Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 23. julija 1939. Štev. 30. SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi há. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na skopni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano me d tekstom vsaka reč 2 D. mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1;50 Din. Slovenska Krajina pred Kristušom Kralom. Šesti mednarodni kongres Kristuša Krala se vrši od 25. do 30 toga meseca v Ljubljani. Celi svet bo na njem zastopan. Kajti Kristuš Krao ma po celom sveti svoje verne podanike, ki ga no- sijo kak krala v svojem srci i ki njemi ščejo podvrči vsa člo- veča srca. Tüdi mi njemi ščemo pod- vrči vsa srca, posebno pa srca Slovenske Krajine. Zato se vrže- mo pred njega, vseh nas Krala, i ga v poniznosti srca prosimo, naj zakralüje vu vseh srcaj Slo- venske Krajine. Kristuš Krao, zakralüj v srcaj dühovnikov. Zakralüj v starih, zakralüj v mladih dühovnikaj; pa v tistih, ki se pripravlajo na zvišeni dü- hovniški stan. Vsi naj so pove- zani v globokoj i širokoj lübezni do tebe i tvoje Mamike, Marije, ki je tüdi njihova Mamika. I po toj lübezni naj se lübijo med sebov i poštüjejo tak gingavo, kak so se lübile i poštüvale med sebov kotrige svete Drüžine. Vsi naj majo na vsem poli svojega pezvanja samo dve reči v misli, v želi i djanji: Jezuš i Siromaki. Naj živejo samo za tebe i tvoje sirote: düševne i telovne ! Sebi i düšam naj spravlajo vsik- dar vekše posvečenje i trpečim lejšajo siromaštvo i vse težave. Ti si samo to dvoje delao na zemli, to dvoje i samo to naj delajo tüdi tvoji namestniki. Kristuš Krao, zakralüj v srcaj dühovnikov ! Kristuš Krao, zakralüj v srcaj starišov. Stvoritelsko svojo moč si dao starišom, ki s tvojov vsega- mogočnostjov podpreti spravlajo na svet novo živlenje, ki nosi v sebi nemrtelno düšo, oškropleno i rešeno s tvojov krvjov. Zakra- lüj v srcaj starišov, očov i ma- ter, naj sad tvoj, rojen z njiho- voga tela, odgojijo za tebe. Trezni naj naj so i čisti. Pobožni naj so i delavni. Radi naj hodijo k tebi i svojo deco k tebi vodijo. Navči je, Kristuš Krao, da brez tebe je njihova vzgoja püsta, je ograd, posejao z najfinejšov ze- lenjavov, je sadovnjak, posejan z najodebranejšim sadovenim drevjom — a nikdar plet i nik- dar polejan. K tebi naj radi ho- dijo, tvoje sveto Telo naj hrani njihove düše, tvoja sveta krv naj pogasi v njih ogenj vseh grehov, ti njim bodi vodnik i večni plač- nik. — Kristuš Krao, zakralüj v srcaj starišov. Kristuš Krao, zakralüj v srcaj mladine. Vnogi so že zablodili iz tvoje mlade črede. Opojna pija- ča njim je žela vseh žel, v ne- čistosti se valajo kak peklenšček v ognji. Ubogi mladenci i nes- rečne dekline. Šola je malošte- romi dala vzgojo. Redki so od- gojitelje. Zato je tak gosta za- bloda. Tüjina je kole s svojim grešnim živlenjom, pokornoga živlenja ne vidijo mnogokrat niti tam, gde bi se to po dužnosti moglo kazati, briga za nje je mala ali večkratnikša že v domačoj hiši, zato pa kaplejo. Zato se pa süši venec nedužnosti na njihovih düšaj, zato pa trepečemo pri po- gledi v bodočnost: pa bo sad na drevi, šteroga cvet je posüšo greh? Kristuš Krao, zakralüj v srcaj mladine, okrepi jo, da bo hodila pot tvoje Mamike, pot čistosti, pot devištva, da bodeta pred oltarom v deviškoj düši oblüblala mladoženec i mlado- ženka vernost do groba eden ovomi. O, takši zakon je istinska podoba tvoje zveze z Matercer- kvijov, z našimi düšami. Kristuš Krao, zakralüj v srcaj mladine i odločno njim povej, da zvün tebe je nikše drüštvo ne reši spadajov, nosi še tak zveneče katoličansko ime, nego samo ti i jedino ti. Naj hodijo radi k tebi dečki i dekle, naj se veselijo v tebi, naj iščejo blodne tovariše i tovarišice s svojim zgledom i s svojimi rečmi, naj henjajo gor z nočnov tepeši- jov, naj zasovražijo alkohol i ga pred dorastjov ne vživajo, naj so pokorni starišom i naprej postavlenim, naj gordržijo staro lepo navado Slovenske Krajine: vsakomi Starejšemi naj se poklo- nijo z Hvalen bodi Jezuš Kristuš 1 Kristuš Krao, zakralüj v sr- caj mladine. Kristuš Krao, zakralüj v srcaj delavstva. Francija, Nemčija, Anglija, Canada, Amerika Severna i Jüž- na, o keliko grobov ste že sko- pač našim delavcom. Ne gro- bov za počitek tela, nego gro- bov za pogüblenje düše. Nešteti jezeri naših so že zgübilo vero v tüjini, so zablodili s poti ja- kosti, so postali sovražniki Boga i prijatelje vsega hüdoga. Ne- srečno delavstvo. Kapital njim je izcecao zadnje telovne moči, nje- gov zaveznik, greh, njim je pa vmoro düšo. Teški betežniki so, oküženi z betegom pekla, šteri se zgrabi tak hitro i tak nalehci na vsakoga, ki ne nosi v sebi odločnoga katoličanstva. Kristuš Krao, večna hvala ti bodi, da si že poslao med nje svojiva namestnika. Večna hvala ti bodi, da si njima dao v prsi tvojemi Srci spodobno srce, da hodita teška pota, naj najdeta bar edno zgübleno ovco. O pošli več delavcov, punih tvoje lübezni, med naš razstepeni narod širom sveta. Pošli njemi pastire, ki do odpirali tvoje Srce za vse sine i hčere Slovenske Krajine v tü- jini. O ne pozabi, da ti je ta Krajina v državi razmeroma naj- več svojih sinov i hčer posvetila v slüžbo, ki glasijo tvoj evange- lij narodom, sedečim v temi po- ganstva. Reši naš narod toga gostoga preseljavanja, daj njemi krüh doma i če že mora kam iti, priveži njegovo srce na tvoje Srce, da se od tebe nikdar i nikde ne odtrgne. Kristuš Krao, zakralüj v srcaj našega delavstva. Kristuš Krao, zakralüj v srcaj našega izobraženstva. Stoletja neso dala teliko vučenih lüdi, izobražencov Slo- venskoj Krajini, kak zadnji 20 let v novoj, slobodnoj državi. Čüt zahvalnosti vsakomi izobraženci močno trka na düšo: Pomisli, da so za sloboščino Slovenske Kra- jine delali samo globokovemi lüd- je, zato so jo dosegnoli. Na Boga so zidali svoje z trnjom venčano delo i dozidali so je ovenčano z sloboščinov slave. Zato je tvoja sveta dušnost globoka vera v Boga i živlenje po njej. Pa večina na- šega izobražensta, ki je prišlo v živlenje, nema globoke vere, o keliko jih nema nikše vere. Celo nastopili so proti Bogi i njego- voj Materi, sovražijo i zameta- vajo oba. Kristuš Krao, zakralüj v njihovom srci! Pišejo, rišejo, slikajo, klešejo, včijo, delajo vsi naj samo tebi na čast i düšam na hasek. Pripelaj blodne k sebi, pokaži njim z vernostjov pretež- no večine našega naroda, da če neso verni, zatajijo svoj narod, svoj dom, svoje starše i dob- rotnike. Opomeni je, da pišejo s svojov nevernostjov bodočim ver- nim rodom, ki bodo gotovo zra- sli, svojo prežalostno zgodovino: da so bili izdajalci svojega ver- noga naroda. Kristuš Krao, za- kralüj v srcaj našega izobra- ženstva. Kristuš Krao zakralüj v ednoj ovčarnici ! Slovenska Krajina nema sa- mo tvoje ovčarnice. Pa bi samo to smela meti. Če bi katoličanci tak živeli, kak tvoja vera zapo- vedava, o že davno bi se spraz- nile drüge ovčarnice i bila bi samo tvoja, skoz štere jedino vodi pot v večno živlenje. Siro- Kristuš kralüj v vsakom srci ! maške düše v drügih ovčarnicaj! Poti ne vejo! Po temi bašlajo! Strošek njim menka! Tebe, ki si živlenje, ne poznajo! Na viher- nom morji plavajo brez ladjice ki je tvoja katoličanska Cerkev! Kak naj priplavalo do pristanišča večnoga živlenja! Kristuš Krao, ne je naše zaslüženje, da smo v tvojoj ovčarnici. Ti, jedino ti si nas poz- vao! Pozovi i drüge! Pozvao si nas celo k tvojemi oltari, šterih očaki i babice neso bili v tvojoj ovčarnici! Zato se smili onih, ki neso še pri tebi, v tvojoj ovčar- nici, v tvojoj kat. Cerkvi! Pri- tegni je! Zdrüži nas! Zakralüj v ovcaj, ki mimo tvoje ovčarnice, mimo bogatih pašnikov i vretin, hodijo k sühim pašnikom i vod- njakom! Pa kak so lačne i žed- ne! Zakralüj v njih, dasenajejo i napijejo tvoje pravice i na du- goj poti ne onemorejo. Kristuš i Krao, vužgi njim svoje prave vere posvet, da te ovarajo, nam pa daj sveto živlenje, štero je obine i v tvojo ovčarnico, na tvoje Srce pripelo. Kristuš Krao, zakralüj v ednoj ovčarnici! Kristuš, kralüj Slov. Krajini! Njene ovcé v lübezni očini: Zgüblene išči, ki blodnih so misli! Ranjene z grehi v svoj krvi operi! Mrtve oživi z milosti vrelci! Vse pa pripelaj po smrti v svoj ráj! Kristuš, kralüj Slov. Krajini! Njene ovcé v lübezni obini! (TSJ.) VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani, od 25.—30. julija 1939. Predmet: Zahteva našega časa — krščanski Preporod. Spored. Torek, 25. julija. Ob 18 uri otvoritev kon- gresa v stolnici. „Veni sancte“. Otvoritveni govor predsednika kongresov Kristusa Kralja, škofa dr. Gregorija Rožmana. Blagoslov. Ob 19 uri slovesna Otvori- tev kongresnih zborovanj v Uni- oni govori kanonik dr. Friderik Mack — Luxemburg. Sreda, 26. julija. Predmet zborovanj: Verski Preporod. Ob 7 uri v stolnici maša s pridigo v francoskem jeziku. Od 9—12 ure I. študijsko zborovanje v Unionu: „Bistvo in cilj verskega preporodaˮ. Refe- rent: župnik dr. Laros, Koblenz— Stolzenfels (nemško). Koreferent: dr. Viktor Korošec, univ. profe- sor, Ljubljana (slovensko). Raz- govor po jezikovna skupinah. Od 16—18 ure II. študijsko zborovanje v Unionu: .Sredstva in pota verskega preporoda". Referent: P. Galileo Venturini, Rim (italijansko.) Koreferenti: Profesor dr. Marcelin, Pariz, (francosko), Direktor Galdynski, Poznanj (poljsko), Salvadore Ca- mera, državni poslanec, Neapelj, (italjansko). Ob 19.30 uri večerne po- božnosti po cerkvah. Ob 20.30 uri v dvorani Trg. doma, kjer je raztava o ko- munistični propagandi v Španiji govori dr. Anton Loncko, kano- nik „Živel Kristus Kraljˮ. Četrtek, 27. julija. Predmet zborovanj: Nravni Preporod. Ob 7 uri v stolnici maša s pridigo v poljskem jeziku. Od 9 — 12 ure III. študijsko zborovanje v Unionu: „Vzgoja novega nravnega roduˮ. Refe- rent: Ekscel. pom. škof Rogerij Beaussard, Pariz, (francosko). Koreferenti: P. Ledü S. J., Rim, (francosko), Karitas direktor Steh- lin, Pforzheim, (nemško). Od 16—18 ure IV. študijsko zborovanje v Unionu: ˮKrščan- ska vest v javnem Življenjuˮ. Referent: Ekscel. nadškof dr. Jo- sip Ujčič (slovensko). Koreferent: Generalni vikar Quenet, Pariz (francosko). Ob 19 30 uri večerne po- božnosti po cerkvah. Ob 20.30 uri koncert slo- venske nabožne pesmi v franciš- kanski cerkvi. Priredi glasbeno drüštvo „Ljubljanaˮ. Petek, 28. julija. Predmet zborovanj: Svet za Kristusa! Ob 7 uri v stolnici maša s pridigo v italijanskem jeziku. Od 9—12 V. študijsko zbo- rovanje v Unionu: „Moderni apostolatˮ. Referent: Univ. pro- fesor dr. Swiczawski, Lwow, (poljsko). Koreferent: kanonik dr. Anton Sanchez, Palma de Mal- lorca (špansko). Od 14—16 ure VI. študijsko zborovanje v Unionu: „Sodelo- vanje laikov pri verskem prepo- roduˮ. Referent: P. Bangha S. J., Budimpešta (madžarske). Kore- ferent: dr. Žitko Stanislav, od- vetnik, Ljubljana (slovensko). Ob 16.42 uri sprejem kar- dinala — legata. Ob 20 uri slavnostno zbo- rovanje v Unionu. Sobota, 29. julija. Ob 8 uri mladinska po- božnost na Stadionu. Ob 9 uri zborovanje KA za inteligenco v Delavski zbornici. Ob 15.30 uri sklepno štu- dijsko zborovanje v Unionu. Po- ročilo o delu študijskih dni, ob- java in sprejetje resolucij. Ob 18 uri „Igra o kralje- stva Kristusovemˮ na Stadionu. Ob 21 uri Večerne pobož- nosti po cerkvah. Nedelja, 30. julija. Ob 9 uri na Stadionu pon- tifikalna maša s pridigo. Ob 14 uri sprevod katoli- ških organizacij na Stadion. — Poziv zastopnikov narodov na bratsko sodelovanje v kraljestvu Kristusovem. — Prenos Najsve- tejšega iz župne cerkve sv. Ci- rila in Metoda na Stadion. Pete litanije Srca Jezusovega, Posve- titev, zahvalna pesem, blagoslov in povsod Boga. 2 NOVINE 23. julija 1939. Nedela po Risalaj osma. V tistom časi, pravo je Je- zuš vučenikom svojim priliko eto: Bio je niki bogat človek, ki je meo oskrbnika, i te je bio obtoženi njemi, da razsipava bla- go njegovo. I zvao ga je, i pra- vo njemi: ka to čüjem od tebe? Daj račun od svojega oskrb- ništva, ar že ne bodeš mogo več oskrblavati. Velo je pa oskrb- nik sam vu sebi: ka naj včinim, ar Gospod moj vkraj jemle od mene oskrbništvo? Kopati ne morem, prositi me je sram. Znam ka včinim, da me vzemejo vu hiže svoje, gda bom odstavlen od oskrbništva. Prizvavši zato vse dužnike svojega Gospoda, velo je Prvomi: keliko si dužen mojemi gospodi? On je pravo: sto tün olija. I veli njemi: vze- mi tvoj dužni list i doli sedi hitro i piši petdeset. Potom veli drügom!: ti pa keliko si dužen ? On je pa pravo: sto keblov pše- nice. Veli njemi: vzemi tvoj list i piši osemdeset. I Pohvalo je gospod krivičnoga oskrbnika, ka je spametno včino. Ar so sino- vje etoga svejta spametnejši od sinov svetlosti v svojem narodi. I jaz vam Velim: Pridobite si prijatele s krivičnim mamonom, da vas, gda obnemorete, spri- mejo vu vekivečna prebivališča. (Luk. 16, 1—9.) ♦ Namen denešnje prispodo- be je, lüdi včiti, kak se naj po- služüjejo svojega premoženja. Bogati človek je Bog sam. Nje- gov hižnik pa je človek, ki je postavleni, da gospodari s tem, ka njemi je Bog zročo. Zapravlao je tisti slüžabnik, ki je izročeno premoženje po- nücao, a ne Bogi v čast, ne sebi, ne bližnjemi v hasek, nego je s svojimi sredstvi samo žalo Boga, delao bližnjemi krivico i sprav- lao sebe v pogübo. Razni so tožitelje, ki kri- vičnoga hižnika tožijo. V prvoj vrsti angelje varivačje. Izročeni jim je človek, zato so oni raz- žaljeni zavolo njegovih krivic i prosijo Boga, naj človeka po- kaštiga. Grešnika tožijo tüdi hüdi dühovje. Skrivno razodetje nam pove, da šatan brate toži pred licom božim po dnevi i ponoči. Tožitelje so tüdi lüdje, šte- rim se je godila krivica: „Dovi- cam pa sirotam ne delaj krivice. Če si jim pa že včino, bodo ki meni kričali i jaz bom slišao nji- hovo kričanjeˮ. (II. Mož. 22.) Oskrbnik je ponücao zad- nje dni svojega gospodarenja, da si pridobi prijatele. „ I Gospod je hvalo hrivičnoga hižnikaˮ. Za- kaj? Ne zato, kak da bi bilo pravično to, ka je včino, nego samo v tistom smisli, kak n. pr. dühovnik na predganici Stavi grešnika v peldo drügim rekoč: „Vidite, kak tatje pa roparje cele noči ne spijo, samo da dosežejo, ka nameravajo, vernik pa nema časa, da bi molo i si zasigurao zveličanjeˮ. Nišče ne hvali tata i ropara zato, ar kradneta i ropata, nego se hvali njiva skrb, štero naj bi verniki nasledüvali. V toj prispodobi nas Gos- pod vči, kak naj ponücamo vre- menitna sredstva, svoje premože- nje, svoje düševne i telovne moči. Vsakši ma rad svoje živlenje i tisto, ka njemi je v živlenji po- trebno. Vse naj lübi, a nesme v tom gledati svoj zadnji cio, nego vse naj tak obrača kak sredstva. Ta lübezen zna biti preve- lika, a je tüdi lehko premala. Prevelika, če što s prevelikov skrbjov gleda v bodočnost i v toj prevelikoj skrbi pozabi na drüge, misleč samo na sebe. Premala pa je ta lübezen pri drügih, pri lehkomišlenih lüdeh, ki ne premislijo, kolike vred- nosti je tüdi svetsko imanje za človeka, pa to zapravlajo. Boži zakon od hišnoga zakona. 1. Skupni pastirski list jugoslovenskih škofov o svestvu (zakramentu) svetega zakona. Potomstvo. Cerkvi jemljejo naraščaj, ki bi ga „iz otrok jezeˮ spremenila v „otroke božjeˮ ter jih „kot sostanovalce svetnikov privedla v nebesa. (Ef. 2, 19.) Državi jemljejo člane. Na- mesto, da bi ji dajali zdravo in svežo mladino, ki bi, okrašena z vsemi državljanskimi vrlinami, delala za splošni blagor, ji ne nudijo ničesar. Svojemu lastnemu narodu, ki o njem tolikokrat trdijo, kako ga brezpogojno ljubijo, priprav- ljajo počasen in nečasten konec: kjer ni rojstev, tudi ni naroda. Gorje narodu, ki nima otrok! „Njihova mesta bodo zapüščena in nihče ne bo v njih prebivalˮ. (Jer. 48, 9.) Bojimo se, da se bo ta be- seda svetega pisma izpolnila nad našim narodom. V prejšnjih časih je razsa- jala v mnogih naših krajih črna küga in opustošila cele vasi in mesta. A vendar je ostalo toliko ljudi, da so se mogli Bogu za- hvaliti, sezidati zaobljubljene cer- kve in upeljati zaobljubljene po- božnosti, ki se vršijo še danes. A sedaj je zavladala namesto črne bela kuga, ki predstavlja mnogo večjo nevarnost za narod. Medtem ko je črna kuga morila samo telesno življenje, mori bela kuga duše in telesa. „Vsaka uporaba zakona, pri kateri se prepreči spočetje, je prestopek božjega in naravnega zakona. Tisti, ki tako delajo, si omadežujejo dušo s smrtnim gre- hom.ˮ (Časti con.) Da bi verniki glede te tako resne in važne zadeve ne bili v Zmoti, naroča sveti oče Pij XI. dušnim pastirjem, naj jih opo- minjajo in poučujejo o tem javno in privatno, na pridižnici in v spovednici. Božje Veličanstvo posebno mrzi zločinsko svobodo, s katero jemljeta zakonca zakonskemu de- janju njegovo naravno moč in silo, ter je onana radi tega os- tudnega črna s smrtjo kaznovalo. (Gen 38, 8, 10.) A sveti Avgu- štin pravi: „Nedüpüščeno in sra- motno je zakonsko dejanje tudi z zakonito ženo, če se pri tem prepreči spočetje novega bitjaˮ. (De conjug. adult. 2. 12.) Zakonci torej ne smejo sma- rati potomstva kot „nadležno bremeˮ, kakor se to pogostokrat sliši, ampak kakor dar iz nebes, s katerim Bog izkazüje roditeljem svojo posebno naklonjenost. Zato naj se starši niti naj- manj ne bojijo številnih otrok. Vemo, da so dale Cerkvi in na- rodu najboljše, delavce ravno drüžine z mnogimi otroki, med- tem ko dajejo drüžine z enim ali dvema otrokoma človeški družbi navadno le razvajane slabiče, s katerimi so imeli starši vse živ- ljenje več preglavic kot drugi s številom potomstvom. Resnica je, da pomeni za starše mnogo otrok tudi mnogo skrbi, a pomeni pa tudi mnogo veselja. Kjer roditelj! pričakujejo dete od Boga, vedo, da je rodo- vitnost zapoved in blagoslov. Pri takem pojmovanju postanejo očetu in materi vse žrtve lahke, najdeta tudi sredstva, da otro- kom preskrbita dobro vzgojo ter jih privedeta k srečni bodočnosti. Ne oporekamo, da tudi tako drüžino zadenejo težave, ali lju- bezen, ki vlada v njih, stori, da je breme lahko. (Mat H, 30.) Vedno se bodo zopet prepričali, da zaupanje v Boga ne vára. (Rim. 5, 5.) Kristus Gospod, ki je naj- bogši poznavalec človeške duše, najbolje ve, koliko trpi mati na porodu, Obenem mu je pa tudi znano, kakšna sréča je biti mati: „Žena na porodu je žalostna, ker je prišla njena ura. Ko pa porodi dete, ne misli več na bridkost od veselja, da je človek rojen na svetˮ. (Janez 16, 21.) Premišljujoč te besede, bo krš- čanska mati Premagala vse bole- čine, skrbi in težave svoje ma- terinske dolžnosti. — Mož in žena bosta sprejemata otroke z vese- ljem in hvaležnostjo, smatrajoč jih kot najdragocenejši dar, ki jima ga je Bog poveril. Ponosna bosta v Gospodu, če bosta obkrožena z vencem številnih otrok, ki jih bosta odgojila ne samo v svojo čast, 'temveč tudi v korist ze- meljske domovine, a na sodni dan jih bosta z njihovim potomstvom vred povrnila Gospodu. Vohuni v Parizi. Urednika dva najvekšiva lista v Parizi „Figaroˮ i „Terap- saˮ je vojaška oblast zaprla za- volo vohunstva (špijonaštva). Matija Balažic: Na križopotji živlenja. „Lepó so predgali,ˮ se je zbüdo Janček iz svojih misli. „Mogoče bomo za kratek čas tebé tüdi tak poslüšali,ˮ ga je pogledno stric i se njemi na- smihavao, Janček je zamišleno vrto v roki kupico, štera je bila samo napo nalejána i gledao v njo. Tüdi Jančeki se je zarisao smeh na obraz: „Bog zna, ka pa če me ne bi šteli poslüšati?ˮ „Kak pa, če nas boš vsik- dar samo kregao, te že ne,ˮ nje- mi je pravo stric. „Mislite, da trbé lüdi bo- žati, gda zaslüžijo korbač,ˮ se je znemiro Janček. Mühe so silile v kupico i sedale na vrtanik. V hižo je sto- po oča. „No, denok si prišeo. Mislo sem že, da te ne bo. Iskao sam te, pa sam te ne mogeo najti,ˮ je veselo pravo oča i se vseo poleg strica. „Ka bi me iskao, ve sám znam za vašo hižo,ˮ njemi je pravo stric i si zasükno mustače. „Tak je prav. Ka bi po ne- potrebnom drügomi delali ne- vole.ˮ V prijetnom guči jim je mino čas. Odvečera po večernicaj so ga pesmarje spravili med sébe. Pili so medico za dugim stolom pod šatorom, tisto medico, štero Dolinci tak radi pijéjo. Ne zato, da bi se napili, liki da si v po- letnoj vročini namočijo gut s tov sladkov pijačov, da so bili vča- sih že malo okajeni. Ve medica nikdar ne mogla pogasiti prave žeje pa vročine, čeravno je v vsakšoj kupici plavao falaček léda. „Janček, ka smo mi za ni- koj, da neščeš sesti k nam,ˮ ga je zvala rodbina, gda je šo mimo stolov. „Potli pridem,ˮ jim je za- gotavlao Janček. Znajšeo se je poleg Lizike. Ona njemi je natočila medico i so pili vsi na njegovo zdravje. Gda sta z Lizikov trknola i sta se kupici doteknili robov, sta se poglednola. Te njoj je prvikrat bliže pogledno v oči. Bile so čarne, pametne oči, dečinsko na- smejao, štere so vedro gledale v svet. Obrvi so je z ozimicami narahi zasenčavale. Ali se ne v tom pogledi odražala njena düša, puna sunčnoga smeha i puna ,ki- pečega živlenja? Bila je vesela pa srečna, da njoj je žareo ob- raz. Srečna je bila, da je sedela poleg njega. Samo da ga je gle- dala pa poslüšala. Pesmarje so začnoli spevati: „Prlé kak začneš piti, se moreš poklonit!.. .ˮ Nato so spili kupice do dna. Vsi so bili dobre pa vesele volé. Celo leto so spevali. Zakaj šče dnes ne bi? I so spevali. Pesem za pesmijov se je trgala od stola, da so poslühnoli lüdje pri drügih stolaj. Zmes so se pa glasno šengarili. Lizika je zagrabili to pri- liko pa tiho pošepetnola Jančeki, da že zna, što je malomi Vin- ceki küpo konja. Ka njemi naj ona v zahvalo küpi? Mogoče Srcé z lepim napisom? „Srcé se ne da küpiti za nikši penez,ˮ je pravo Janček i zamišleno gledao pred sébe. „Sr- cé se ne da podküpiti i se sa- mo redko komi odpré. Pravijo, da ma vsakši človek v svojem srci skriti kot, kama majo dos- top samo najlüblenejši pa naj- vékši prijatelje.ˮ Skoro sam za sebé je gučao ali Lizika je želno pobirala vsakšo reč ž njegovih vüst. Šče nikdar ne tak gučao! ž njov. Znala je, da šče nikomi ne odklenola toga kota v svo- jem srci. „Te pa jaz tebi odklenemˮ, je brezi premisleka blebetnola Lizika, napo za šalo napo za is- tino. Pa se je že v naslednjom hipi sama prestrašila svojih reči. Janček jo je začüdeno po- gledno. Ne znao, ali misli za istino ali ne. „Lizika, ne veš, ka gučiš,ˮ njoj je pravo i se nezávedno do- tekno njene róke. Lizika ga je nekak milo poglednola, kak da bi ga štela prositi odpüščenja za svojo záletenost. Pali se je znova zdignola pesem: „Na valovih bistre Müre, zible se en čunič sam, v njem se čüje glasno petje, spevajoč si jaz veslam. Lüštno si namačem veslo, čun moj bistro naj leti, vmes pa spevlem pesem glasno od preteklih srečnih dni.ˮ Mehko, iskreno občütje je vsem sijalo z obrazov. Sami so ne znali, odked se je naednok prikradno mrak. Ob- laki na zapadi so bili razpoteg- njeni kak kódilo, goreli so v čü- dovitoj svetlobi zahajajočega Kristus Kralj v cerkvi včeraj - danes in vedno. Znameniti Möhler imenuje cerkev živo nadaljevanje življe- nja Kristusa v času in prostoru, večne Besede (Logos), najvišje božje misli, ki se je razodela v zgodovini človeštva. (Symbolik Str. 333.) Znameniti evangeličan-zgodovinar Harnack jo po pra- vici imenuje najvišjo in vesoljno prikazen v svetovni zgodovini. Da, cerkev je najveličastnejša stavba, ki nudi človeštvu najvišje ideale in dviga nas k najplemenitejšim mislim, ki so Bog, čed- nost, svoboda, autoriteta. Iz večno plodovite zakladnice božje modrosti črpa ona vse te ideale, jih uči in širi. Vsa kultura v pozitivnem smislu je njena zasluga. Cerkev je temeljni kamen resnice, ona podaja vse dühovne pripomočke, ki pomagajo člo- veštvu, da zamore v borbi z materijalizmom današnje dobe zmagovito prestati, se spopolnjevati. Kerer pravi: „Cerkev je vzgojila može tako velikih značajev, četudi so bili rojeni v skromni vaški hišici, da jih najponosnejše knežje palače niso zmogle.ˮ (Die Kirche Str. 35.) „Kar je dobro v meni, pripišem cerkvi, kar je slabega, je moje narave, toda odpusti mi (poslušalec), kajti vedno sem le samo slab človek.ˮ (Auguštin, de vera srelig. cap. 20.) Toda čigar misel se süče vedno le okoli dvomov, ali pa kdor je zgubil vso vero v absolutno (popolno) resnico ter mu je razum nagnjen h kritiki vsega, kar vidi okoli sebe in mu nobena stvar ne nudi nič pozitivnega, tak tega Avguština ne bo razumel. Čigar stre- mljenje se zadovolje z dnevnimi malenkostmi, ki so potrebne za vsakdanjost in se vedno le ozira, kako bi skrbno prikril s plaščem molka svoje prepričanje, tak je podoben onemu, ki žonglira s prepričanjem kakor veter veje, toda oba sta za cer- kev mrtva in tudi njima je cerkev mrtva, formalna kristjana za- pisana v krstni knjigi. Cerkev je tista, ki utrjuje prepričanje in nudi trdni temelj istemu. Cerkev je širokosrčna, ni zaklenjena in nedostopna. Govornik Görres je zaklical svojim poslüšalcom: „Kopajte globoko in prišli boste na katoliška tla, cerkev je Kristus, njen duh je njegov duh ker sta mistično eno.ˮ Da v cerkvi se spaja božja modrost in skušnja tisočletij! Kdor hoče globoko zaorati v cerkveno modrost, naj le seže po delih cer- kvenih očetov in piscev ter po delih velikega Akvinca. Cerkev se je dvignila v sredi velikih zmed Srednjega veka in v njej je našel ne en moderni tavajoči človek že svoj azil — zavetje. „Temeljne resnice tisočletnega krščanstva so prepojile vse člo- veštvo, ki je bilo pripravljeno sprejeti je. Povsod, kjer se je pojavilo krščanstvo, se je širila civilizacija in kultura, narodi, ki se pa krščanstva niso oprijeli, so ali popolnoma preminuli, ali so pa kulturno zaostali.ˮ (Deák-Eötvös, Ber, a 18 század eszm.) Cerkveni nauk često globlje pojmuje preprosti človeče nego ošaben razumnik, ki je nagnjen h kritiki. Toda njen nauk je zanesljiv ker temelji na skali, ki se ne maje, to je sv. Duh, ki ga je edino njej obljübil Gospod, zato bo edino oni srečno zidal svojo bodočnost, ki se drži tega temelja, to bo tudi v oporo onim, ki so v negotovosti. „Človekˮ ki v negotovih časih sam ni trden — pomnoža zlo in je širi okoli sebe, kdor je pa trden v prepriča- nja ta vzgaja svet in vzbuja zaupanjeˮ. (Göthe). Tavelja posebno dandanašnji. Koliko jih omahuje in omahne, ker ne najdejo trdili tal, koliko jih je, ki tratijo mesece in leta Predno sploh pridejo do tega, da se poprimejo kakega prepričanja. Krščanstvo je edina resnična filozofija časa in večnostiˮ je rekel Konumaru (Sibille der. Relig. 187), „Mi protestantje često delamo krivico katolicizmu, ker ga premalo poznamoˮ, je zapisal Horst. Ne velja zabavljati, cerkev bo ostala, ura v Rimu bo bila. „Narodi bodo propadali, prestoli se bodo rušili, toda cerkev ostaneˮ. (Napoleon.) „Kar je sonce na nebu, to je cerkev v tej solzni dolini, sonce se pokrije z oblaki, toda sije naprej za oblaki, cer- kev je preganjana, zaničevana, toda svojo mladost, svoj sijaj obdrži in ostane v vseh časih taka, večno pomlajevana. (Mun- kay, Isten földi orsz. 617.) Francoski prostozidar Leubet je dejal: „Ne pomaga nič, katol. cerkev prednjači v vsemi* Francija je dolgo tavala in se ogibala te učiteljice, danes se ji bliža nazaj, ker je zapazila, da kdor se ji oddaji, propada. 23. julija 1939. NOVINE 3 Kdor se oddalji od cerkve, ta beži od Boga, tone v temi. Vera ni nič drugega kakor bližanje k Bogu. Neki modrec je že davno napovedan da se bo evangelij zaničeval s časopisnimi frazami in katol. morala smešila. Ta čas je tu in bo trajal vedno v več ali manj borbeni obliki, zdaj tu, zdaj tam, toda ravnotake bodo vedno in so, ki bodo evangelij s spoštovanjem poslušali in kat. moralo visoko cenili. Cerkev se lahko pohvali, da je imela, ima in bo gotovo tudi v bodoče imela heroje — junake in muče- nike, ki so jo z mučeništvom priznavali, jo branili in zagovar- jali in to v vrstah klenih mož in v vrstah nežnih žena. Danes so se razdalje med narodi zbližale potom radio postaj in tele- fona ter zrakoplovstva, toda srca so se oddaljila. Prepadi so nastali med bogatimi in siromašnimi, med vladajočimi in pod- ložnimi. Zopet je cerkev tista, ki kliče k premestitvi teh prepa- dov, kliče k harmoniji, k vzajemnosti in pravičnosti, k ljubezni. Cerkev je vesoljna — katoliška, ona objema vse in zove vse k sebi, skuša se vsem približati. Katoličanov nas je 400 milijonov, ko bi bili vsi za pravico, za mir in poštenje, kaka sila bi to bila in koliko z večim ugledom bi cerkev nastopala! (Dalje). Drüga obletnica smrti Dr. Antona Bonaventura Jeglič. Nadškofovi zadnji dnevi i smrt. Čakao jo zadnje dni, pa ne brez delen. Vöre i vöre je premolo v lastnoj kapelici, štero so njemi priredili očevje cistercijani. V ti- hoj kapelici je pred Najsvetejšim izproso slovenskomi narodi vno- go dobrot i milosti, za štere niti ne slüži pravoga dobrotnika. On, ki je tridesetletja hodo leto za letom širom svoje škofije po vizitaciji i birmanji, tüdi kak star- ček v pokoji ne ostajao samoza sa- mostanske židovi, nego je rad šou med svoj lübleni narod. Vi- dili smo ga, vsega mladostnoga i živahnoga, na euharističnom kongresi v Ljubljani, vidili smo ga na Slomšekovih dnevaj v Maribori. I zadnjič je bio živ med svojim narodom, kda je prišeo na tabor slovenskih možov i dečkov v Celji, dne 29. junija 1937, na svetek sv. apo- štolov Petra i Pavla, prišeo, da pove — nevedoč, a kak da bi slüto, — svojo oporoko, zadnjo volo. Pravo je, s kakšim hrepe- nenjom je čakao na celjski tabor. Gučati je šteo možom i dečkom iz srca v srce. Gučati jim tak, da jih vužge za veliko delo ki je čaka. Pa tüdi molo je, da bi njim lepo i prav gučao. Gučao je, častitlivi osem- desetosemletni starček, pred naj- bole cvetočovmladinov tak ognje- vito, kak malošteri mladi govor- nik. Gučao je, kak da bi prav te den bilo potrebno vse povedati. Vnožina je bila zedinjena i zdrü- žena ž njim v mislih, štere so donele iz njegovih reči. Gučao je o velikom časi. Poroka moža, ki je v sivoj starosti svojemi na- rodi šteo ešče nekaj povedati. Gučao je od znakov, po šterih je naš čas veliki. Velika hüdo- bija, veliki mučenci, velika vera, veliki pape i tüdi velika naša zahteva. Povsod Boga i Devico Marijo. „Ostanimo verni kat. Cer- kvi, pa bomo odvrnili od sloven- skoga naroda bodoče strahote. Tak bomo veliki dočakali velike čase. Zato pa zahtevamo: Pov- sod Boga i Devico Marijo!“ Odišeo je nazaj v Stično. kde ga je čakala bela žena smrt. Dne 2. julija 1937. ga je okoli 5 vöre zajtra, kda se je opravlo, da bi šou mešüvat, zadela mož- ganska kap. Na svetek Marijinoga obiskavanja i na prvi petek, po- svečeni presv. Srci Jezušovomi, je vmro on, šteroga geslo je bilo: Po Mariji k Jezuši! Bog njemi je dao milost, da je s sveta odišeo na den, kda Cerkev obhaja oboje. Ne je vmro, kak hirajoči starec vnoči na posteli, obdani od svojih, ne, spadno je, kda se je zdenilo, stoječ i sam, pripra- vlajoč se za vsakdenešnje delo. Ne se še odpočino od celjskoga na- stopa, kde je navdüšo jezere za borbo za našo krščansko kulturo i je že mogoče mislo na bodoče takše mogočne zbore, kde bi pa potegno za seov z mladeniškim o- gnjom svoje düše slovenska srca na bojišče za narodove vzore i pra- vice, pa je po tiho prišla boža po- slanika i ga odpelala ta, kde več nega bojov, nego samo večno živlenje i slava... Na njegovom stoli so najšli Od- prto sv. pismo prt 15. poglavji 1. Pav- lovoga pisma na Korinčane, kde apoštol piše od vstajenja mrtvih. I „Hoja za Kristušomˮ je bila odpreta pri 25. pogl., kde Tomaž Kempčan govori o tronom notranjem miri. Te knige nam razode- vajo, kda je nadškof Jeglič delao zadnji večer, kda je bio z Bogom sam. Nova avtobusna vožnja v Slov. Krajini od 26. julija naprej. Z Gornje Lendave skoz Bo- donec v Soboto ide ob 6.32—pol sedmih vgojdno. Iz Sobote Od pošte skoz Bodonec v G. Lendavo ide popoldnevi ob 15.50 — malo pred štrtov. H Gradi pride ob 16.43 — tričetrt na pet. Aoto- bus vozi skoz vesi: Kruplivnik, Radovci, Zenkovci, Lemerje, Bre- zovci, Predanovci, Polana i Čr- nelavci. Aotobus pride v Soboto k pošti ob 7.25 i ma lepo zve- zo z vlakom Maribor—Ljubljana. Iz M. Sobote skoz Beltinec i Črensovec v Lendavo ide ob 5.43 — tričetrt na šest i pride v Lendavo ob 6.35 — pol sedmih. Iz Lendave ide ob 6.47 — tri- četrt na sedem i pride v Soboto ob 7.40 — tri četrt na osem, da dijaki z lehkotov prido v šolo. Od 1. septembra naprej de zavolo dijaštva dvakrat vozo aoto na progi Sobota—Lendava. Iz Sobote ide ob 13.15, četrt na dve i pride v Lendavo ob 14.12, četrt na tri, z Lendave pa ide ob 14.37, ob pol treh ino pride v Soboto ob 15*39 — po pol štrtoj vüri. Te avtobus vozi skoz kra- jov: Rakičan, Beltinci kolodvor, Beltinci, Odranci, Črensovci, Hotiza, Kapca, G. Lakoš, Dol. Lakoš, Lendava kolodvor do pošte v Lendavi. Keliko škofov se je prijavilo na Kongres Kristuša Krala. Kardinal Hlond, primas Poljske, bodo zastopali sv. Očo na kongresi, šteromi sv. Oča pošlejo svoj blagoslov. Poleg papovoga delegata pride šče 26 škofov. En pride celo z Kitajske, eden z Jüžne Amerike, eden z Afrike. Dr. Stojadinovičova stranka. Dr. Stojadinoviča so izklü- čili iz JRZ stranke na zadnjoj seji širšega i vozkejšega odbora JRZ. .To pa zavolo toga, ka je delao proti sporazumi z Hrvati. Zdaj je nastavo novo svojo stran- ko, šteroj se brščas pridrüžijo tüdi slovenski demokrati, ki nik- dar neso bili za aotonomijo v državi. Sodarskega pomočnika sprejme vsak dan Benkovič Jožef, sodar, Ivanci Štev. 55, p. Bogojina. Glasi iz Slovenske Krajine. Hotiza. V nedelo je pri- kazao prvi hotiški novomešnik, g. Balažic svojo prvo sv. mešo pri krasno okinčanom i zvünaj pri cerkvi položenom oltari. Zbra- lo se je okoli šestjezero naroda, da se vdeleži prve sv. meše i sprime blagoslov novomešnika. Novomešnika so pri oltari vodili g. Bakan, lendavski plebanoš, predgali so njim pa g. Zadravec, črensovski plebanoš. Vsebina predge je sledeča. Kak je Kri- stuš sv. Petra zato pozvao, da bo lüdi lovio, to je düše reša- vao, ar je bio skromen, ponizen i pun lübezni do Boga, tak so no- vomešnika tüdi. te jakosti pri- poročilo Jezuši, da ga je pozvao v svoje gorice. Gda je Michel Angelo dugo gledao veliki kamen i so ga pitali, ka gleda tak dugo, je odgovoro, da s toga kamna šče angela sklesati. Ravnotak dühovnik vse nači gleda lüdi, kak svet. Svet gleda obraz, ob- leko, vučenost, dühovnik samo düšo, iz štere more narediti več kak angela, podobo samoga Boga. Teško njemi bo, kak Kristofori nositi Jezuša, teško njemi bo, kak Eliji gledati pokvarjeni, ne- zahvalen svet, a naj moli, Bog ga okrepi, kak je Kristofora i Elijo, ka svojo dužnost v popol- nosti zvrši. Posebno naj se zroči Mariji, ki je mati dühovnikova, njeno milo materno srce ga ne bo zapüstilo. Jedrnata, lepa Kris- tušovoga düha puna predga je na poslüšalce napravila globoki vtis. Pesem naroda, štero je spre- vajala godba, je bila nad vse lepa. Zvün imenüvanih i doma- čega g. dühovnika so bili ešče g. župnik iz Oruševaca v Srbiji g. Radoha, z Pariza g. Camplin, izselj. dühovnik, gg. župniki iz Pertoče, Martjanec, Bogojine, Po- lane, g. Koren, ekspozit z Ko- bilja, dva g. kolega Prah ino Jako- pina iz Štajara, novomešnik g. Gutman, bogoslovca Žilavec i Ga- šparič, kaplana Gjörköš i Rous, novomešnik Gjuran i urednik No- vin. Ceremonar je bio bogo- slovec g. Kolenko. Navzoči so bili ešče številni g. vučitelje i g. vučitelice pa g. Bajlec, posla- nec sobočkoga sreza, g. Bajlec s svojov gospov. Hotiškoj mla- dini moremo čestitati, tak krasno je spevala na primiciji. Genlivi dogodek primicije je, da sta se včakala nove meše svojega vnü- ka dedek i mamica, ki zdaj sla- vila 60 letnico svojega zakona. Izlet iz Slovenskih goric v Slov. Krajino. Pod vodstvom gg. Špindlera, nar. poslanca i Stanko Antona, cestnoga nadzor- nika je obiskalo v pondelek, 17. julija 45 bratov i sester iz Slov. Goric iz sv. lenartskoga sreza Slov. Krajino. Obiskali so Soboto, kme- tijsko šolo v Rakičani, Beltince, Črensovce i Lendavo. Naš kraj se njim je jako dopadno, da so celo dve zaspevali v Črensovcih pod vodstvom vsikdar veseloga Joška, organista od sv. Benedikta. Želemo vsem izletnikom, da od- nesejo dobre spomine iz Slo- venske Krajine. Pozdrav pošilajo z Nem- čije: Doma z M. Črnec: Serec Alojz, delovodja, Serec Marija, Novak Štefan, Marič Štefan, Rác Janoš, Marič Franc, Marič Kal- man, Marič Antonija. Obal Janoš z Gradišča, Serdt Veronika z Ti- šine, Kumin Nikolaj z Černela- vci Barbarič Terezija z Gede- rovec, Škafar Ivan z Odranec, Maučec Katica z Gančan, Ben- cik Marija z Lemerja, Sabadoš Ilonka z Pečarovce, Maroša Ma- rija od Lipe, Jakoša JuIiška z Domanjšovec. Smo zadovolni. Bog blagoslovi naše domače i póznance pa celo Slov. Krajino. Na podporo Novin so da- rüvali Klement Franc z Matja- šovec 10 Din., neimenüvani z Francije 38a60 Din. Bog povrni. V nedelo, dne 9. julija je bila v Soboti velika tom- bola SK Mure. Zaistino je ta tombola v našem kraji najvekša, ve ma ta tombola zaistino najlepše i nájveč dobitkov. Tak je letos bilo izžrebani nad 1600 dobitkov: 15 biciklov i 40 vör so dobili po večini Siromaški lüdje iz Slovenske Krajine i Šta- jerske. — Letos je bilo preci menje lüdi kak je običajno na Murinoj tomboli. Največ lüdi je ostalo doma zavolo velike vro- čine, ki je vladala ravno te den, tüdi dosta našega naroda ne doma, pa »Prekmurski teden" je tüdi prece škodo prireditelom te velike tombole. Tombola je bila brezhibno organizirana. Uprava cerkv. glasb. te- čaja v Vinicl pri Varaždini, žel. postaja Ormož, sprejme v enoletno orglarsko šolo za 11/1 tečaj do 3 gojence. Priglasiti se je naj- bole osebno kemprle; Satahovci. V nedelo, 16. julija, na lepi den Marije ška- pulerske, so prikažali naj rojak, Preč. g. Erjavec Janoš, svojo prvo sveto mešo v farnoj cerkvi v Soboti. Pri oltari so jih vodili Preč. sobočki plebanoš, g. Voj- kovič, predgali so njim pa od mešniškoga stana naš rojak, brn- ski, novomešnik g. Čergulj. Ve- lika vnožina naroda je sprejela blagoslov novomešnika, ki ga je obkrožalo lepo število dühovšči- ne: zvün sobočke, dekan Krantz, župnik Bejek, kaplan Gjörköš i Lajnšček pa dva bogoslovca šoštareca. Dr. Gregorc Albin, sreski sanit. referent v M. Soboti, ne ordinira do 15. aug. 1939. Ivanjci. Junija 25. smo ob- hajali vsakoletno ivanjsko pro- ščenje. Na keliko častimo sv. Ivana, na teliko nas boli Ivanj- čare, ka naša bogojanska občina dovoli na te den plesne gasilske veselice. To nas tembole žalosti, ar je naša kapela v jako slabom stanji i letos na proščenje so pri sv. meši gorele v njej nekše stare zakrpane sveče. Pošta. Štefko Ivan, Villiersen, Deto- eu vre. Sprejeli 65.25 Din. Cigan Anton, a Biolen. Sprejeli 31.75 Din. Novine poslali, Antolin Jožef, Supstein. Spre- jeli 210.25 Din i po naročili razdelili. Ferko Janoš, Corbie. Sprejeli 18 Din. Novine poslali Lipič Franc, St Marao. Sprejeli 53 Din. Na koj je višek? Sčap Ana, Beltinci. Za Antolinove je plačana naročnina Novin i Marijinoga Lista z Francije, zapišite si gor. Zelko Jožef; Ferme Allu. Sprejeli din 72.50. Na koj je višek? Törnar Jožef, á la Pompar- dine. Sprejeli din 108.75 i razdelili po želi. Bog plačaj. Kovačič Mihaela žena, Hraščice. Od moža v Franciji sprejeli din 87. 72 din spisali njemi na letošnjo naročnino, 15 din za polletno naročnino v Hraščice. Lani njemi je ostalo 3.50 din. Kam naj tjste obraču- namo ? Kühar Franc, Cardarmay par L’ Hanlsue. Sprejeli din 37.50. Na lan- sko leto je bilo 6 din duga, na letos smo tak spisali din 31.50. Marič Alojz, Vonvald, Nemčija. Za inozemstvo se plača za Novine mesečno 6 din. Ko- ren Vlncenc, Lübeck, Nemčija. Na- ročnina dozdáj šče ne plačana. Trgovski pomočnik železninar vojaščine prost, zmožen Slov. in nemšk. jezika, dobi pri dobri plači stalno službo. Ponudbe, z navedbo referenc pod šifro »Veletrgovina", je poslati na uredništvo »Novin*. V spomin na Prekmurski teden ! Barometer zastonj! Krasno izdelan, velik 13x16 em, zanesljiv, radi opustitve obrata, poš- lje proti povračilo stroškov Din 5.- v znamkah. — BAROMETER, Ljubljana, I., poštni predal 18. Lendavi na farofi: Proda se nova kočija 2 hami, nova kola, poljedelski stroji in orodje. sunca. Mrak je pomali obimao ves, tišina pa ti ne nastála. Lüdje iz krčme so se vračali domó, se zibati prek po cesti, henjávali, se glasno kregali sami s sebov i si nekaj pripovedavati. Matere, odete v velke robce, so se vse sklüčene paščile v krčmo po sine i srca so jim trepetala v bojazni za nje. Pesmarje so se zdignoti. Biti so veseli i topla zavest je navdajala, da so tak lepó preži- veti te den, ne da bi jim trbelo davati račun plivanoši pa Bogi. Večer sejejanček zadovo- len zlekno na seno i obinole so ga lepe senje, prelepe za mlado srce... VI. Nastopilo je pravo vroče leto z žgečim sparom. Dozoreti so dnevi, dozorela so žita. Lehek veter se je odneked zgeno {na- ráhi božao žmetno vlatovjé. Pola, žitna pola, so valovela ... Vso to zlato ponjavo, štero je boža roka razgrnola po tej njivaj na radost pa srečo tej sirmaških dolinskih lüdi, so kvarile samo goste krpe zelene kukarce. Gdakoli je Jančeka zanesla pot med žita, ga je vsikdar obi- nolo čüstvo Prijetne domačnosti. (Dale) Prispodobe. Bilo je gnezdo ob visokem zidu. In bila je borba med zimo in pomladjo. Komaj so malo časa zadihali goli mladiči, že jim je ostri mraz odrezal življenje. Žalosten je bil pogled na komaj začeto in že umorjeno ži- vljenje. Kmalu pa je Pomlad ven- dar začela prevladavati. Dva nova goliča sta vztrajala kljub snežne- mu mrazu. Dan za dnem je ru- menkasti puh nadmeščal temno perje. Mlada goloba sta že po- skušala prve korake po majhnem prizidku na visokem zidu. Le en sam neroden korak, pa bo kon- čano v globeli! Vendar se nesreča ni zgo- dila. In lepega majniškega jütra je bilo gnezdo prazno: goloba sta odletela v širno svobodo... * Bil je človek in bila je borba v njem, med dobrim in zlim. Sil- na borba. Kolikrat je komaj ro- jene svetle dobre sklepe zagrnila temna sila zlega in ugasnila. — Žalosten je bil pogled na ponosno višino, kjer je v tem- nom kotu gnezdila smrt. Gotovo se je čudež zgodi!: v temnem kotu se je zasvetilo. Kakor da sta se dva goliča tam I rodila. Že poskušata prve nego- tove korake. Vsak čas lahko zno- va strmoglavita v temno globoči- no, kjer smrt preži. Po samem božjem čudežu sta vztrajala. Danes sta oba že dozorela in odletela v sinjo svobodo. Že prepevala skrivnostno pesem zmage: milost in volja... * Videl sem prostrano ravan. Dve drobni vejici je nekdo na njej izgubil. Iz neznane smeri je veter za vel in se z vejicama začel igrati. Koliko raznovrstnih likov lahko bonta dve drobni vejici... Enkrat pa je veter, v silnem vrtincu, vejici prekrižal, nato pa čudno obstal... Kako sladki sta prekrižani vejici mojemu srcu ... Trojni molk. Molk dvoletnih in mlajših dečkov, ki jih je dal pokositi nečisti kralj. Molk Tistega, ki so ti dečki zanj molče trpeti, pred sinom nečistega kralja. Molk v nebesih, ko zmaj (vodja nečistih dühov) začne voj- no; vodja čistih dühov Mihael se je z njim boril in zmagal, aleluja. „Duha nečistosti, reši nas, o Gospod ...“ 4 NOVINE 23. julija 1939. Felbar Franc. Peas par Se zamce, iz Renkovci. Prečastiti g. uredniki V prvoj vrsti vas naj- lepše pozdravim ino vam želem lübo zdravje. Naj vam lübi Je- zuš pomaga pri vašem deli, ka bi nas šče dugo let tolažili z Novinami i Marijinim listom, posebno nas Izseljence, ki smo raztepeni po tüjini kak ovce, med štere je prišeo vuk i je razegnao. O, kak sam veseli vsikdar, gda dobim v roke Novine i M. list! Tak, da bi vido svojo milo do- movino, se mi vidi. Zdaj sam znova premeno mesto. Tü sam komaj prestao eden mesec, ar je Vertinja bila preveč lagoja ženska. Ešče ednok vas lepo pozdravim. Pozdravlam svoje drage starše, bratjo, posebno najmlajšo sestrico, Aniko i svojo milo domovino. Virag Marija, Francija iz Črensovci. Velecenjeni g. urednik! Tisočera vam hvala, da ste mi naročili knigo sv. Eme. Jako se mi dopadne i čtem jo vsaki ve- čer, prle kak idem spat. Törnar Joožef i žena Marija á la Panpardine. Prečastiti g. urednik! Prav prisrčno vas poz- draviva i vam želeva lübo zdravje od Boga i od Device Marije. Bog vas naj ohrani šče vnogo let, da bi tak mogli z vašimi listi tolažiti nas izseljence, ki smo razstepeni po tom širnom sveti. Višek poslane naročnine izročava na Dom sv. Frančiška. Pozdravleni šče ednok. Trajber Jožef, Chicago III. Hvalen bojdi Jezuš Kristuš. Za temi božimi rečmi lepo pozdrav- lam velečastitoga g. Klekla, na- šega Očo dühovnoga i vse dü hovnike Slov. Krajine, da bi ču- vali svoje ovce, da je nebi vučje razegnali i raztrgali. V denešnjih časih ma Kristušova Cerkev dosta sovražnikov, preganjajo jo po raznih krajaj. Zato molimo vsi za njo, naj bože srce Jezu- šovo potere njene sovražnike, da bode edna ovčarnica i en pastir. Naznanim vam tüdi. da so se razmere ešče poslabšale, da ži- vemo v siromaštvi. Ešče ednok vas lepo pozdravlam. Pozdrave pošilam celoj Slov. Krajini. Gabor Katarina, Spolders- hagen, Nemila iz Trnja. Vele- častiti g. urednik! Prav lepo vas pozdravlam i vam želem dugo živlenje i kratko trplenje. Bog daj, da bi nam šče vnoga leta vrejüvali Novine i Marijin list, štere tak želno pričaküjem v to hladno tüjino. Novine i Marijin list redno vdablam i se vam za to najlepše zahvalüjem. Šče ed- nok vas pozdravlam; ravno tak vse dühovnike črensovske fare. Pozdravlam tüdi svojo mater i vse domače, posebno šče rojstno ves Trnje. Štefan Gomboc, Severin, Nem- čija. Cenjeni g. Vrednik i ured- nik Novin! Prvič mi je dužnost i se vam morem zahvaliti na vašem pismi, štero sem z vese- ljem sprejeo. Najlepša hvala vam pa tüdi na pošilanji Novin i M. listov i na precejšnji zalogi Čas- nikov, Odmev iz Afrike, Kraljes- tvo Božje, Mala Cvetka itd., štere smo z najvekšim veseljem spre- jeli. Častiti g. kaplan Fremsse iz Rostoka nas večkrat obiščejo, smo jim preveč zahvalni. Tüdi oni so nam izročili precej slo- venskih knig, šče z predvojne dobe, od tiskarne drüžbe sv. Mohora tistokrat šče v Celovci. Tak mamo zdaj celo čitalnico. Nas je tü 33 delavcov, skoro smo vsi iz Sobočke i Tišinske fare. Delamo na posestvi g. Göbelsa, ministra za propagan- do. Delamo že drügo leto tü i smo z mestom preveč zadovolni. Stanovanje mamo odlično, küri- mo i segrevamo stanovanje z ceetralnov kürjavov. Za nas 33 delavcov mamo 14 spalni sob, 1 kühinjo z 1—2 küharji i velkov jedilnicov z radiom. — G. Vred- nik, ar v Novinaj od 18. junija pišete, da se smej 10 Mark als Freigrenz poslati mesečno i sem jaz že z mojim g. direktorom posküšao na glavnoj pošti i šče drügod, pa ne bilo mogoče nikaj dosegnoti. Zato vas prosim v imeni moje kolone, dajte nam' znati, kak i kam se naj obrnemo, da tüdi mi dosegnemo to, ka že majo drügi. — Vsi vas najlepše pozdravlamo i vam želemo: Bog vas živi šče duga leta! (V po- godbi stoji, da se lejko pošle 10 mark mesečno po pošti, a nemška oblast ešče ne izdala dovolenja. Zaednok se sme po- slati po banki kliringi 40 mark mesečno. Telko smejo poslati sezonski delavci, stalni pa 35 mark mesečno. Vrednik.) Fantovskim odsekom. Mladec je ves zavzet za svojo organizacijo. Vkljub najplemenitejšim stre- mljenjem in vkljub najnesebič- nejšemu delu je doživela naša organizacija tudi svoje težke pre- izkušnje. Trn v peti je bila tis- tim, ki niso čutili z našim na- rodom; sovražili so njeno delo za narod. In kadarkoli so imeli v svojih rokah oblast, so zapi- rali naše domove, pečatili naše knjižnice, pregnali kulturne de- lavce iz naših ljudskih organi- zacij. Dopuščali so, da je tuji narod na slovenski zemlji gradil in širil svojo kulturo, da bi jo na svoji zemlji Slovenec gradil in jo čuval, tega ti izkoreninjenci slovenskega naroda niso prenesli. Ob težkih preizkušnjah zad- njih let je naš narod že omaho- val. Slovenski ponos in naša sa- mozavest, ljubezen do tega, kar je našega, vse to je že umiralo med nami. A je zopet zaživelo, ko je s svojim delom pričela naša nova, mlada organizacija. Kdo more prešteti naše številne tabore v zadnjih dveh letih? Kdo more podati račun o množicah ljud- stvah o mladih in starih, ki so sodelovali? Na teh taborih je na- stopal mlad rod strumno, bor- beno! Jasna in odločna je bila njegova beseda, ko je govoril o naloga svojih in o svojih načr- tih, ki so se združevali v en sam cilj: služiti Bogu in narodu Slo- vensko ljudstvo je pazno prisluh- nilo tem besedam, pritrjevalo je tej mladini, vzljubilo je te mlade armade, se zgrinjalo ob njih na njihovih taborih, jim s svojo na- vzočnostjo dalo priznanje in jim vedno znova zatrjevalo: ví ste naša narodna organizacija, vi ste upanje naše, naša moč in zmaga. In slovenski narod se je ob teh taborih in ob tej mladini prebu- do zopet zaživel, se pomladi!, zopet je postal ves ponosen in samozavesten. Dragi Mladci! če smo po- nosni na svoje slovenstvo, potem smemo in moramo biti tudi po- nosni na svoje katolištvo, potem mbramo biti ponosni tudi na svojo organizacijo, ki je vedno čuvala Slovenske svetinje. Če smo pono- sni na svoje katolištvo potem mo- ramo biti ponosni tudi na svojo or- ganizacijo, ki je bila vedno v veli- ki meri čuvar katoliška v javnem Življenju. Skoraj bi lahko trdili, da ne more biti dober Slovenec, ki ne sodeluje z nami. Delo naše orga- nizacije v njeni preteklosti je bilo tako veliko in naši načrti za bodoč- nost so tako lepi in tako vzvišeni, da se moraš z vsem ponosom ime- novati Člana naše organizacije in da si smeš šteti v čast, ko stopaš v njene vrste. Ob vstopu pa mo- raš, z vso resnostjo in odločnostjo Obljubiti, da boš živel za njo, da boš nesebično delal za njo in da jo boš utrjeval. Med člani moramo gojiti pravo prijateljstvo, ohranjati disciplino v skupnem delu, rasti mora v članstvu lepota značajev, vztrajno moramo pridobivati no- ve člane. Vsem izseljencem v Nemčiji. Na razna vprašanja izse- ljencev v Nemčiji, obvešča Zve- za poljedelskih delavcev v M. Soboti, da smejo pošilati letos 40 RM mesečno vsi sezonski de- lavci moški i ženske, letni delavci pa 35 RM. Če so kateri delavci zaostali s pošiljanjem denarja v domovino, bodo lahko poslali denar tudi za vse mesece.nazaj. Gospodar naj stvar uredi .na ta način, da dobi na pristojnem mestu zelene listke, ki jih rabite, če hočete pošiljati denar. 10 RM po pošti pa ne Zaenkrat morete po- šiljati. — Zveza poljed. delavcev. Zdravstvo. Dečinska ohromelost. Za- čne se z velikov vročinov, štera sledkar premine, za njov pa nas- topi zmotnjava živcov i kotrige deteta postanejo hrome. Zdrav- nika Heine i Medin sta prviva odkrila to bolezen, zato se po njima tüdi imenüje Heine-Medi- nova bolezen. Sovražnik, ki povzroča to bolezen, dozdaj ešče ne odkrit. Te beteg je zgrabliv. Največ pomaga serum od konjov, šteroga je znajšeo francoz Peti. Ka ma v sebi govedina? En kg. govedine ma v sebi 200 gramov beljakovine, 35 gramov masti, 5 gramov voglenih hidra- tov, 11 gramov kühinjske soli i 739 gramov vode. V kokošečom jajci je 6.1 gr. beljakovine, 5.15 masti, 0.3 voglenih hidratov, 0.93 kühinjske soli i 33 gr. vode. Med. Med je jako tečna hrana i tüdi zdravilo. Proti hri- pavosti ga trbe segreti. Vekša količina požene človeka, če je zaprti. Med je izvrstno zdravilo tüdi za rane, ar te čisti. Števek se vrača z Očom, šteri je bio velki skopec, od meše. Pri meši so pobirali milo- dare za zamorčke. Števek: „Jeli oča, ka zamor- čki nemajo gvanta?ˮ Oča: „Gvišno ka nej.ˮ Števek: „Ge si pa te gor zašijejo gumbo, štero ste vij v šparavec püstili?„ Deset (10). A: „Kak si mi že pravo, sta tij in tvoja žena eno. B: „Tak san si mislo, gda sva se oženila, zdaj nas je pa deset.ˮ A: „Kak to misliš?ˮ B: „Ona je edna, jes sam pa mila.ˮ Bradajice. V pateki: „Ka, kürja oka pa bradajice mate? Küpite si glažek te tekočine pa van odidejo.ˮ Orša: „Nikaj ne pomaga. Šest glažkov te vode sam že spila pa izda vse bradajice mam.ˮ Možak prideje k doktori pa se tožijo, ka jij jako diši. Doktor njim klunka po prsaj i ugotovi, ka je že vse prekesno. „Za božo voloˮ vzdejnejo možak „te sam pa zabadav prišeo tak daleč.ˮ Ka zabadav, pedeset ranški mi morate plačati. Mati se toži, ka je lani len jako kratek zraseo. Hči jo tola- ži: „Nikaj mati, deci za robače je ravno zadosta dugi.ˮ Izpred okrožnega sodišča v M. Soboti. Kuhar Ivan, gostilničar v Melin- cih št. 24, je bil obsojen na 25 dni strogega zapora in 240 din denarne kazni, ker je dne 7. marca 1939 v raz- pravm dvorani Okrajnega sodišča v D. Lendavi, torej javno izrekel o Majcen Mariji iz Melincev, ko je bilá ta zasli- ana kot priča, torej o priliki in glede njenega uradnega poslovanja, nekaj ne- resničnega, kar utegne škodovati njeni časti, dobremu imenu in gospodarskemu kreditu s tem, da ji je rekel, da laže, dalje ker je nekega dne v mesecu feb- ruarju 1939 v Melincih govoril o za- sebnom tožilcu Ropoša Štefanu, orož- niku v Dolini, da ima „fačukaˮ, torej izrekel nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njegovi časti, dobremu ime- nu ali gospoaarskemu kreditu. Gergorič Štefan, branjevec v M. Soboti, Kolodvorska ul. št. 5, star 68 let, je bil obsojen radi prestopka zo- per javno moralo na dva meseca stro- gega zapora, pogojno za dobo 3 let, ker je meseca maja 1939 v svoji bran- jevski trgovini v M. Soboti izvršil z žensko osebo, ki še ni dovršila 14 leto, nečisto dejanje. Vreg Rihard, posest, in gostilni- čar v Ljutomeru št. 19, in njegov na- takar Ernješ Mihael, sta bila obsojena prvi na 21 dni, drugi pa na 1 mesec strogega zapora, ker sta v družbi dne 20. dec. 1938 v Ljutomeru, ko je iz- vršilni organ okrajnega sodišča v Lju- tomeru Lampe Josip opravljal začasno odredbo z rubežem in hrambo premič- nin ter žepnim rubežem zoper Ernješa Mihaela in njegovo ženo Marico, s silo ovirata imenovanega državnega usluž- benca vršiti slüžbeni posel s tem, da ga je Vreg Rihard v trenutku, ko je segel z roko v žep Ernješeve Marice, prijel čez rame za roke, Ernješ Mihael pa potegni) ženo vstran in odpahnil z roko izvršilnega organa ter ji tako omogočil, da je pobegnila. Lukač Marija, roj. Vinkovič, po- ljedelka v Lipovcih, je bila obsojena na 23 dni strogega zapora in 240 din denarne kazni, pogojno za 2 leti, ker je: a) dne 25 jan. 1939 v Bratoncih telesno poškodovala Legen Terezijo s tem, da jo je tepla z bicevnikom ter ji na zatilniku prizadejala 4 praške, ka- tera poškodba je lahkega značaja; b) dne 2. marca 1939 v razpravni dvora- ni okrajnega sodišča v D. Lendavi, torej javno izrekla o Srešu Janezu iz Bratoncev, ko je bil ta zaslišao kot priča, torej o priliki njegovega urad- nega poslovanja nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njega časti, do- bremu imenu in gospodarskemu kre- ditu s tem, da mu je očitala, da laže in da torej priča po krivem. Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939. Glama kongresna pisarna. Glavna pisarna za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani se nahaja odslej v poslopju Gospodarske zveze, Ljubljana, Tyrševa 29|I, levo. Prosimo, da pošiljate odslej vse pošiljke na zgornji naslov. Vsem, ki se bodo kongresa aktivno udeležili sporočamo, da bo dostop na Stadion in h kongresnim prireditvam mogoč edinole s kongresno knjižico in kon- gresnim znakom. Knjižica in znak sta potrebna tudi za- radi vožnje po železnici. Brez kongresne legitimacije ne bo nihče imel dostopa na kateri koli zborovalni prostor. Knjižice so dvoje vrste: rdeče stanejo z znakom vred 8 din, ker vsebujejo tudi tekst „Igre o kraljestvu božjem; modre knjižice z znakom vred pa stanejo 5 din. Pripravljajte mladino! Ponovno in ponovno smo že prosili vse, ki jim je naložena skrb, da organizirajo udeležbo mladine na kongres, naj sporoče na posebni do- pisnici modre barve, ki smo jo dostavili že pred mesecem dni, koliko otrok se namerava kongresa udeležiti. Saj bo mladina imela vendar na kongresu svoj poseben dan in sicer v soboto 29 julija, ko bomo formirali mogočen spre- vod za Kristusa Kralja navdüšenih otrok iz središča me- sta na Stadion. Na Štadionu bo sv. maša s kratkim na- govorom med sv. mašo pa skupno obhajilo otrok. Pri sv. maši bodo otroci peli pesmi: Mogočno se dvigni.. , Pojte hribje in doline... Jezus hoče v srce priti... Tebe ljubi moja duša... Lepa si Roža Marija. Po sv. Maši je vsem otrokom zagotovljen prigrizek. Opozarjamo pa, da bomo prigrizek delili le tistim, ki bodo prijavljeni. Zato takoj prijavite g katehet otroke iz svoje župnije, saj je rok za prijavo že zdavnaj potekel. Kongres v radiu. Ljubljanska radio-oddajna pos- taja je naklonila kongresnemu odboru vsako soboto zve- čer ob 19.30 posebnih deset minut, da referent propagand- nega odseka, tudi po mikrofonu sporoči po vsej širni ze- mlji vesti o pripravah na veličastni kongres Kristusa Kra- lja. Opozarjamo vse, ki se za kongres zanimajo in jim je dana možnost, da lahko poslušajo radijske prenose, naj odprejo svoje zvočnike vsako soboto zvečer ob 19.30. Še trije jugoslovanski škofje na kongresu. Prevzv. gg. škofje iz Dubrovnika, Šibenika in Banjaluke so naja- vili svoj prihod na kongres. VGANKE. Če več krej vzemeš, vekše je, če več k coj deneš, menše je. Ka vidi krao redkogda, kmet pa vsakši den? Šteri čun po sühon vozi? Ka gori bole svetlo kak eden lampaš. Što nigdar ne laže? Vganke od šoštarskoga detiča nišče ne rešo kak tüdi ne one od 18. junija v popolnosti. Bole si tente glave. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj im vrednik: Klekl Jožef, župnik v pok.