HO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA »ELAN« DEGUNJE NA 00RENJ8KE N HO H 01 IUU AJA MEStCHO *jo rH >0 >N Potočnik Janez |Kot vsako leto novembra je bila tudi j letos 16. 10. 1965 redna mladinska kon-lferenca tovarniškega aktiva "Elan" Be- ' igunje. !Kakor na vsaki, tako se je tudi na tej ipodala bilanca dela organizacije v pre— Iteklem letu. I I Za samo konferenco pa pri sami mladini |ni bilo preveč zanimanja. To se vidi I po številu udeležencev, saj se jih je !cd 150 organiziranih udeležilo le 35, lTemu je glavni vzrok nezainteresiranost mladine, delno pa tudi slabA priprava I za samo konferenco« l Od gostov so se seje udeležili tudi ; sekretar Občinskega komiteja. ZMS Rado-ivljica ter dva člana sekretariata koprnite ja. Iz podjetja pa so se udeleži-I li konference direktor podje - ing,1 !Jože Osterman, sekretar ZK (namestnik) iZajc Bojan, poveljnik gasilske čete E-; lan Mikič Alojz ter kadrovski referent IValjavec Prane. I Konferenco je otvoril predsednik akti-|va ZMS Elan Begunje s pozdravom vseh I gostov in poročilom dela v preteklem letu. V poročilu je bilo zajeto delo itovarniškega aktiva, kakor tudi nadai-inje perspektive mladinske organizaci-I je c j V poročilu je bila zajeta v glavnem itematika o nezainterisiranosti mladino I za samo .delo v mladinski organizaciji, I saj jih "'od vseh mladincev aktivnih le okrog deset, kar daje zelo žalostno ,sliko o našem aktivu. I Da bi stanje v mladinski organizaciji j popravili, bi bilo treba uvesti več mladinskih sestankov in seminarjev, caj imamo sedaj lep izobraževalni center v Begunjah, ki smo ga že tako dol-, go prič alt ovali« Mladina bi se morala bolj masivno vpisovati v razne sekcije in klube; kot je športni klub Elan, kakor tudi v gasilske vrste, saj je v mladini nadalj-na perspektiva in bodočnost. Žal pa je aktivnost v teh klubih in sekcijah ze- lo majhna. Mladina bi morala v Naši smučini napisati več člankov iz svojega življenja v sami tovarni kakor tudi izr/cesti probleme da bi jih potem s skupnimi močmi reševali. Konferenco je pozdravil direktor podjetja ing, Jože Osterman, ki je seznanil mladince in mladinke s položajem v r.q/šem podjetju po gospodarski reformi> kaj vse smo storili in kaj bomo morali še ukreniti, Na to je govoril še sekretar Občinskega komiteja in nas seznanil z delom komiteja v naši občini o Govorila sta še poveljnik gasilske , čete Elan Mikič Alojz in sekretar ZK : (namestnik) Zajc Bojan in pozvala vse J mladince in mladinke naj se vpišejo i v njihove vrste. ! Za nov upravni in nadzorni odbor so J bili izvoljeni: Berlogar Vida, Valja-J vec Špelaj Strgar Francka, Pankiher i Matevž, Potočnik Janez, Mikič Jožica, i Brcar Ivanka, Erman Alojz, Gašperšič Peter. : Lipnik Jože I Zaradi sezonske prodaje je šele bilanca s 30. septembrom bolj zanimiva, ker že | daje boljši pregled o rezultatih poslovanja za tekoče leto. Med letom sicer tu-! di spremljava rezultatov o gibanju proizvodnje in stroških proizvodnje daje po-I trebno orientacijo, vendar pa šele s prodajo realiziramo vloženo delo in stroš-I ke. | Za zadnja leta je značilno izredno povečanje proizvodnje, na drugi stkani pa | kljub sezonski prodaji tudi naraščanje prodaje v tako imenovanih mrtvih mese-I cih, to je predsezonskih mesecih, ko se le proizvaja in manj prodaja. J Sezonska prodaja sama sioer ne predstavlja nekaj negativnega, vendar pa pred-I stavija posebni problem v zvezi z obratnimi sredstvi. S tem, da v nekem obdoV-[ ju samo vlagamo v proizvodnjo, ne pa tudi prodajamo, je nujno da krijemo sezon-l ske zaloge s sposojenimi obratnimi sredstvi, ker prilika odprodaje v tem obdob-j ju ni. Z izredno ostrimi ukrepi v kreditiranju obratnih sredstev, pa so v le-I tošnjem letu že nastale .resnejše motnje v kritju takih zalog in je za pričako-^ vati, da bodo problemi vedno večji. Vendar pa bomo o obratnih sredstvih govori— i li v eni naslednjih številk, ker je problematika, s tega področja širša in za na-' daljnji razvoj našega podjetja izredno važna. ' V zvezi z obračunom 30. septembra je tudi težko govoriti o vplivih gospodarske I reforme. Prodaja se v glavnem namreč nanaša na proizvodnjo pred tem obdobjem in j bodo vplivi reforme bolj razvidni v prihodnjem letu. ! Primerjava nekaterih rezultatov s preteklimi obdobji izkazuje sledeče: , \ ' l I 1. PROIZVODNJA l Proizvodnja po planski lastni ceni je znašala (v tisoč din): " 30.IX.1963 30.IX.1964 30.IX.1965 lesene smuči 500.327 685.470 860.767 metalne smuči 185.741 189.255 294.219 plastične smuči - - 15.016 smučarske palice 50.995 30.003 50.756 drugi zimski šport 21.708 14.476 34.06^ telovadno orodje 54.301 81.336 133.9i0 vodni šport 27.788 12.434 26.628 športne igre 9.097 91077 14.088 reketi 17.274 13.804 37.754 3 30. IX. 1963 30.IX. 1964 30.IX.1965 reševalne naprave 43.869 70.542 76,408; drugi proizvodi 8,576 11.215 21.312 usluge 23.341 30.070 34.879 skupaj po PLC 943.897 1,147.682 1,599.800 skupaj po PC 994,122 1,228.020 1,679.790 Iz primerjave je razviden izredni porast proizvodnje smuči in to lesenih ter metalnih. Razmeroma največje povečanje izkazuje telovadno orodje*. vendar pa v celoti le ne predstavlja take postavke, ki bi omogočala močnejše industrijske proizvodnje. Ostali proizvodi so sicer največ tudi v porastu, vendar pa do nekm nihajo iz obdobja v obdobje. Tako n.pr. smučarske palice izkazujejo v letu 1964 padec » ker se je leto prej (1963) izredno dvignila proizvodnja za Tirolio, v letu 1965 pa je ponovno dosežen nivo iz leta 1963, vendar, tokrat na račun naročila^iz Vzhodne Nemčije. 2. PRODAJA ijŠf jfe j! /J d v (f I II SZZSSSi Prodaja po prodajni ceni je v primerjavi s prejšnjimi obdobji dosežena sledeče (v tisoč din): 30. IX.1963 30. IX.1964 30.IX.1965 domače tržišče 205.136 268.842 481.383 izvoz N 525.838 709.105 768.838 interno 25.219 21.094 39.880 skupaj proizvodi 756.193 999.041 1,^.90.101 trgovsko blago 4.538 8.073 31.890 material 7.972 22.456 24.839 odpadki , 698 904 900 prodaj,a skupaj 769.401 1,030.474 1,347.750 V primerjavi s prejšnjimi obdobji je najbolj porasla proizvodnja na domačem tržišču. S stanjem 30. IX. je izvoz v primerjavi s preteklim letom sicer višji, vendar pa bo v letu 1965 dosežen približno v višini leta 1964. Uspeh na domačem tržišču bi lahko bil še boljši, vendar je v letu 1965 več negativnih vplivov, ki so zmanjševali možnost prodaje. Tako je močno povečanje cen jesena zahtevalo povišanje cen naših proizvodov, kar pa je bilo onemogočeno zaradi odloka o zamrznjenih cenah, ki je izšel spomladi. Akcija na zveznem uradu za cene je seve- 4 da zavlačevala prodajo. Istočasni ukrepi v gospodarstvu, ki so vplivali na zmanjšanje proračunske in negospodarske potrošnje, so zmanjšali kupno moč za naše proizvode, saj so društva in šole razpolagale z razmeroma manjšimi sredstvi. Pri tem pa je za pripomniti, da je perspektivni program potreb po športnih rekvizitih predvideval izredno močno povečanje potreb, dejanska potrošnja pa narašča dosti počasneje. Tudi po 26. juliju je nastal nadaljni zastoj po prodaji naših proizvodov, kar je posebno potrdil jesenski zagrebški velesejem, kjer je bil uspeh prodaje zelo skromen. Poznejša situacija pa se je vendar izboljšala in je že oktobra prodaja na domačem tržišču zelo ugodna in lahko upamo, da bo v zadnjih mesecih rezultat še bistveno izboljšan. 3. CELOTNI DOHODEK IN NJEGOVA DELITEV V primerjavi s preteklim letom je dosežen sledeči rezultat (v tisoč din)» 30. IX.1964 30.IX.1965 indeks plačana realizacija 920.926 1,133.050 123,0 izredni dohodki • 6.103 3.983 65,3 celotni dohodek 927*029 1,137.033 122,6 poslovni stroški 659.736 772.861 117,1 DOHODEK 267.293 364.172 136,2 Osebni dohodki 225.113 282.831 125,6 za sklade 42«180 81.341 192,8 Že večkrat je bilo pojasnjeno, da se v dohodek prizna samo prodaja, za katere je izvršeno tudi plačilo in se plačana realizacija zato razlikuje od fakturiranel V strukturi delitve dohodka so se. bistveno znižali poslovni stroški. Pri vsem tem pa je važno to, da je zniSanje doseženo kljub sicer raznim večjim podražitvam materialov, predvsem pa jesenovega rezanega lesa. Pri potrošnji materiala so že vidni prvi 'rezultati rekonstrukcije, saj nove naprave in stroji omogočajo boljše izkoriščanje materialov in boljšo kvaliteto proizvodnje. 4. OSEBNI DOHODKI V primerjavi z letom 1964 so bili izplačani sledeči osebni dohodki na zaposlenega neto mesečno: t 5 1964 1965 indeks januar 32.032 48.589 151,7 februar 34*112 63.856 187,2 marec 39.104 56.160 143,6 april 39.520 52.624 133,2 maj ■ , , 42.640 49.712 116,6 junij ’ 46.384 51.792 111.* 7 julij 42.640 54.080 126,8 avgust 50.752 57.616 113,5 september 52.832 61.568 116,6 povprečno 42.224 55.118 130,5 Skupno brutto osebni dohodki so v prvih devetih mesecih znašali (v tisoč din)s • 1964 1965 indeks netto oaebni dohodki 198.971 275.990 138,7 prispevki iz osebnih dohodkov 155.250 189.224 121,9 skupaj brutto OD 354.221 465.214 131,3 ■ f • • 'ij * Iz primerjave netto osebnih dohodkov je'razvidno, da so povprečni netto osebni 'dohodki v letu 1965 za 30,5 $ večji kot v letu 1964. Osebni dohodki so naraščali sorazmerno s povečano proizvodnjo in tudi sorazmerno z večjim dohodkom in produktivno st j o (v tisoč din) i' .* - / ' . 30.IX.1964 30.IX.1965 indeks proizvodnja - vloženi stroški 1,289.037 1,681.797 130*5 osebni dohodki 354.221 465.214 131,3 povprečni zaposleni 500 553 ' 110,6 proizvodnja na zaposlenega 2.578 3.041 117,9 I Netto osebni dohodki so naraščali hitreje kot pa je porasla produktivnost, I vendar se zvišanje netto osebnih dohod-i i kov nanaša delno tudi na znižanje pos- ' lovnih stroškov, delno pa v obdobju po reformi zaradi znižanja prispevkov iz osebnih dohodkov. Primerjava vplivov zvišanja osebnih dohodkov v letu 1965 je sledeča: - skupno zvišanje za 38,7 % a) zaradi povečanja zaposl. 8,2 % b) zaradi znižanja prispev. 4,2 fo c) zaradi zvišane produktiv. 17V9 % i d) zaradi znižanja posl.str. 8,4 % \ PRVI OBRISI Knafelj Slavko A Na osnovi kapacitet, upoštevajoč možnosti prodajo, je planirano? I. SMUČI _ £ vrsta - tip mes.parov let.parov Viking 2.500 30.000 Jet 5.000 60.000 Lesene boljše 5.800 70.000 Metalne 1.250 15.000 Plastične 125 1.500 skupno 14.675 175.500 % od tega: izvoz domači trg 149.000 parov 26.500 parov skupno 175.500 parov II. SMUČARSKIH PALIC, DUR-AL / ' izvoz domači trg 30.000 23.000 parov parov . skupno 53.000 parov * \ III. H0CKEY PALIC. izvoz domači trg 19.500 4.700 kom kom skupno 24.200 kom • > IV. SANK \ . . -r domači trg 11.550 kom / A r Skupna vrednost izvoza za leto 1966 bo planirana na 1.298.575 US 0, to je nekaj nad 1/4 več kot bo dosežena v letu 1965. (nadalj.na str. 19) -n očem ©J *%, Vi ''"["ll'llliiljyl>l""“i"liii'iiiiliiliiliilmiliiiiniiiiiiiiiii-iinin.->lnu.'ti^.n i Razvoj znanosti in tehnike spreminja čez noč tehnološke postopke in načine proizvodnje v\seh industrijskih panogah. Moderni tehnološki postopki zastarijo včasih še pred amortizacijo naprav pripravljenih za te postopke. Ker spadamo med največje svetovne proizvajalce smuči in ker so kupci postali zelo zahtevni, konkurenca pa izredno' močna, ' smo tudi mi prisiljeni, da sledimo svetovni smučarski industriji ter da celo sami za sebe razvijamo nam primeren sodoben tehnološki postopek proizvodnje smuči, kateri bo garantiral kvaliteto in konkurenčnost na svetovnem trgu. Tudi na našem področju je splošen razvoj tak, da ga je zelo težko slediti in da so posledice iste kot v drugih panogah. Nov dosežek včasih še niti ni prestal vse teste ko pride še novejši boljši ali cenejši, ki razvrednoti ves trud in vložena sredstva v prvi dosežek. Prav v pogledu razvoja smo v neenakopravoiim položaju z našo inozemsko konkurenco. Da bi lahko čim bolj uspešno razvijali našo proizvodnjo in zdržali v konkurenčnem boju je bil ustanovljen Inštitut. Prva naša naloga je sodelovanje s proizvodnjo, da bi ta bila Čim kvalitetnejša. Druga naloga je, da dvignemo še kvaliteto nekaterih izdelkov na najvišjo raven konkurenčnih izdelkov po že znanih postopkih . In tretja je popolnoma samostojen razvoj proizvodnih postopkov kot tudi novih o-blik, dimenzij in celo izdelkov. Na žalost pa ravno "ra.zvoju" posvečamo veliko premalo časa. Vse preveč se izgubljamo v vsakodnevnih malenkostih in težrah tako, da za kompleksno delo (n. pr. izdelava kompletne metalne ali fi- - O a ? •I, f % ,5*. Petriček ing. Peter RAMO ‘Hilli HHillllllllillllllllllHinilillllllllillllHItlllllllllllHIllIlhllll, O © C I berglas smučke naenkrat v modelu) ne ostane zadosti časa. Proizvodnja velikih, nam konkurenčnih firm je tako ustaljena in kvalitetna, da njihovim strokovnjakom o-stane zadosti časa za.delo na "Razvoju", zato nas pa tudi lahko vsako leto presenetijo z nečim novim. ' . ■" i Njihov položaj glede izbire novih materialov in nabave istih ni tako težak kot naš. Tako imenovana spremljajoča industrija odnosno obrt za smučarsko industrijo pri nas sploh ne obstoja. Poleg toga, da imamo velike težave "odkriti" novo materiale, imamo še večje težave z nabavo 'istih, posebno zaradi tega, ker se moramo na njihovo ceno ozirati bolj kot naši konkurenti. V kratkem Vam želim prikazati vse težave, ki smo jih imeli in jih še imamo v zvezi z nabavo ACRYL trakov, ki naj bi spremenili tehnološki postopek izdel^ive smuči in istočasno izboljšali kvaliteto smuči ter na ta način "rešili" cene naših smuči na zunanjem trgu. j * POSVETILO SE JE .... . v skladišču smuči ob zadnjih dobavah za leto 1965. Zakaj? Ker je Janez dobil ukaz, da zaradi redukcije električnega toka odgrne vedno zastrte zavese na oknih! e j Acrylonitril - butadien stiren kopolime-rizat ali po naše ACRYL je kot je drsenje- lakiranih JET smuči. Laboratorijski preiskusi so bili primerjalni med JET-om standardne in nove i-zvedbe. Po temeljitih raziskavah ni u-gotovljena razlika med obema vrstama JET-a. Prvi problem, ki se je pokazal je bilo lakiranje smuči. Herbol prozorni lak ne-rumeneči, se ni vezal z ACRYL-om in je odpadal od smuči v velikih luskah. Naši kupci so že spomladi začeli opozo-rjati kamercialo, da šo naše smuči predrage, posebno je vplivala na to že pozna zima, ki je za prodajo bila zelo alaba. Komerciala je pravilno ocenila situacijo na svetovnem tržmšču in &e je zavedala, da lahko naše pozicije rešimo le na dva načina: ali da že itak nizke cene še globoko znižamo, ali da prinesemo nekaj "novega". IV c?v f \ / JV Cene naših smuči so dejansko že tako nizke, da jih komerciala ne bi mogla zniževati, zato so podpirali rešitev, ki jo je Inštitut predlagal za izdelavo smuči z oblogami po novem postopku. Material za nadaljevanje poiskusov večjega obsega je bil naročen že aprila meseca, a na žalost zaradi poman— kanja sredstev ni bil izdobavljen do konca junija meseca tako, da so šele prvi vzorci za kolekcijo bili narejeni meseca avgusta. Izredno težak položaj v katerem se je tovarna znašla zaradi pomanjkanja lesa maja meseca, ter izpad v lakirnici junija in julija je povzročilo zakasnitev v izdobavah smuči, ter istočDrsno močno zasedenost stiskalnic in ljudi tako, da se poiskusi lepljenja novih smuči JET na, dvoetažni stiskalnici niso mogli izvesti pred oktobrom me sečem. ' ' . ~ <- ,■ r To dejstvo nas je privedlo v zelo težaven položaj, saj so se pokazale nekatere pomanjkljivosti prav pri lepljenju na dvoetažni stiskalnici, katere bomo morali odpraviti. Nova kolcjkcija smuči z ACRYL oblogami je pri naših kupcih naletela na dober sprejem, za drugo leto je komerciala prodala kompletno proizvodnjo smuči v novi izvedbi. 10 Prav od vseh nas in naše osebne zainteresiranosti je odvisno, ali bomo dosegli z novo proizvodnjo pop@ln uspeh ali ne. Zavedati se moramo, da položaj na svetovnem trgu ni več tako "rožnat" kot pred leti in da uspe samo tisti, ki prinese nekaj novega, kvalitetnejšega in cenejšega, ter da zato s smučmi nove izvedbe moramo uspeti, ako želimo še nadalje smuči prodajati na zahodna tržišča. Istočasno se moramo zavedati, da je u-poraba oblog za najcenejše smuči res nekaj novega, ter da bo naš uspeh popoln le, ako uspemo presenetiti konkurenco in tako pridobiti na času in renomeju. Zato je nujno potrebno, da vsaj nekaj časa skrivamo to našo "noviteto” pred konkurenco - predvsem pred Fischerjem, ki nam je že s svojimi nizkimi cenami , veliko količino in dobro kvaliteto smuči povzročil na tržišču velike te žave. GIBLJIVI DEL OKTOBRA Smučarija 163 % LO - telovadno orodje 158 % Kovinska 232 % Sedlarska 152 1° Skupno lesni 162 + Podjetje 171 1° [V=> /g ČESTITKE ZA DAN REPUBLIKE! Komentar: Moštva "suhih" skoraj ni bilo prepoz nati, vsaj ne po kategoriji, Kakšen je bil kriterij za vstop v to enajstorico ni znano, razen če so se merili po žepih!? - ej 11 Kontrolna služba ne more odpraviti napak in jih tudi ne sme. Napake popravlja proizvodnja, še bolje pa če napak ni več in nekoč jih ne bo, posebno ne takih, ki jim botruje neznanje in površnost ali pa celo drugi subjektivni faktorji, ki tudi niso osamljeni. Poznano je, da smo ljudje pač taki, da pogosto nočemo upoštevati dobrih predlogov, ki jih daje drugi ali če gre za novosti, ki jih prav tako uvaja nekdo drug. Za vse toke predloge mislimo, da jih je dal "nepoklicani", češ kaj so meša v moje de— | lovno mesto. Tako odbijanje nasvetov in | izboljšav temelji na oskosrčnosti in o— * kjer je to potrebno in tam kamor nas usmerja kontrolna služba. Poročila kontrolne službe bi morala vsebovati podrobne podatke o ugotovitvah kontrole za vsako delovno mesto in vsako delo\mo fazo. Na napakah se učimo! Ta preprost ljudski pregovor nam predočuje kako važno je spoznati lastne napake in kako neuk je tisti, ki svojih napak ne pozna ali jih celo noče poznati in jih tudi ne more odpraviti in se ne more na njih učiti. Naši kontrolni službi je v njeni delovni dolžnosti, da naše napake išče in nas na , nje opozarja, da bi jih mogli popraviti . I mojouosti, ker se ne zaveda, da i— mamo skupno koristi vsi od vseh 1 ljšav, pa kdorkoli jih prodiaga ali uvaja. Kontrolna služba bi morala postati močna gonilna sila vsej delovni skupnosti, ki bi uporabila vse znanje in ves napor za izboljšanje kvalitete dela in tehnološkega postopka, tam i 12 Nič manj ni važna medfazna kontrola do končne kontrole. Zelo napačno bi bilo, če bi popravljali napake nastale v med-fazah z naknadnimi popravili ne da bi iskali vzroke napak in sploh preprečili nastajanje napak. © Dobra in točna kontrolna služba je najtesnejši sodelavec z razvojnimi službami. Ugotovitve kontrolne službe morajo zanimati vsakega člana naše delovne skupnosti in zato naj bi "Naša smučina" redno objavljala izsledke kontrolne službe, ki pa bodo morali bi£i resnično objektivni* © Premalo je, če so s tem seznanjene le strokovne službe, ki same ne bodo kos vsem nalogam, če ne bo vsakdo aktivno sodeloval, predvsem na svojem delovnem, mestu. Da se bo vsakdo sam učil na svojih napakah, ki jih bo pa tudi vedno manj, če se bomo poučeni oprijeli dela in se poglobili tudi v samokontrolo. © Ko bomo razvili samokontrolo na vseh delovnih mestih, bomo odkrili marsikatero rezervo, ki nam bo pomoč pri vključevanju v mednarodno delitev dela v zaostrenih gospodarskih pogojih o © Prav napačno je-, če se posamezniki zanašamo na kontrolno služb?, ki naj bi skrbela, da bodo le kvalitetni izdelki prispeli v skladišče. To je zvonenje po toči in vedno znova ponavljajoča se draga šola. © Prva rezerva je V tem, da se potrudimo na svojih delovnih mestih opraviti svoje delo tako kvalitetno, da kontrolna služba ne bo ničesar več oporekala. Naloga kontrolne službe ni v tem. da išče napake, ki smo jih povzročili zaradi neznanja ali površnosti ali nezainteresiranosti. S takimi nedostatki opravimo sami, ker je to v naši moči, kontrolno službo pa bolj razvijamo na drugih mestih, kjer je bolj potrebna. © Tudi odgovornemu vodji dela ne sme biti vseeno kaj da iz roke. Njegove skrbi ne sme in ne more nadomestiti kontrolor j ki le sem in tja utegne pogledati izdelke, malokdaj pa polizdelke. Bolj kakor kontrolna služba bo moral biti učinkovit novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki bo odločneje izpodbujal stremljenje za izboljšanje kvalitete dela. © Vsi naši izdelki so zahtevpni glede funkcionalnosti, konstrukcije in oblike, zato moramo resnično Vložiti znanje in napore j če hočemo da nas kdo ne izpodrine na zunanjem tržišču. © Kontrolna služba se bo morala še bolj usmeriti na vhodno kontrolo materialov. © Naši dobavitelji skušajo plasirati svoje blago, čeprav vedno ne odgovarja dobavnim in proizvodnim pogojem. O Zelo važen je nadzor nad delovanjem in stanjem strojne opreme. Stroji se izrabljajo, žage in noži krhaj o^. ventili popuščajo, termo- in manometri se kvarijo - proizvodnja pa teče dalje in veča delež nekvalitetnih izdelkov, Kontrolna služba naj si priredi strojne kontrolne kartice, ki bodo sproti nudile sliko .o stanju V strojev in o kvaliteti strojnega dela. © Kakor ža polizdelke in izdelke, tako yeljajo tudi za stroje tolerance, ki SiO merilo, če izdelak odgovarja zah--tevam kupoa o,z, če stroj odgovarja, zahtevam proizvodnje. 0 tem je pri nas še malo narejenega in^ima kontrolna služba tudi tu odprto torišče ko-koristnega in zanimivega dela. © - za svoje delo naj'pfr skrbi vsak sam, da bo kvalitetno in pravočasno opravljeno! m rtla 13- AKCIJA NAŠA NOVA TRGOVINA Ideja o naši novi trgovini je živo raz- I j gibala naše duhove in povzročila je pre-J I cej polemike in razprav. Posebno je ! zbodlo dejstvo, da trgovina ne bo le- I I tos v tovarni, pač pa v pralnih pris- I J taniških prostorih leškega letališča. I Mnogo se je pomišljevalo in premišljava- i j lo in marsikatera pikra in ostra je -1 I padla na račun tega. j Rad bi pojasnil nekaj dejstev, ki op- 1 j ravičujejo, potrjujejo in podpirajo ta- , j ko odločitev. ; . - 0 sami ideji trgovine ne bora razpravljal1 I ker je ideja stara, nova!eideja o loka-I ciji. Torej samo o tem*- 1 ' ' I Prvo kar nas je napotilq na premišlje-| vanje so bile težave vseh vrst pri u-j reditvi trgovine v tovarni. Pravo olaj— ! šanje je bilo za odgovorne, ko se je j pojavil predlog za sedanjo rešitev na J letališču ali rešitev "aeroski". 14 Dobra je so pokazale analize in celo j zelo dobraj prostori so primerni, u- ! prava ALC je pripravljena za nizko najemnino oddati preko zime - naše sezone - prostore v najem; lokacija , 1 je glede na zimsko športne centre i-dealna, saj leži neposredno ob glavni cesti in na križišču Bohinj, Zg. I Savska dolina, Črni vrh, bodoči Trig-j 'lav in Krma, ter Zelenica. Zraven pa v geografskem središču Gorenjske. Enako je ugoden položaj na zveze .v I malo-obmojnem prometu z Italijo in ■'Vstrijo - predvsem na položaj obmej-' nih prehodov. Vabljiv položaj Lesc v blejski kotli- J ni bo mnogo pripomogel k velikemu o- I bisku iz vseh mest Slovenije in Hr- J vatske. • }.t Naša servisna služba ima v tej rešit- I vi edinstven položaj. Mimoidoči - vraJ j čajoči se smučarji bodo v nedeljo po-! | poldne predajali smuči in opremo v | popravilo, mi pa se bomo potrudili že I i do prihodnje sobote urediti smuči in I Vrsta težkoč in ovir je odpadla in rešitev je bila zrelo jabolko, le pomisleki nekaterih o, tem če je rešitev res dobra. ' ; i v. * Hočevar ing. Jurij opremo. Solidnost našega Doslovanja pa bo morala biti na višini in neoporečna! ; Z akcijo "aeroski" bomo preprečili šte-ivilne obiske kupcev v tovarni, ki v to— ; varno ne spadajo. Trgovina v tovarni pa ! bi bila nasprotno prava vaba xa take o-: bislce, ki iščejo predvsem popuste in protekcije in zadržujejo pri delu predvsem sodelavce v komerciali. I ] Ureditev prostorov je zahtevala miniinal— | ne stroške, ^elklamo, Ivi jo bomo postavi- li ob glavndmcesti na odcepih in na le-: tališču pa itak moramo urediti že zaradi naših izdelkov, ki jih želimo plasirati. J Pes dostop do trgovine je sedaj mnogo u— I godnejši od vlaka.ali avtobusa iz Lesc, ; kakor pa na primer pri sedanjih av*obu.s- j nih zvezah do trgovine v tovarni. i : i Pomisleki, da je trgovina predaleč, da 1 bo Comby preveč prekrižaril sem in tja, j so upravičeni le, če ne bomo znali or— I ganizirati poslovanja trgovine in se.vv;j— 1 sa. i i 1 ' I Sedaj pa še nekaj dokazi 1 i z uspeha na— [ Še "aeroski" - akcije: I že na začetku smo prodali: j 4. XI. - četrtek 3,000.000.- din | 5. XI. - petek 1,000.000— din j Od 154 parov je bilo prodano 23 iaozemooni' I Kdor si je ogledal promet prvih fini v ■ trgovini bo uvidel, da vsega tega v sami i tovarniški trgovini ne bi bilo inoČ za-I dovoljivo rešiti. i Vsi izgledi, da bo trgovina odigrala 1 svojo vlogo v polni meri so tu in lah-\ ko samo z optimizmom pomagamo vsi, da 1 bomo tudi doma zasloveli s kvaliteto, I kakor smo zunaj in da tudi našim tekmo— | valcem ne bo treba več voziti uvoženih , smuči po 150.000.- din in več tor troši— j ti tako težko realizirane devize. i rv j Ze v prvih dne£t dobivamo vrsto priznanj I in potrditev, da je taka trgovinu ju? na 1 tem mesturodlična zamisel in liadvse pri- i vlacen način prodaje smuči. Da, celo trdijo, da bomo tako no samo dobro prodajali, temveč dobro pospeševali naš smučarski šport in pospeševali zimski turizem. aedaj ko smo že nekako preiskusili a-kcijo "aeroskiM in ko upamo, da bomo res uspeli in da ne bodo nastopile nepredvidene težave pa ne morem zatajiti občutka, ki so ga vzbudile tudi ob tej priliki pripombe nekaterih, ki nočejo in nočejo spi-ejemati novih idej, naprednih misli in razvojnih te ženj. j Z nezaupanjem do novih zamisli in z j nezaupanjem v strokovno vodstvo za- 1 virajo razvoj in napredek, ter ško- j tj J ■: WWtHKl»Šs; V OKVIRU DIT-A TRIGLAVSKE SEKCIJE JE V NAŠEM PODJETJU ORGANIZIRANA "STROKOVNA TRIBUNA" KJER BODO PREDAVANJA ZUNANJIH IN ELANOVIH PREDAVADELJEV IN STROKOVNE DEBATE 0 TEHNIČNIH IN EKONOMSKO FINANČNIH PROBLEMIH. STROKOVNA. TRIBUNA BO PREDVIDOMA VSAKIH 14 DNI, V PETKIH ob 16,30 V NAŠEM CENTRU ZA IZOBRAŽEVANJE V BEGUNJAH. DELOVNO GRUPO, KL BO ORGANIZIRALA PREDAVANJA IN SPREJEMALA PREDLOGE TEM ZA STROKOVNE DEBATE SESTAVLJAJO; HOČEVAR ing. JURIJ DA BI S ^'STROKOVNO TRIBUNO" DOSEGLI ZAŽELJENI CILJ, T.J. PRITEGNILI K SODELOVANJU ČIM ŠIRŠI KROG LJUDI, JE OBISK PROST ZA VSAKEGA ČLANA KOLEKTIVA, KI GA BO TEMA ZANIMALA. vssm članom kolektiva, posebno pa kovinski in remontu za sočustvovanje, izrečena sožalja, moralno in materialno pomoč ob smrti Jakoba Mlakarja. Predvsem pa iskrena hvala za podarjene vence upravnemu odboru, sindikatu in kovinski, ter vsem ki so ga spremljali na njegovi aadnji poti. JAMŠEK MAJDA LAZAR TADEJ Z A H V A L A Žalujoča jž^na Francka in hčerki Tatjana in Alenka 16 \ sani a Glede na to, da se stalno govorici po podjetju o raznih vprašanjih ki terjajo javne obravnave, je naš namen da jih iznesemo v cilju da se prikažejo take kot so: ali so te govorice zlonamerne, ali so upravičene, ali pa o njih nismo dobro obveščeni — presodite sami. Namen objave v "Naši smučini" je v tem, da so po teh vprašanjih odpre javna polemika. 1. Kako daleč je študiji novih tehnoloških postopkov in reorganizacije z iskanjem notranjih rezerv v zvezi u-krepov nove gospodarske reforme in kaj nam obetajo? 2. V zadnjem času se večkrat prepletajo kompetence posameznih strokovnih služb. Kdo in kje je organ ki naj odklanja te pomanjkljivosti v cilju enotne in trdne notranje organizacije? 3. Kakšna je zavest odgovornosti članov centralnega DS in zakaj ne obiwkujejo sej, da zdaj že dvakrat niso bili sklepčni? 4. Ali je po zakonu glede na naše strv-nje še vedno potrebno forsirati 'toliko obratnih DSV- ki nimajo samostojnega obračuna in po več dni zaporedoma sklicevati ločene seje za par ljudi, ko pa je tematika enaka ali podobna? Zapisniki teh sej -kup papirja - so si povsem enaki, zamenjana so samo imena poročevalcev? Razumemo podjetja ki imajo ločene obrate v različnih krajih kot n,pr. Iskra Kranj, Iskra Otoče itd. Kaj pa pri nas? Ali ni to tudi ena od notranjih rezerv? 5. Ali je nujno potrebno da po več predstavnikov hkrati potuje v inozemstvo po istem vprašanju. Ali ne bi to moglo opraviti manj ljudi? 6. Kaj je prav-za-prav na stvari prekopavanj asfalta pred pisarno za napeljavo kanalizacije. Zakaj se je potem letos predhodno polagal asfalt? 8. Kaj bo s prostorom v starem skladi—, šču ki jo bil namenjen za tvgovino in je zanj bilo vloženih že več sredstev? Ali smo na razprodano proizvodnjo smuči z novimi materiali (acryl) dobro pri pravi jeni? Pintar Knafelj i J 11/131} A WA mOitAvijA-tv Bliža se svetovno hokejsko prvenst- 17 Valjavec Franc STANJE DELOVNE SILE na dan 31. oktobra 1965 V podjetju z obratom družbene prehrane je bilo skupno zaposlenih 552 delavcev, od tega: moških 275 žensk 277 V inštitutu pa je bilo skupno zaposlenih 14 delavcev, od tega; moških 12 žensk 2 GIBANJE DELOVNE SILE V oktobru so se zaposlili sledeči novi delavci v podjetju: BERGANT Terezija - skladiščna delavka v skladišču gotovih izdelkov za določen čas. SVETINA Marija - skladiščna delavka v skladišču gotovih izdelkov za določen čas OKTOBRA GUTERMAN Marija - zaposlena na bru- J šenju v kovinskem ' obratu - po sporazumu, zaradi odhoda v inozemstvo. ( I GUTERMAN Stjepan — zaposlen na izrav— 1 nalo*m stroju v smučariji - po sporazumu, zaradi odhoda v inozemstvo. KAVČIČ Ivan - zaposlen na delovnem mestu vodja_nabave -po sporazumu* zaradi u pokojitve. L- 1 AVSENIK Jože - zaposlen na delovnem mestu referenta nabavo za les - po sporazumu, zaradi upokojitve . KEJŠAR Anton — zaposlen na mizarskih ročnih dslih v telovadnem orodju - po sporazumu, zaradi odhoda v inozemstvo. N M,; O »n ' 'C.-"’ V oktobru pa so odšli iz podjetja sledeči delavci: MLAKAR Jakob - zaposlen na brušepju v kovinskem obratu - zarw-l di smrti, V ] ANTOLIČ FRANČIŠKI SE JE RODILA DEKLICA | /■.•milil III, IIIJIIIIIIlilHmMNIIHiMHIMMlHlMIIIHiHUlIlMlKlllllllimilllllililHiiiliHlIllHKMtlllllllimMl.llilfHmillllMjlIilJl'?!! POROKE BAJIČ Voljko — mizar v telovadnem o-rodju. HROVAT Antonija - delavka, zaposlena na graviranju v ' skladišču got. izd. PANGERC Pavel - ključavničar v montažnem obratu. PERNE Ivan - zaposlen na mizarskih ročnih delih v telovadnem orodju. 18 miljoni V TRAČNIH ŽAGAH Hočevar ing, Jurij in Vovnik ing. Alojz ■ j 0 tračnih žagah - Brentah sicer govorimo, vendar še premalo, posebno pa bi morali , I več delati za izboljšanje izkoriščanja in za izboljšanje kvalitete dela. j I Skozi tračne žage steče ves naš les in najmanjši prihranek najmanjše izboljšave v | j neopaznih količinah pomeni na celi masi v letnem merilu znahe in pomembne rezulta—j ! te. I Najbolj škodljivo bi bilo malodušje, ki bi nas ustavilo na sedanji stopnji in če j bi se pustili prepričati, da se ne more nič več narediti ali izboljšati. J 0 tej zadevi je močno težko razpravljati in govoriti, če nimamo opore v števil-I kah in neizpodbitnih dokazih, ki bi jih zbrali z natančnimi meritvami. I Te meritve smo opravili, poleg tega pa smo žagali lamele z delno pripravljenimi j listi, izmerili tudi te rezultate in ugotovili: j • • ° , I Sledeči odstavek (ing. Vovnik) 'ugotavlja na osnovi meritev, da je bilo stanje: 12. VIII. slabo I 29. X. izboljšano poiskus 5i X. najbolj če I Iz podatkov je mogoče ugotoviti, da so brusači izboljšali kvaliteto brušenja po 1 5. X. za 35 ker bi se za toliko zmanjšal v letnem merilu odpadek na tračnih žagah v razmerju na uspeh 12. VIII. t.l. Opozoriti moram, da ta količina 106 m^ lamel po din 180.016/m3, pomeni letno 19,081.696.- din prihranka že sedaj. , Če pa nadaljujejo z izboljšavo dela in z odpravljanjem napak , redno izmenjavo j listov na 2 uri obratovanja, bodo tračne žage dale nove prihranke. I Če bomo pod nadaljevali do rezultatov, ki jih je dalo poiskusno žaganje ali se j dalje, če bomo raziskovali rezultate novih pridobitev tehnike brušenja in novih | žagnih listov imamo pred seboj še nove prihranke našega tako kritičnega osnovne— j ga proizvodnega materiala žaganega jesenovega lesa. I 1 I Podatki analiz in meritev! j Analizirali smo delo tračne žage in izmerili lamele ter ugotovili sledeče: I 1. Površina lamel je močno izbrazdana in neravnat Poznajo se poti poedinih zob. Zaradi tega je potrebno dajati pretirano veliko nadmero,da bi z globokim skobljanjem lamel poravnali in zgladili površino vlamel. 19 da to kar delamo ni zadovoljivo in da pot do boljšega dela ni težavna. O 2. Lamele so zelo neenakomerno debele. Debeline poedinih lamel so prevelike. Ra— j zumljivo je da moramo upoštevati nadmero na naj tarijši lameli in je zaradi te— i ga še večji odpadek pri skobljanju. Hrapava površina in velike razlike v debelinah lamel imajo za posledico slabo iz-koriščenje lesa. Lamele so tanke pa je razumljivo, 3a vsaka desetinka milimetra količinsko veliko pomeni. Z dobro pripravljenimi žagnimi listi in z vestnim delom pa bi izkoriščanje lesa pri žagnju lamel znatno izbdjšali. Da bi ugotovili dejansko stanje in pokazali možnosti za izboljšano izkoriščanje lesa smo opravili sledeče meritve: J • 1. 12. 8. 1965 smo posneli obstoječe stanje. 2. 5. 10. smo poiskusno žagali s strokovno pripravljenimi žagnimi listi. 3. 29. 10. ponovno posneli stanje. Rezultati so sledeči: 12. 8. minimalna srednja maksimalna Debelina lamel (mm) 5,05 8,54 5,88 9,76 6,71 10,9« od tega: nadmera 2,05 1,54 2,u5 1,54 2,05 1,54 razlika v debelini 0,00 0,00 0,P3 1,22 1,66 2,44 debelina lamele po sk. 3,00 7,00 3,00 7,00 3^00 7,00 Razpiritev žagnega lista 2x0, 45 = 0, 90 mm, širina reže 1,95 mm Površina lamel je bila izredno hrapava . Močno so se zaznale poti poedinih zob. Nadmere ne bi mogli zmanjšati. • Poiskus 5. 10. minimalna srednja maksimalna Debelina lamel (min) 5,35 8,86 5,73 9,35 6,11 9,85 od tega: nadmera 2,35 1,86 2,35 1,86 2,35 1,86 razlika v dimenzijah 0,00 0,00 0,38 0,49 0,76 0,99 - debelina lamele po sk, , 3,00 7,00 - 3,C0 7,00 - 3,00 7,00 Poiskusili smo z žagnimi listi, ki jih je pripravil LIP Bled v Bohinski Bistrici. Žagali smo z listi, tlačenimi zotrai. Poiskus je pokazal da je pri razpiritvi 2 x 0,3 = 0,6 mm ugodnejši rezultat kakor pa pri večji razpirit-vi. Širina reže 0,6 mm. Površina lamel je bila gladka, brez večjih sledov poedinih zob. Le eden žagnih listov prinesen iz brusia.nice je tudi pri poiskusih imel poškodovane zobe in je seveda tudi takrat pokazal slabe rezultate, ki jih nismo mogli upoštevati. Glede na kvaliteto površine lamel, bi nadmero zmanjšali na 2 x 0,60 = 1,20 mm, verjetno pa že ne mogli manjšo. 20 Pri poiskusu se je pokazalo, kar je sicer že iz prakso poznano, da je žagni list obvezno treba zamenjati po dveh urah obratovanja. V nasprotnem slučaju se list preveč obrabi. Vibracije lista se povečajo, površina lamel je hrapava, pojavijo se večje razlike in enotnost v debelini lamel. Stanje 29. 10. minimalna srednja maksimalna Debelina lamel (mm) 3,94 8,57 5,08 9,29 6,21 10,01 od tega: nadmera 0,94 1,57 0,94 1,57 0,94 1,57 razlike v debelini 0,00 0,00 1,14 0,72 2*27 1,44 debelina lamele po skob. 3,00 7,00 3,00 7,00 3,00 7,00 Površina lamel je bila še hrapava, vendar manj kakor pri prejšnjih analizah 12. 8 Poiskus 5. 10. pa kaže, da je mogoče doseči sledeče cliinanzije z upoštevanjem pra- vilne zmanjšane nadmere. minimalna srednja maksimalna debelina lamel (mm) 4,20 8,20 4,58 8,69 4,96 9,18 od tega: nadmera 1,20 1,20 1,20 1,20 1,20 1,20 razlika v debelini 0,00 0,00 0,38 0,49 0,76 0,98 debelina lamel po skob. 3,00 7,00 3,00 7,00 3,00 7,00 Prihranek glede na meritve: 12 . 8. 29.10. Uebelina poskoblane lamele 3 mm 7 mm 3 mm 7 mm nadmera 0,85 0,34 - 0,37 srednja razlika v debelini 0,45 0,73 0,76 0,23 zmanjšanje širine reže 0,35 0,35 0,35 0,35 Skupno prihranek 1,65 1,42 1,11 0,95 Izračun mogočega prihranka: 1 Pri proizvodnji 150.000 parov smuči letno je aproksimativno izračunani prihranek srednja dolžina smuči 180,0 cm . širina - zveza (bunda) ’ 9,2 cm poraba lamel deb • 3 mm 7,6 m poraba lamel deb . 7 mm 6,8 m mogoči letni prihranek glede na stanje 12. 8. 7,6 x 0,092 x 0,00165 x 150.000 = 175 m3 6,8 x 0,092 x 0,00142 x 150.000 = 135 m3 skupno : 310 m3 21 r Mogoči letni prihranek glede na stanje 29. 10. 7,6 x 0,092 x 0,00111 x 150.000 = 115 nv3 6,8 x 0,092 x 0,00 95 x 150,000 = 89 m3 skupno 204 ITI' 3 Iz podatkov je razvidno, da se je izkoriščenje že za 106 lamel v letnem merilu izboljšalo, smo pa še daleč od pogojev, ki bi nas lahko zadovoljili. Poiskusi pa kažejo, da je gornji račun realen, tako da je tako stanje možno doseči v proizvodnji* a) z vesno pripravo žagnih listov b) z menjavo listov vsaki dve uri obratovanja c) s pravilnim vzdrževanjem cele naprave d) z iskanjem vseh izboljšav in z željo, da to res odkrijemo in tudi uvedemo e) s sodelovanjem vseh odgovornih. ROBIN HOD - Ameriški barvni film j 26. 11. 1965 ob 20 uri 27. 11. 1965 ob 20 uri ob 16 in 20 uri KIN 0 RADOVLJICA i KROTITELJICA TIGROV - Sovjetski barvni 16. 11. 1965 ob 20 uri 17. 11. 1965 ob 18 in 20 uri OD TOD DO VEČNOSTI Ameriški film •18. 11. 1965 ob 20 uri 20. 110 1965 ob 20 uri 21. H. 1965 ob 3.6 in 20 uri SONEE V MREŽI - Ceškx film 19. 11. 1965 ob 20 uri 20. 11. 1965 ob 18 uri ČLOVEK Z ZLATO PIŠTOLO - Ameriški barvni pustolovski film 21. 11. 1965 ob 18 in 10 uri DEKLE IZ PARME - Italijanski film 23. 11. 1965 ob 20 uri 24. 11. 1965 ob 18 in 20 uri LJUBEZEN IN KITARE - Češki barvni -glasbena komedija 25. 11. 1955 ob 20 uri 28. 11. 1965 ob 10 uri mat. I KRVNIK - Italijanski-španski film j 27. 11« 1965 ob 18 uri I 29. 11. 1965 ob 18 uri I i NARODNI POSLANEC - Jugoslovanski film 29. 11. 1965 ob 16 in 20 uri 30. 11. 1965 ob 20 uri NAJLJUBŠI UČENEC - Ameriška komedija 30» dl. 1965 ob 18 uri OBLEGANJE SIRAKITZE - Italijanski barvni 28. 11. .1965 ob 18 uri MORILEC NA DOPUSTU - Jugoslovassko-nem-ški film 1. 12, 1955 ob 18 in 20 uri 3. 12, 1965 ob 20 uri 4«. 12, 1965 ob 20 uri INVAZIJA VIKINGOV - Italijanski barvni 2. 12. 1965 ob 20 uri 4. 12. 1965 ob 18 uri 5. 12. 1965 ob 16 in 20 uri I VOHUN NA POVELJE - Ameriški barvni špi-I jonski film abcdfghKjmopqsu ' 5.12.1965 •»»i»i»m 22 “ 1 . Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Splozka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana jenevarna! Prehodi morajo biti vedno prosti!