta pri sebi. Njen mož je bil tedaj v ječi, a še huje se je godilo siroti, ko z otrokom ni mogla dobiti primerne službe. V najhujši bedi vas je pustila v tisti hiši na Zlatem brdu, kjer vas je potem gospodinja sprejela za svojo. Bila sem vesela, da se je steklo vse tako po sreči in da ste ostali pri poštenih in imo-vitih ljudeh. — Ko pa sem lani čula o vaši možitvi, me je začelo i riovi6 pošteno skrbeti. — Povem naj vam še, kako ae je godilo Ma-nettinemu pravemu otroku v gro-fovski hiši. Ko je bila deklica tudi to hišico. Tudi njemu nisem upala razodeti skrivnosti o gro-fovski družini. — Zdaj so doma | lega že vsi na drugem svetu: moj nje z otroci pa prestara, grozen položaj! za- srca vsem so-r^Te I rodnikom, znancem in prijateljem ' širom Amerike in onim v stari domovini, da je naš ljubljeni sinko, oziroma bratec Frank Horvat, v starosti 13 let dne 6. junija t. 1 po kratki in mučni bolezni v Go Oče je bogat. Gospodična (snubaČu): "Go-mož, "moja prijateljica Marietta I P*>sim Vas - storite mi HJ^™-, in tudi gospa grofica, ki je umrla spravite se mi izpred l8kreno*zahvalo izrekam() vgem čez nekaj let tam nekje pri Vero- C1j • - r onim, ki so hodili obiskovat na- ni na Laškem. Često sem gledala Snubač: Pomislite vendar da § ljublj Frank ter vse tri v sanjah in tedaj se mi je h rez Vas ne morem živeti. Ne tolažili za časa bolezni, kakor tu-vedno zdelo, da me prosijo in ro- bodite tako kruta. |di yfH>m onim> k- SQ ge y tako le tijo, naj vendar odkrijem skriv* Gospodična: "O da bi znali,; nost. Samo Bog ve, kako hudp kako ste bedasti!" sem se morala zadnjaleta pokori- Snubae: "To nič ne de — oče I ti za svojo pregreho, kako strašno| je bogat!" mi je bilo prenašati opomine pekoče vesti.--A kaj to! Ko so I Otročja naivnost. Jošta drugič izpustili iz ječe, me "Lujiza, kaj delaš!" ta zlobni, vražji človek ni več -Vidiš, draga mama. jaz semiXl0jziji"p^celj ki^rta'prežiš pustil v miru. Marietta mu je vedno tako sama. pa zdaj mečftn le ^ ri bolnik ^akor tudi bila namreč povedala pred smrt žabice v vodo, da bo štorklja rajše poZneje pri njegovi krsti jo. da sva^ zamenjali otroka, ln tok nam prišla." ' « ® je bilo zanj dovolj, da me je držal odslej v pesti. Vsakih štirinajst I Skromna želja, dni je stal prebrisanec pred vrati) K siromašnemu krojaču pride- pem številu udeležili sprevoda in spremili pokojnika k večnemu počitku. Prisrčna hvala vsem darovalcem in darovalkam vencev in cvetlic. Osobito pa izrekamo prisrčno zahvalo gg. John Živec-u in ter mi grozil, da me spravi v ječo, ta godni glu?a in illienitni krojač ako mu ne naštejem takoj toliko Šturm0vič, da mu zarubita, kar in toliko denarja. Na ta način je ilua Ko sta t0 storiia? pravi sir0-| izvil iz mene kakih štiristo kron,j mašili krojač-a ni mu bilo še dovolj, zahteval je Vsem skupaj še enkrat najlepšo hvalo. Bog Vam plačaj stotero! Bodi pokojniku ohranjen blag spomin! Joliet 111. dne 10. junija 1915 Frank in Frančiška Horvat Žalujoči stariši, brat in sestre. FLORIDA. — FLORIDA. ^ S tem naznanjamo, da gremo zopet dne 6. julija t. L ob pol eni pop. iz Chicaga v Florido z več rojaki, ki so se odločili kupiti zemljo v Vilas, Liberty, County, Florida. Vožnja od tukaj do Port San Joe, Fla., traja 30 ur. Kdor kupi zemljišče, se mu vožnja povrne! Kdor namerava iti v Florido glede nakupa zemlje, naj se pismeno javi pri nas najkasneje do 5. julija. Lahko nas tudi s postaje pokliče po telefonu, da ga pridemo iskat. S poštovanjem BI Laurich & Co., 1900 W. 22. Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 5777. (Ad.) ^ZA VSEBINO OGLASOV odgovorno ne uredništvo, ne pravništvo."0 Telefon: 617 R. LOUIS M. PTAK eimdalje višje vsote Malo dal "Tako, sedaj sta vse zapečati j v .v •• , , ila; zapečatita še meni in otrokom nisem predvčerajšnjim obupala ! f , , . , . j * i , i . -v * usta, da nam ne bode treba jesti I od žalosti; sklenila sem se otresti1 takega mučnega življenja. Šla sem h goepodu grofu, mu povedala vse in ga prosila milosti in RADA BI ZVEDELA Iz šole. za svojega brata Jakoba Špeh, po Profesor: "No, Cvilogoj, kje|domače &PeP» doma iz Gornjega usmiljenja . Hvala Bo^kako I sn10. ™erai bili?" | Grada na Štajerskem. Sedaj je že mi je odleglo, odkar sem se iz-1 Dijak: 'Jaz sem bolan ležal v drugič v Ameriki. Prvič je bil v u i . j i , A , doma- kie ste na vi bili teea ne Sublet. Wyo in sedaj se menda nebila te dolgoletne more . . . In aoma' KJe Pa V1 oul» ,It!l , . * . . . „ vp-m " • nahaja nekie v ashingtonu. gospod mi je gotovo prizanesel,1 saj ste najbrž po njegovem naročilu prišli k meni! — Zdaj pro-| sim torej še vas, milostna grofica,) Ker je delal vedno v jami, se bojim, da se mu ni prigodila ka- Hitra pomoč. Mlad berač: "Prosim, milostni! noarečf- Kdor ve za njegov seda se usmilite uboge Lucine in jikospod, dajte mi kaj v Boga ^ ™ ^agohot. odpustite'" že tri dni nisem nič jedel . . ." se P* brat sam TUko je ženina povest tako pre- Trgovec: "Jaz dajem sestri tresla in ganila, da ni mogla dolgo starim ljudem. Mariia Vertačnik časa z besedo na dan. Končno Mlad berač: "Tako? Bom pal wanja Vertacnik je dejala natihoma: I °eeta poklical, v gostilni čaka Nisem prišla k vam po gro-lnarae-fovem naročilu, ker gospoda še ne =;niti videla ga doslej, Andrej; ^ dfl jaJFARME IN PABMERSKA ZEM 1034—34 St. Milwaukee, Wis. Ad. štev. 24—28 NEMOGOČE. Ne? Kako to? — Kdo pa vas danes in Jutri ne ™rjem?" y> Jakob: "Ne bodi predrzen; LJIŠčA je pripeljal k meni?" I ^aKOD: "iNe Dom prearzen; ka-iv okoiici jump River> Taylor Jošt mi je pokazal hišo." ko te lahko Bog kanuje!" ^ County, Wis., imajo vse predno- "Že zopet ta nesramež* Ne L-^ ^'' f ° Pa P ^ sti' katere 80 P^rebne za uspešne zopet ta nesramez f INe- tl dokažem, da je nemogoče?" no kmetovanje Rodovitna zem-mara je ujel tudi vas v zanko, da T , , . . , v v , , - L. K™eio^dnJe. noaovuna zem vas spravi ob nekaj stotakov . ?L,Jal^: K&:1 m\hoc™ d1okaza11^' podnebje, dovolj dež- O. ta človek! Toda gospod grof tl? Placam pa vendar dva lltra! ja' dobre železniške zveze, dobre se je včeraj odpeljal v vaš domači ^drej : "Zdaj me poslušaj ! ceste, dobre šole. Cena farmer- kraj, da vas obišče, in vi ste tu- ve®' -ie nemogoče dvakrat skih zemljišč akr $20.00 in više. kai/>> umreti. Jaz sem rekel^ danes in Plačilni obroki 8 let. Pri čišče- Kaj? K nam? Na ZlatorUtri' t°re;' dvakrat; bil jaz nju zemlje se dela življenje z brdo?" se je prestrašila%iYk& rekel; danes ali jutri* r>otem bi bi- "bolci," "tajsi," klafterskimi dr- „ . j .. ,,la stava tvoja, tako pa moraš uvi- vami in z žganjem oglja. Edina Kako, da ga niste videli, je deti, ^a je moja!" slovenska naselbina, ki se peča z vprašala zena začudeno; «če M --žganjem oglja. Oglejte si kraj, hiteli, bi ^ga se nemara našli NOVODOBNI INSERAT. zberite kos zemlje, zasigurajte si a ' ' • I Moja hčerka Mica je na mojem zdravo del° v naravi, kruh in ne Krem vec domov — zdaj najboljšem vozu zbežala s sosedo- odvisnost ter blagostanje ameri-je odgovorila Lofcarica L^ sinom; kdor ju sre6a naj ju škega farmerja. Obdelane in o, skoraj osorna V srcu so ji vsta- le pusti; gamo voz naj mi premljene farme po raznih cenah, jale nove skrbi, nove slutnje . . . lje domu, za kar dobi gotovo in WM. BRUMSHMID, Tilkine besede so starko osup-1 dobro plačilo.' | (Ad.) Jump River, Wis. nile. Začudeno je zrla mlado grofico, vprašanje je imela na jeziku, I IZPRAŠEVANJE VESTI. I POZOR! ali zinila ni ničesar. Tilka je opa- -Kako pa ti, Jaka, vest izpra- Imam dosti «vežega pelina, ka-zila m umela njene vprašujoče §uješ?" vpraša župnik pri izpra-1 tere^a prodajam po 20 centov poglede m je dejala: sevanju že odraslega možakarja. M™*; ako pa kdo želi suhega, tak Sčasoma bo zopet vse dobro. Jaka: "Predno grem k spovedi,Ne Pa 40(5 en Kd°r želi, Toda zdaj moram iti, dovolj časa I naklestim vselej svojo ženo prav I naJ 8e z?lasi Pri: sem se mudila pri vas; jutri pri- pošteno in v svoji jezi našteje mi Fred Udovich, dem zopet, do me spremite k oče-1 ona vse moje grehe in tudi take,| R. F. D. 35—box 125, Elm St B (Adv. 6/9.-7.7.) POZOR! ROJAKI POZOR! Rešite se sužnosti in postanite svoji gospodarji! Kako težko je dobiti danes delo in kako mora ravno naš narod v tej deželi opravljati najtežja delat, to ve gotovo vsakdo, zato pa: odslovimo to sužnost in po-stanimo svoji gospodarji! Nisem se bal lansko jesen precejšnjih stroškov pri izberi ali preiskovanju dobre zemlje in lepega kraja v državi Wisconsin. Posrečilo se mi je dobiti res to, kar sem iskal in kjer upam, da bode vsak prav zadovoljen. Moja želja je, da se zbere kakih 10—20 kupcev, kteri bi prevzeli skupno lep kos zemlje od 1000 — 2000 akrov: eden 40, drugi 80, itd. koliko bi kdo želel in bi tako vsta-novili novo lepo slovensko naselbino. Kdor želi res biti svoj gospodar in kdor hoče imeti z zaupnim in poštenim rojakom opraviti, naj se takoj oglasi pismeno pri meni, da mu odpošljem natančen popis tega sveta, ali naše bodoče slovenske farmarake naselbine. Posebno opozarjam in prosim rojake Primorce, da se obrnejo do svojega rojaka. Pišite takoj! Ven v čisto naravo in na zdrav zrak! Vaš F. Seljak 1412 W. 18th St. Chicago, 111. oblastv. potrjeni POGREBNIH 210 St. Mark* Street PERU, ILL. Se toplo priporoča rojakom Slovencem v Peru, La Salle, Oglesby in Depue, 11L, za oskrbo pogrebov. Jaz sem rodom Ceh in sem edini pogrebnik v tem kraju ter okolici, ki je tudi član K S. K. J. Na razpolago imam vedno ambulantni voz, ter kočije za razne prilike: poroke, krstije, itd. Čla»i podpirajte £Uaa! United Undertaking Co. POGREBN1K1 Podjetje, s katerim so v zven tudi Slovenci. Na vogalu Union & D. St., Pueblo, Colo. Se priporoča Slovencem za blagohotno naklonjenost. 3.17.16 Važen nasvet Ako ste v zadregi, da morda potrebujete ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA obrnite se za zaupno na: August W. Kerr-a ki Vam bode stal na strani in pripomogel do Vaših pravic. Ta odvetnik je prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec in odvetnik velike unije Untied Mine Worker* o/A m erica, "District 12. Osobito se priporoča delavcem v odškodninskih tožbah. Njegov naslov je* A. W. KERR, ROOM 810-811 FERGUSON BUILD INC Springfield, Illinois. Z_a zastave, regalije in vse društvene potrebščine priporočamo prvo in oa|staraišo domačo tvrdko F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, III. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. — V zalogi imam še nekaj obeskov na spomin 20. letnice K. S. K. J. kot so jili prejeli delegat je zadnje konvencije. Pozlačeni in čisto zlato. V zalogi jih imam samo jaz in nikdo drugi ne. wwwwvwwwwt^^ ne več, * fovsk! hiši. Ko je bila deklica tn ... Upam, da bo jntri že katerih bi se sam nikdar ne spom-1 Barberton, Ohio, stara osem let, je bila ze tak| doma." 'nil." 1 ' $1.00 •e o tvori lahko pri nas hranilno vlogo katera se Q ^ obrestuje po ... . Joliet Trust & Savings Bank 114 N. Chicago Street JOLIET, ILL. Ta banka je pod državnim nadzorstvom.