232 DR, Vol. XV (1999) 30-31 Janez ©tebe* IZKORI©»ANJE ZAPU©»INE SLOVENSKE EMPIRI»NE SOCIOLOGIJE ZA DANA©NJE NAMENE V OKVIRU SEKUNDARNE ANALIZE POVZETEK Namen Ëlanka je pregled moænosti, ki jih daje sekundarna analiza podatkov. Arhivi podatkov skrbe za Ëim bolj pregleden opis podatkov, ki olajπa sekundarno analizo. Ustrezno urejeno gradivo iz preteklih raziskav pomeni shranjeno izkuπnjo o pristopih k problemom in primerjalno podlago, dano na voljo sedanjim raziskovalcem. Gradivo je nenadomestljivo tudi za pedagoπke namene, pri usposabljanju bodoËih druæboslovcev. Iz tradicije slovenske empiriËne sociologije lahko Ërpamo dragoceno gradivo, ki ustrezno uporabljeno lahko obogati naπe razumevanje dogajanja v slovenski druæbi danes. ABSTRACT This article reviews the possibilities of the secondary analysis and the contribution of the social science data archives. The basic task of a data archive is that of achieving the transparency of data, which helps with the secondary analysis. Appropriately arranged data archive holdings represents preserved experience of past approaches to the research problems in a form, easy to use for present researchers. The archive puts emphasis on the most important social science studies in a country that follows from a reach tradition of empirical social science research. Used appropriately the data from the past can improve our understanding of the present moment in a Slovene society. Uvod Izdelava resne raziskave od koncepta, operacionalizacije, zbiranja podatkov in do narejene analize zahteva veliko sredstev, znanja in izkuπenj. Velike institucije, kot je npr. ameriπki ISR (Institute for Social Research, Michigan), si lahko privoπËijo specialiste za vsakega od naπtetih podroËij. Raziskovalci, ki ne delujejo v okviru takπnih ustanov, * Arhiv druæboslovnih podatkov, Univerza v Ljubljani. 233DR, Vol. XV (1999) 30-31 pogosto ostanejo brez materiala za svoje udejstvovanje? Neki raziskovalec, ki je pouËeval na manjπi univerzi v ZDA, je na podlagi lastne izkuπnje sklepal, da najbræ pri iskanju primernih podatkov za analizo ni osamljen. Tako se je porodila ideja, da bi oblikovali raziskavo, ki bi bila æe v zasnovi namenjena Ëim πirπemu krogu uporabnikov. Iz tega je nastala anketa GSS (General Social Survey), znaËilna po πirokem izboru vsebin, ki jih pokriva, in postavljanju vpraπanj na Ëim bolj standarden naËin, tako da so podatki takoj na razpolago javnosti in zainteresiranim raziskovalcem. Jim Davis, raziskovalec, ki ga omenjamo, πe danes s svojimi sodelavci skrbi za GSS, razliËico naπega SJM (Slovenskega javnega mnenja). Za nazaj je uspeh projekta nesporen, saj zagotavlja s svojimi vedno daljπimi Ëasovnimi serijami primerljivih indikatorjev vpogled pod tanËico dogajanj in razumevanje sprememb v druæbi. To pa zato, ker je bil æe na zaËetku naËrtovan na izhodiπËih sekundarne analize. Noben raziskovalec ne bi πel danes delat raziskave, ki bo do polnega izraza priπla πele, denimo, Ëez trideset let, ko se bo izpolnila zadnja toËka v Ëasovni seriji. Podobne raziskave kot je omenjeni GSS danes poznajo tudi drugi narodi, v NemËiji je to ALLBUS (Allgemeine Bevölkerungsumfrage der Sozialwissenschaften) pod pokroviteljstvom ZUMA (Zentrum für Umfragen, Methoden und Analysen), v Angliji je to serija BSA (British social attitudes) znotraj SCPR (Social and Community Planning Research). Klasiki kot so Marx in Engels, Weber in Durkheim so vsi uporabljali sekundarno analizo pri svojih znanih πtudijah Kapitalu, Protestantski etiki, in Samomoru. Slednji je s kritiËno uporabo in ocenjevanjem moænih pristranskosti statistik o razπirjenosti samomorov πe vedno najodliËnejπi zgled metodoloπke doslednosti in domiπljenosti reπitev z omejenimi sredstvi v okviru razpoloæljivih podatkov iz druge roke. Opredelitev sekundarne analize Sekundarna analiza je raziskovalna metoda, katere posebnost je uporaba podatkov za namen, ki se razlikuje od izvornega namena zbranih podatkov. S podatki v zgornji opredelitvi niso miπljene samo objavljene statistike, kot so StatistiËni letopisi in druge publikacije. Podatki v takπni obliki, kakrπne je imel na voljo Durkheim pri svoji πtudiji O samomoru, se ne dajo poljubno preurejati in ponovno analizirati. Danes, v dobi arhivov podatkov, so na raËunalnikih shranjeni podatki v obliki podatkovne matrike, kjer so urejeno po enotah in spremenljivkah zapisane πifre odgovorov na vpraπanja iz ankete. Takπni “surovi” podatki omogoËajo neomejeno kombiniranje veË spremenljivk v izbranem analitiËnem pristopu k problemu ter s tem izjemno fleksibilnost. RazliËne posebne raziskovalne metode, kot so eksperiment, anketa, primerjalno raziskovanje, analiza dokumentov, lahko s staliπËa sekundarne analize presojamo na skupni podlagi. Sekundarna analiza kot metodoloπki pristop vsebuje nekatere posebnosti, ki jih moramo obravnavati loËeno od problemov vsake od zgoraj naπtetih posebnih metod. Na sploπno gre za tehtanje prednosti in slabosti uporabe sekundarne analize za dan raziskovalni problem v primerjavi z alternativnimi pristopi, ki predvidevajo novo IzkoriπËanje zapuπËine slovenske empiriËne sociologije za danaπnje namene v okviru sekundarne analize 234 DR, Vol. XV (1999) 30-31 zbiranje podatkov. SledeË Haymanu (1972: 6-24), razloge za uporabo sekundarne analize lahko razdelimo v tri skupine: A. konceptualno-vsebinski razlogi B. metodoloπki razlogi C. ekonomski razlogi. A. Konceptualno-vsebinski razlogi Eden od oËitkov sekundarni analizi je, da podatkov ne moremo loËiti od konceptualnih izhodiπË, ki so bila uporabljena kot vodilo pri zasnovi prvotne raziskave. Ne moremo zanikati pomena tega opozorila. Podatki, ki so na voljo, namreË lahko neupraviËeno zoæijo zanimanje samo na en vidik sicer πirπega podroËja konceptualne opredelitve problema. Na podlagi ocenjevanja vsebinske veljavnosti nam tako grozi nevarnost, da v sekundarni analizi preπiroko interpretiramo izbrane indikatorje. Po drugi strani pa lahko pomanjkanje iskanih konkretnih podatkov prispeva k sploπnejπi opredelitvi problema. Tako Hyman pravi, da sekundarna analiza spodbuja bolj teoretski naËin razmiπljanja in pristopa k problemom (1972: 23‡24). Denimo, da smo si v izhodiπËu izbrali raziskovanje problema onesnaæenja z avtomobili. Vendar ugotovimo, da za doloËeno obdobje ni na voljo primernih podatkov. Ker pa imamo podatke o odnosu do drugih vrst onesnaæenja, kot so jedrske elektrarne, iz industrije itd., v rekonceptualizaciji postavimo vpraπanje pojasnitve odnosa do onesnaæenja na sploπno, s Ëimer tudi naπe ugotovitve pridobijo na veljavnosti. Podatki, zbrani v raziskavi za doloËen namen, vsebinska zoæitev problema in prisotnost tistih elementov v operacionalizaciji, ki se v avtorskem pristopu kaæejo kljuËni pri pojasnitvi, pa kljub omenjenim omejitvam ne izkljuËujejo moænosti drugaËne razlage v okviru sekundarne analize in pri oblikovanja sklepov. Zato raziskave, ki so narejene z mislijo, da bi bile morda uporabne tudi za druge, vkljuËujejo, zlasti v poglavju socio demografskih spremenljivk, Ëim bolj standardne naËine merjenja, denimo starosti, izobrazbe in poklica (Ehling in drugi 1992). Npr. starost zaznamujejo skozi letnico in mesec rojstva, kar kasneje omogoËa poljubno preurejanje v klasifikacije generacijskih skupin, æivljenjskih obdobij ali kohort. Iz podrobne informacije o poklicu lahko vsak po svoje izpelje æeleno klasifikacijo, ali v toËke na lestvici prestiæa, v Goldthorpovo ali kako drugo shemo druæbenih razredov, glede na tip dela itd. Ali pa vzemimo primer popolnoma razliËne konceptualizacije istega podatka, ki ga dajeta Mochman in Gutenier (1988), uporabe anketnega vpraπanja o pogostosti razpravljanja s sosedi o politiki. V enem pristopu je to lahko indikator interesa za politiko, v drugem pa integracije v sosesko. Podoben zgled, kako isti vir podatkov dopuπËa raziskovanje zelo raznovrstnih problemov, je tudi britanska raziskava GHS (General Household Survey). RazliËni raziskovalci so po evidenci DA (The British Data Archive; http://dawww.essex.ac.uk/) omenjeno raziskavo uporabili med drugim za: - raziskovanje znaËilnosti brezposelnih; - prouËevanje uËinkov socialne politike; Janez ©tebe 235DR, Vol. XV (1999) 30-31 - raziskovanje uËinkov druæbenega razreda, spola in narodnosti na dostopnost fakultetne izobrazbe; - za raziskovanje finanËnih virov, ki so na voljo starostnikom... Z mnoæenjem πtevila podatkov in njihovo laæjo dostopnostjo se odpirajo moænosti za pristope k problemom, ki si jih sicer ne bi mogli zamiπljati. Nenadomestljiv potencial sekundarne analize je v raziskovanju preteklosti. Za raziskovalca, ki ga zanima obdobje prehoda, so podatki iz socialistiËnih dræav pred prehodom edinstven vir, na katerem gradi svoje raziskave. V nemπkem ZA (Zentral Archiv) jim je uspelo zbrati in dokumetirati 400 raziskav s pripadajoËimi podatki iz obdobja NDR (Brislinger in drugi 1997). V tem smislu je tudi danaπnji raziskovalec, kot nekje pravi Lasarsfeld, s svojim izborom problemov in z zbranimi podatki odgovoren bodoËim zgodovinarjem pri zagotavljanju gradiva za njihovo analizo. Zagotovo nekatere vsebine s Ëasom zbledijo. Vendar je za nazaj doloËene vrste podatkov nemogoËe zbirati. Tako da preostane samo πe sekundarna analiza ohranjenih podatkov. Pri tem so dragocene raziskave, kot je SJM, kolikor kljubujejo spreminjanju vsebin s tem, ko ponavljajo iste indikatorje skozi daljπa obdobja. Indikatorji za Sploπno druæboslovno anketo so æe izbrani z upoπtevanjem πirπega vidika dolgoroËne uporabnosti. Medtem ko se primarni analitik ukvarja s problemi, ki so aktualni zdaj, je sekundarni analitik imun pred modnimi vplivi trenutno zanimivih tem in se poglablja v vsebine, ki imajo trajnejπo veljavo. Prisiljen se je væiveti v zastavitve problemov mnogih avtorjev in biti inovativen pri iskanju konceptualne enotnosti pojavno razliËnih oblik raziskovanega problema. Longitudinalne πtudije trendov in mednarodne primerjalne raziskave so podobni primeri potenciala sekundarne analize. Skupna prizadevanja arhivov podatkov v Evropi in mednarodnih povezav raziskovalcev so pripeljala do izbora podatkov iz volilnih raziskav za devet evropskih dræav, ki pokriva obdobje od 1945‡95 (Mochmann et al. 1999). IzkoriπËanje podatkov za primerjalne analize trendov napovedujejo pregledi nacionalnih mnenjskih anket, denimo v obliki, ki jo ponuja The Opinion Polls Unit angleπkega DA (The British Data Archive). Pri tem je zlasti v okviru mednarodnih primerjalnih raziskav problem, kako najti funkcionalno in proceduralno ekvivalentne podatke. Cilj pri tem je po navadi v okviru mednarodnih projektov sodelovanja, kot je znani ISSP, poskrbeti za proceduralno ekvivalenco, to je Ëim bolj izenaËen postopek izvedbe, ki se kaæe v postavitvi popolnoma identiËnih vpraπanj. Ali to vodi tudi do identiËnih indikatorjev v konceptualnem smislu (funkcionalna ekvivalenca), pa je prepuπËeno analizi. B. Metodoloπki razlogi Metodoloπki razlogi za uporabo sekundarne analize so tesno povezani s konceptualno-vsebinskimi, s tem da je tokrat poudarek na kakovosti dobljenih sklepov, ki izhajajo iz analiziranih podatkov. Gre za vpraπanje napak, zanesljivosti in veljavnosti sklepov. Prednost uporabe sekundarne analize pred drugimi metodami je v tem, da si tu lahko privoπËimo uporabo kombinacije veË virov podatkov. Isti rezultat bi v primarni analizi lahko dosegli le z izjemnim poveËanjem stroπkov, ko bi na razliËne naËine IzkoriπËanje zapuπËine slovenske empiriËne sociologije za danaπnje namene v okviru sekundarne analize 236 DR, Vol. XV (1999) 30-31 pristopali k zbiranju podatkov. Denimo, da se ukvarjamo z medijskimi navadami Slovencev in pri analizi uporabljamo podatke iz razliËnih anket, kot je Mediana ali Slovensko javno mnenje, ter interne podatke neposrednega merjenja spremljanosti medijskih hiπ, kot je prodana naklada revij. Podatki iz enega vira so lahko pristranski, denimo, da Mladine manj prodajo kot pa dejansko berejo. To pristranskost lahko uravnoteæijo podatki iz anket, ki pa so lahko nezanesljivi zaradi pristranskosti spomina ali neustreznosti vzorËnega pokritja. V smislu triangualcije metod je v tem primeru metoda oz. naËin produkcije podatkov ena od spremenljivk, ki jo upoπtevamo pri razlagi rezultatov. »e razliËne metode dajo pribliæno enake rezultate, sklepamo, da ta nima vpliva na rezultate. Durkheim (1992), denimo, je v omenjeni πtudiji opozarjal na pristranskost statistiËnih podatkov o πtevilu ubojev v Ëasu vojne v primerjavi z mirnodobskimi. Pristranskost nastane zaradi neprimerljive populacije, mlajπi moπki so veËinoma vpoklicani v vojsko. Zaradi zmede v administraciji del podatkov ne pride v statistike. Raziskovalci kriminalitete vedo, da uradne statistike lahko pristransko odsevajo veËjo uËinkovitost policije pri odkrivanju kriminala. Prednosti sekundarne analize se kaæejo v treh pristopih, skozi moænost ponovitve (replikacije), podaljπanja (ekstenzije) in posploπevanja pri uporabi podatkov, ki so bili izvorno zbrani za doloËen namen. Tako za pedagoπke namene ali pa kot podaljπek izhodiπËne raziskave pogosto uporabljamo postopek replikacije prvotne πtudije. Ko preverjamo ugotovitve izhodiπËne raziskave, te pridobijo v smislu objektivnosti in nepristranskosti. Za izboljπanje kakovosti podatkov in njihove primerljivosti je sekundarna analiza zelo uËinkovita predstopnja vsake nove raziskave na doloËeno temo, kar doseæemo z uporabo standardnih indikatorjev za doloËen koncept. ObstojeËe raziskave so vir idej za bodoËe πtudije. Pri oblikovanju nove raziskave lahko uporabimo reπitve iz preteklih raziskav, npr. tako da ponovimo vpraπanja. Na ta naËin dobimo kriterijske vrednosti za ocenjevanje sprememb. Z mnoæenjem πtevila raziskav iz sorodnih izhodiπË izboljπamo veljavnost teorije, saj se znanje o problemu nalaga (kumulira), kar lahko pripelje do novih odkritij. S staliπËa merjenja daje πirπi obseg indikatorjev veËjo zanesljivost, Ëe je v tem zajeta tudi vsebinska raznovrstnost, pa tudi veljavnosti merjenja danih konceptov. Sklepe in teorije, zgrajene na obstojeËih podatkih, v novi raziskavi dodatno preverjanjamo. Nekateri pristopi in metodoloπke reπitve so izvedljivi samo v okviru sekundarne analize. S kombinacijo veË datotek si poveËamo πtevilo enot za doloËeno ciljno spremenljivko. Zgled prednosti, ki iz tega sledijo, daje raziskava o staliπËih do abortusa (Cook et al. 1992), kjer je uporabljena medletna kumulativna datoteka GSS. VeËje πtevilo enot omogoËa preverjanje kompleksnejπih multivariatnih povezanosti. Zdruæevanje datotek omogoËa analizo posebnih skupin, ki so sicer v sploπnih anketah razmeroma malo zastopane v vzorcu, npr. skupine brezposlenih. Podatki, ki prihajajo iz veË dræav in iz razliËnih obdobij, v smislu podaljπanja (ekstenzije), omogoËajo preverjanje teorij v razliËnih okoliπËinah, ki jih predstavljajo takπne konfiguracije. Takπna teorija je veljavnejπa, Ëe se rezultati ponovijo. »e pa najdemo razlike, ki so plod razliËnih kontekstualnih dejavnikov, je to novo spoznanje v smislu napredovanja znanja o pogojih Janez ©tebe 237DR, Vol. XV (1999) 30-31 in okoliπËinah veljave doloËene razlage. NatanËnost rezultatov je s kombinacijami veË virov veËja, obenem pa imamo moænost nadzirati πe dodatne dejavnike. Metodoloπke slabosti so v tem, da sekundarni raziskovalec nima vpogleda v vse podrobnosti postopkovne kakovosti zbranih podatkov, s Ëimer se poveËa moænost, da spregleda napako v podatkih. Primarni raziskovalec ima na voljo informacije o slabostih pri izvedbi, ki jih pri analizi upoπteva, ki pa ostanejo skrite drugim uporabnikom. Sekundarni analitik mora pri izboru podatkov za svoj namen presojati ustreznost kakovosti podatkov, kot so vzorËni naËrt in stopnja sodelovanja, naËin izvedbe in kontrole, vnosa in urejanja ter ËiπËenja podatkov. Pri sekundarni analizi se je treba omejiti glede πtevila upoπtevanih spremenljivk in virov podatkov, paË glede na Ëas in sredstva, ki jih imamo na voljo, kljub prihranku v fazi zbiranja podatkov. Med omejitvami za sekundarno analizo je tudi pristanek avtorjev prvotnih raziskav, da izrabljene podatke ponudijo v ponovno uporabo. V tem se kaæe solidarnost uveljavljenih raziskovalcev, ki jim je uspelo pridobiti sredstva za njihove raziskave, da dajo podatke na voljo tudi drugim, ki imajo s tem moænost preveriti njegove ugotovitve ali pa izkoriπËati gradivo za druge namene. Dati podatke nazaj javnosti je tudi etiËna obveza raziskovalcev do raziskovanih oseb. Nadalje je omejitev pri uporabi sekundarne analize neobvladovanje analitiËnih prijemov, ki so zaradi koliËine podatkov in nujnosti upoπtevanja njihove raznolikosti nadgradnja obiËajnih postopkov primarni analizi. To se zlasti pokaæe pri pripravi podatkov za doloËeno vrsto analize, npr. resniËnih primerjalnih πtudij ali πtudij trendov. Pri tem je spet pomembna vloga arhivov podatkov, da skrbijo za usposabljanje uporabnikov in spoznavanje s posameznimi πtudijami ter spodbujajo gradnjo kumulativnih datotek in s tem dodajanje vrednosti obstojeËim podatkom. C. Ekonomski razlogi Ekonomske razloge za uporabo sekundarne analize bo prisiljen upoπtevati zlasti raziskovalec, ki ima na voljo zelo omejena finanËna sredstva. »e vemo, da stroπki terenske faze raziskave, kot je Slovensko javno mnenje, znesejo veË kot 5.000.000 SIT, vidimo da z uporabo obstojeËih podatkov ogromno prihranimo, tudi Ëe odπtejemo stroπke iskanja in pridobivanja podatkov za lastno uporabo. Takπen naËin dela bo πe zlasti zanimiv za πtudente, ki se z omejenimi sredstvi lotevajo diplomskih ali seminarskih nalog, ter raziskovalce individualiste, ki noËejo biti vezani na velike inπtitute in projekte, si pa ne morejo privoπËiti dragih raziskav. Ko tehtamo uporabo sekundarne analize za izbrani problem, imamo pred oËmi zlasti prihranek stroπkov in Ëasa pri zbiranju podatkov, ki lahko poplaËa morebitno omejeno uporabnost obstojeËih podatkov. Hitra reπitev, Ëetudi ne popolna, ima vselej prednost pred projektom, ki nam ga zaradi Ëasovne in cenovne zahtevnosti ne uspe konËati v zahtevanem roku ali ga sploh opustimo. Izjemen je tudi prispevek dokumentiranih in lahko dostopnih podatkov iz uveljavljenih raziskav pri izobraæevanju bodoËih druæboslovcev. Primerjanje objavljenih Ëlankov iz raziskave z rezultati ponovljenih analiz izvornih podatkov je za druæboslovce ekvivalentno vlogi laboratorijskih eksperimentov pri πtudiju naravoslovja. Skozi to se IzkoriπËanje zapuπËine slovenske empiriËne sociologije za danaπnje namene v okviru sekundarne analize 238 DR, Vol. XV (1999) 30-31 priuËijo veljavnih vzorcev razmiπljanja in delovanja v okviru znanstvene paradigme (Kuhn). Arhivi podatkov za ta namen pripravljajo πtudijske sveænje na doloËeno temo, npr. priroËnik z vsebovanimi teoretiËnimi izhodiπËi in podatke, pripravljene za analizo. Pomemben prihranek sekundarne analize pa je prihranek pri druæbenih stroπkih bremena, ki mu je izpostavljena populacija. Z mnoæenjem πtevila anket povsod po svetu upada pripravljenost ljudi za sodelovanje. Zato je odgovornost znanstvenikov, da Ëim bolj pazljivo ravnajo s tem omejenim virom, iz katerega Ërpajo podatkovno gradivo za svoje raziskave. S ponovno uporabo obstojeËih podatkov v zameno za izdelavo nove ankete prihranimo ta vir za resne in utemeljene nove πtudije, ki pa so kasneje po moænosti na voljo vsem zainteresiranim uporabnikom. V tej smeri potekajo povezovanja sorodnih projektov, ki so tradicinalno potekali loËeno, da bi se izognili zbiranju podvojenih informacij in zapolnili praznine v znanju. Pregled vsebin norveπke raziskave Kakovosti æivljenja je, denimo, sodelujoËe pri tem projektu vodil do sklepa: Opazimo lahko izrazito podvajanje informacij na posameznih podroËjih. Vendar pa natanËnejπi pregled pokaæe, da je πe mnogo podroËij nepokritih ali neustrezno zapolnjenih. Z ustrezno usmerjenimi prizadevanji bi lahko zapolnili te vsebine. (http://www.nsd.ui b.no/english/NSD/Newsletter/reorganisation.shtml) IzhajajoË iz tega spoznanja, avtorji te raziskave kliËejo k veËjemu izkoriπËanju podatkov iz javnih registrov in popisov, h kombinaciji panelne raziskave za raziskovanje ‘zgodovine dogodkov’ z obiËajno ponavljano raziskavo v Ëasovnem preseku. Novi koncept raziskave ohranja del vsebin stalnih, del pa jih izmenjuje, da bi s tem ohranil primerjavo skozi Ëas in opazovanje trendov. Vloga arhivov druæboslovnih podatkov Z obstojem mreæe druæboslovnih arhivov postaja sekundarna analiza laæe dostopna za veËje πtevilo uporabnikov kot pa je bilo to v preteklosti. Za zgled organiziranosti takπnih arhivov si lahko vzamemo slovenski Arhiv druæboslovnih podatkov (http:// rcul.uni-lj.si/~fd_adp/). Omenjeni arhiv je namenjen temu, da bi uporabnikom, ki bi pri svojem delu radi uporabili obstojeËe podatke iz raznih raziskav, olajπal dostop do njih. Cilj je zagotovljanje znanstvene informacijske osnove za raziskovanje in izobraæevanje. Kot pravi Scheuch (1990), so druæboslovni arhivi na podoben naËin kot v naravoslovju eksperimentalni centri znanstvena infrastruktura potrebna za spodbujanje napredovanja znanja. Arhivi podatkov spodbujajo razliËne æe omenjene pristope v okviru sekundarne analize. Denimo s tem, ko avtorji raziskav dajo na razpolago zbrane podatke, lahko drugi raziskovalci preverijo njihove ugotovitve. Med nalogami arhiva za uresniËevanje njegovega cilja so: - arhiv shranjuje obstojeËe podatke iz druæboslovnih raziskav pred uniËenjem; - pripravlja opise raziskav, ki olajπajo iskanje æelenih podatkov; - ureja dokumentacijo raziskav in preureja podatke v obliko, ki omogoËa Ëim laæjo ponovno uporabo. ObiËajno so to datoteke v raËunalniπko berljivi obliki, pripravljene za statistiËno obdelavo, ki jih spremljata izvirni vpraπalnik in kodirna knjiga; Janez ©tebe 239DR, Vol. XV (1999) 30-31 - arhiv po naroËilu uporabnikov priskrbi podatke in spremljajoËe gradivo; Slovenski Arhiv druæboslovnih podatkov se kot nacionalni druæboslovni arhiv povezuje z mednarodnim arhivskim gibanjem CESSDA (Council of European Social Science Data Archives) (Error! Bookmark not defined. in IFDO (International Federation of Data Organizations) ter posreduje v mednarodni izmenjavi podatkov za domaËe uporabnike, Ëe si æelijo priskrbeti gradivo iz tujih arhivov. Arhivi podatkov s svojim obstojem posebej izrazito prispevajo pri mednarodnih primerjalnih raziskavah in raziskavah trendov, kjer pridejo do izraza vse prej naπtete prednosti sekundarne analize. Nacionalni arhivi podatkov, s tem ko hranijo mnoæico podatkov iz opravljenih raziskav, podrobno opisanih na ravni spremenljivk, s tem ko zagotavljajo oceno kakovosti podatkov, s tem ko omogoËajo lahko dostopnost do iskanega gradiva z enega mesta in s tem da posedujejo poznavanje moænosti uporabe razpoloæljivega gradiva v okolju zunaj arhiva, z vsem tem poveËujejo preglednost podatkov in njihovo uporabnost v oviru sekundarne analize (Lane 1990). Organizirani arhivi nam olajπajo iskanje podatkov za primerjave med dræavami. Kot opaæata Tanenbaum in Mochmann (1984: 505), pa kljub obstoju arhivov rezultat iskanja primerjav za nazaj dostikrat ne da povsem uporabnih rezultatov, ker je naËin zastavitve vpraπanj v posameznih deæelah zelo svojski. Zato je v prihodnje vloga arhivov πe pomembnejπa pri naËrtovanju novih raziskav, kjer raziskovalci iz veË dræav usklajeno oblikujejo identiËne raziskovalne instrumente in s tem zagotavljajo primerljive podatke, npr. tako kot v znani raziskavi ISSP. Danaπnji pomen zapuπËine slovenske empiriËne sociologije Na koncu prispevka bomo zaËrtali nekaj tez o pomenu in uporabnosti zapuπËine slovenske empiriËne sociologije za danaπnji Ëas. Ko razmiπljamo o vlogi Arhiva druæboslovnih podatkov na Slovenskem, moramo namreË upoπtevati predvsem lastno empiriËno druæboslovno tradicijo. Njegov temeljni namen je prispevati k boljπemu razumevanje lastne druæbe. Evidenca, ki jo dajejo druæboslovne raziskave iz preteklosti, je πe posebej dragocena. Te raziskave shranjuje in ponuja za uporabo nacionalni arhivi podatkov. Problem je to, da izgubljenih in slabo dokumentiranih raziskav ni mogoËe ponoviti, kar krni kakovost sedanjih ugotovitev. SistematiËno iskanje dokazov iz preteklosti za raziskovanje trendov bi obogatilo spoznanja o druæbenih spremembah. Prikaæemo lahko spremenljivo naravo druæbe skozi iskanje podobnosti in razlik v Ëasu in prostoru. Od kod torej izhaja veËina empiriËnih socioloπkih raziskav in spremljajoËi podatkov o Slovencih? Ustanovitev Inπtituta za sociologijo in filozofijo (ISF) leta 1959 predstavlja institucionalizacijo slovenske πole sociologije. Tradicija raziskovanja s pomembnimi avtorji in usmeritvami se nadaljuje v sedanjost. Raziskave iz πestdesetih in sedemdesetih let so edinstven vir podatkov o posameznih druæbenih pojavih. Ti podatki predstavljajo izhodiπËe sedanjih raziskav na podroËjih prouËevanja lokalnih skupnosti, raziskav kakovosti æivljenja, staliπË in vrednot, navad, æivljenjskih stilov, sociologije druæine in IzkoriπËanje zapuπËine slovenske empiriËne sociologije za danaπnje namene v okviru sekundarne analize 240 DR, Vol. XV (1999) 30-31 prouËevanja rodnosti, mladine, industrijske sociologije… NihËe, ki se resno ukvarja s katerim od teh podroËij, ne more mimo tega vira. Vendar je zelo malo poizkusov kritiËne zgodovinske tematizacije dogajanja na druæboslovnem disciplinarnem podroËju v Sloveniji. Poizkusi na to temo so omejeni na nekaj primerov, pogosto aprioristiËno obravnavanih v smislu “ustreznosti” teoretskih zastavkov brez posebnega ovrednotenja empiriËnega socioloπkega pristopa (BjegoviÊ 1979; Bernik 1990). Zgodovina druæboslovja se obiËajno vrti okrog velikih svetovno uveljavljenih imen. Pomen ukvarjanja z zgodovino nacionalnih πol sociologije manjπih narodov je v nasprotju s temi bolj v poudarjanju vsebinskih posebnosti in specifiËnih metodoloπkih pristopov. Te se sicer navezujejo na πirπe dogajanje v stroki po svetu, so pa zanimivejπi zaradi rezultatov in ugotovitev, do katerih prihajajo, o posebnostih slovenske druæbe. V tem smislu nas tule ne zanimajo okoliπËine in dejavniki, ki so omejevali in usmerjali socioloπko produkcijo, na naËin sociologije znanja. Dokazati æelimo, da so ravno rezultati, do katerih so priπli, najbolj vredni in uporabni πe danes, kot vir podatkov o stanju v tedanji druæbi, ki ga lahko uporabimo pri razumevanju danaπnjih dogajanj. Vrednost rezultatov teh zgodnjih socioloπkih raziskav pa hkrati nakazuje, da so tudi metodoloπka izpopolnjenost in znanstveni pristop, njihova teoretska razgledanost ter poznavanje in obvladovanje raznovrstnih analitiËnih pristopov lahko standard kakovosti za sedanje raziskave. Zaradi vsega tega pa so te raziskave nenadomestljive tudi pri izobraæevanju bodoËih sociologov. Kot podkrepitev posameznih tez o pomenu slovenske πole empiriËne sociologije si poglejmo nekaj ponazoritev. Tematska podroËja, ki so podrobneje pokrita in ki so πe vedno zelo zanimiva za analizo, so naπteta tule. Navajamo samo posamezne tipiËne raziskave za vsako od podroËij. - prosti Ëas (Jezernik 1965; Boh 1966; Boh in Saksida 1969); - medijske navade, komuniciranje, druæbena aktivnost (npr. BarbiË 1978). Raziskava MKS (Saksida 1962) je bila prva obseæna empiriËna raziskava o medijskih navadah in tudi πirπe o æivljenjskem stilu, porabi Ëasa in kakovosti æivljenja Slovencev. Izdelava vpraπalnika, usposabljanje anketarjev in izvedba raziskave kaæe na skrbno pripravo. - sociologija druæine, rodnostno vedenje (Boh 1975a, 1975b, Boh in Sadar - »ernigoj 1983); - stratifikacija in mobilnost (Saksida in drugi 1974); - vrednote mladih (Boh in KrofliË 1968; Hribar 1968); - industrijska sociologija, teorija organizacij (Rus 1968; Rus in Odar 1976, 1977); - socialni indikatorji (Hanæek 1979); - prostorska sociologija (Mlinar 1965. Golob 1969, 1970, 1971, 1975; ). Kakovost in bogastvo raziskav se kaæeta v raznovrstnosti tipov podatkov. Poleg subjektivnih podatkov o vrednotah in staliπËih sreËamo tudi celo vrsta podatkov o navadah, obiËajih. Pri tem izstopata raziskavi MKS in TBS (Saksida 1962; Boh 1966). Poznavanje problemov socioloπkega raziskovanja se kaæe skozi poizkuse πiritve analitiËne perspektive z veËnivojskim zbiranjem podatkov, poleg podatkov o dejstvih, Janez ©tebe 241DR, Vol. XV (1999) 30-31 staliπËih in objektivnih znaËilnostih oseb tudi podatkov o pripadnosti skupinam in organizacijam in beleæenjem lastnosti in vplivov teh nadinidividualnih enot. V tem okviru so zagrizli v eminentno socioloπki problem, ki pa zaradi svoje teæavnosti pri pridobivanju in analizi podatkov πe vedno pomeni redko obravnavano temo, o povezanosti enot med sabo (komuniciranje, vpliv, sorodstvene in druge vezi, sociometrija, medgeneracijske povezave) in problem upoπtevanje mikro- in makrosocioloπke razseænosti pojavov (Mlinar 1965; Kranjc ‡ »uk 1967; Rus 1968; Golob 1971, 1975). Npr. Golob (1970) poizkuπa predstaviti te razseænosti s svojsko matematizacijo medskupinskih in znotrajskupinskih relacij. Æe tedaj niso bile redke tudi Ëisto aplikativne raziskave (Boh in drugi 1968; Hafner 1972; Jezernik in Samec 1976; Boh 1975, 1976). In kar je morda najdragocenejπe, so nam po zaslugi usposobljenosti za sodelovanje in poguma stopiti v stik z dogajanjem na tem podroËju danes dostopni mednarodni primerjalni podatki iz skoraj vseh najveËjih mednarodnih primerjalnih projektov iz πestdesetih let kot so »asovi budæeti (Boh 1966; Boh in Saksida 1969), Vrednote lokalnih voditeljev (Mlinar in Jerovπek 1968), PolitiËne in druæbene spremembe (BarbiË in Boh 1969), Podoba sveta v letu 2000 (Boh in KrofliË 1968) in drugi (Boh in Sadar ‡ »ernigoj 1983; Rus in Odar 1976, 1977). ZnaËilnost veËine πtudij je tudi raznovstnost in kritiËna uporaba metod za zbiranje podatkov. Tako so gojile raziskave, vËasih tudi vzporedno uporabljale, etnoloπki pristop, πtudije primerov in kvantitavno anketno metodo (Mlinar 1965, Golob 1971; Rus in Odar 1976, 1977). Najdemo primere πtudij z uporabo odprtih ali zaprtih intervjujev, analize vsebine ter sekundarne analize statistiËnih podatkov (npr. Jezernik 1977; BarbiË 1978). Posameznim metodoloπkim problemom so posveËene posebne πtudije, npr. uporabe semantiËnega diferenciala (KrofliË 1963). Zavedali so se vpraπanj veljavnosti in zanesljivosti merjenja. Tako se v mnogih komentarjih, pa tudi v posebej temu problemu posveËenih πtudijah, kaæe kritiËnost pri uporabi anket, npr. sploh ne osamljena trditev: “Pri vsakem znanstveno raziskovalnem delu si prizadevamo, da bi izbrali najadekvatnejπo metodo, to je tisto, ki meri najbolj toËno, najbolj zanesljivo in veljavno…”, pri tem pa nastopijo teæave, ker ljudje “…zelo netoËno in subjektivno odgovarjajo na vpraπanja o aktivnostih, se vseh ne spominjanjajo (…). Mimo tega pa ljudje nagibajo k temu, da odgovarjajo v skladu z normami (…) in odgovarjajo v smislu tega, kaj naj bi delali, ne pa kaj dejansko delajo.” (Boh 1966: 10). To pa ni vodilo k sklepu, da ankete nasploh niso uporabne. Nasprotno je bila veËina podatkov ravno anketnega tipa. Zaradi kritiËnosti do te metode so bile ankete veËinoma narejene po najviπjih standardih kontrole kakovosti (Toπ 1963; Tauber 1966; Jezernik 1970, 1977). Izbira vzorcev kaæe iznajdljivost pri izvedbi anket tudi za niæjo ceno in prilagojeno problematiki posamezne raziskave (namenski oz. kvotni, sluËajni, snow- ball). In konËno je znaËilnost raziskav raznovrstnost in visoka kakovost pristopov k analizi podatkov. Med drugim sreËamo πe danes redko uporabljane tehnike veËnivojske analize in analize omreæij (Rus in Odar 1976, 1977). V πtudiji komunikacijskih tipov se kaæe metodoloπka sofistikacija pri izdelavi indeksov, podprtih s faktorsko analizo, uporaba multivariatnih metod diskriminantne in faktorske analize in analize vplivov (BarbiË IzkoriπËanje zapuπËine slovenske empiriËne sociologije za danaπnje namene v okviru sekundarne analize 242 DR, Vol. XV (1999) 30-31 1978; glej tudi Golob 1971; Boh 1975). Uporaba metod za klasifikacijo, razvrπËanje, indeksiranje je bila v tistem Ëasu prvih raËunalnikov Ëista novost (npr. Boh in Saksida 1969; Knap 1975). Cela vrsta konkretnih rezultatov in ugotovitev iz teh raziskav bi zasluæila ponovno obravnavo ali preizkus. Denimo vrednote mladih in odnos do napredka iz konca πestdesetih let v primerjavi z izsledki novejπih raziskav mladine (Hribar 1968; Boh in KrofliË 1969), ali pa Ëisto konkreten kazalec o odnosu do skrajπanja delovnega Ëasa v primerjavi z zasluækom za raziskovanje spreminjanja delovnih vrednot in odnosa do prostega Ëasa (Jezernik 1965). Kljub nesporni kakovost in pomenu teh raziskav sta njihov vpliv in poznavanje danes zelo omejena, veliko podatkov izgubljenih, publikacij pogosto ni na razpolago. Nova generacija sociologov danes ponovno odkriva avtorje in pristope, ki so bili uveljavljeni æe v πestdesetih letih in ki so bili bolj znani v tujini kot doma. Spodbujanje zanimanja za te raziskave pa je tudi namen tega prikaza sedanjih potencialov uporabe teh raziskav. LITERATURA Bernik, Ivan. 1990. Current research on Social Stratification in Yugoslavia: Some Generalisations and Comments. Österrreichischen Zeitschrift für Soziologie, 15. Jahrgang, Heft 2/1990. BjegoviÊ, Alenka. 1979. Analiza teoretiËnih prijemov v empiriËnem socioloπkem raziskovanju v prvih letih sociologije na Slovenskem. Diplomska naloga. Mentorica Maca Jogan. Ljubljana, FSPN, 1979. Brislinger, E., E. Riedel in B. Hausstein. 1996. Empirische Sozialforschung aus der DDR und den neuen Bundesländern 1968 bis 1996. Köln: Zentralarchiv für empirische Sozialforschung and der Universität zu Köln. Davis, J., P. Ph. Mohler in T. W. Smith. 1994. Nationwide General Social Surveys. V I. Borg and P.Ph. Mohler. (eds.), Trends and Perspectives in Empirical Social Research. Berlin: Walter de Gruyter. Durkheim, É. (1992): Samomor / Prepoved incesta in njeni izviri. Ljubljana : ©kuc : Znanstveni inπtitut Filozofske fakultete. Ehling, M., C. von der Heyde, J. H. P. Hoffmeyer-Zlotnik, H. Quit. 1992. Eine deutsche Standarddemographie. ZUMA-Nachrichten 31, Jg. 16, November. Hyman, H. H. 1972. Secondary Analysis of Sample Surveys. New York: John Wiley & Sons, Inc. Lane, J.-E. 1990. Data Archives as an Instrument for Comparative Research. V E. Oyen. (ed.), Comparative Methodology. Theory and Practice in International Social Research. London: SAGE Studies in International Sociology 40: 187‡202. Mochmann, E., in P. de Guchteneire. 1988. Data services for the Social Sciences. V L. Kiuzadjan, K.T. Saelen, G. Soloviev (eds.), Information needs, problems and possibilities. Vienna: Eu- ropean Coordination Centre for Research and Documentation in the Social Sciences (Vienna Centre). Mochmann, E., Oedegaard, I. C., Mauer, R. 1998. Inventory of National Election Studies in Europe 1945‡1995: Belgium, Denmark, France, Germany, Great Britain, Hungary, The Neth- erlands, Norway and Sweden. Bergisch Gladbach: Edwin Ferger Verlag. Scheuch, E. K. 1990. From a data archive to an infrastructure for the social sciences. Interna- tional Social Science Journal, 123: 93‡111. Janez ©tebe 243DR, Vol. XV (1999) 30-31 Dodatek: Seznam navajanih raziskav Inπtituta za sociologijo in filozofijo ISF: BarbiË, A. 1978. Druæbena vloga komunikacijskih tipov. Ljubljana: ISF. BarbiË, A., K. Boh. 1969. Cross-national Program on Political and Social Change. (Pilot Study). V okviru mednarodnega projekta Verba, S.: Political and Social Change. Ljubljana: Institute of Sociology and Philosophy, University of Ljubljana. Boh, K. 1966. »asovni budæeti. Kako zaposlena æena troπi prosti Ëas. Iz mednarodne raziskave Szalai, A.: Time Budgets Survey (TB65). Ljubljana: ISF. Boh, K. 1975a. Socialno psiholoπki faktorji v naËrtovanju druæine. Ljubljana: ISF. Boh, K. 1975b. Regulacija fertilnosti v razliËnih slojih slovenske druæbe. I.del. Ljubljana: ISF. Boh, K. 1976. Regulacija fertilnosti v razliËnih slojih slovenske druæbe. II. del. PoroËilo o pilotni raziskavi. Ljubljana: ISF. Boh, K. in M. KrofliË. 1968. Kako mlajπa generacija vrednoti gospodarski in politiËni poloæaj v svetu danes in kakπen razvoj napoveduje v bodoËnosti. V okviru mednarodnega projekta Images of the World in the Year 2000 (IW2000). Raziskovalna naloga. Ljubljana: ISF. Boh, K., B. Mesec in V. Skalar. 1968. Motivi kajenja pri mladini. Ljubljana: ISF. Boh, K., N. Sadar - »ernigoj. 1983. Spreminjanje æivljenjskih vzorcev v evropskih druæinah. Razvojni trendi v 15 evropskih dræavah. Ljubljana: ISF. Boh, K. in S. Saksida. 1969. NaËin in vrste porabe prostega Ëasa pri razliËnih socialnih kategorijah. Poskus tipologije porabe Ëasa. Ljubljana: ISF. Golob, M. 1969. Kooperativni odnosi na vasi v preteklosti in danes. III. del. Ljubljana: ISF. Golob, M. 1970. Kooperativni odnosi na vasi v preteklosti in danes. IV. del. Ljubljana: ISF. Golob, M. 1971. Monografsko testiranje ruralnih stratifikacijskih procesov. Ljubljana: ISF. Golob, M. 1975. Inovacije in izroËilo v socializacijskih procesih na vasi. Ljubljana: ISF. Hafner, Z. 1972. Krajevne skupnosti v mestnem obmoËju Ljubljane. Ljubljana: Mestna konferenca SZDL Ljubjana. Hanæek, M.1979. Konceptualizacija indikatorjev socialnega razvoja za potrebe planiranja: 3.del. Ljubljana : ISF. Hribar, S. 1968. Druæbeno politiËne vrednote mladih. Ljubljana: ISF. Jezernik, M. 1965. Motivacija in staliπËa proizvajalcev pri uvajanju 42-urnega delovnega tedna. Ljubljana: ISF. Jezernik, M. 1970. “Vrednost rezultatov anketnih raziskav”. Anthropos 1/1970. Jezernik, M. 1977. Hierarhija motivacijskih faktorjev v industriji. Ljubljana: ISF. Jezernik, M. in T. Samec. 1976. Mnenja obËanov o bodoËi ureditvi urbanizacije Domæal. Ljubljana: ISF. Knap, Æ. 1975. Nekateri matematiËni principi klasifikacije entitet v sociologiji. Ljubljana: ISF. Kranjc - »uk, A. 1967. Grupne karakteristike in formiranje delovnih grup. Projekt Druæbeni procesi, odnosi in strukture v delovnih organizacijah. Ljubljana: ISF. KrofliË, M. 1963. Aplikacija Osgoodove metode semantiËnega diferenciala pri merjenju uËinkov eksperimentalno povzroËene frustracije. Ljubljana: ISF. Mlinar, Z. 1965. Druæbena participacija obËanov v krajevni skupnosti. Raziskava v podeæelskem kraju Dolina. Ljubljana: ISF. Mlinar, Z. in J. Jerovπek. 1968. Vloga lokalnih voditelji in druæbeno-politiËna participacija. V okviru projekta Vrednote lokalnih voditeljev - Mednarodna raziskava o politiËni participaciji. Democracy and Local Governance - International Studies of Values in polities (DLG65). Ljubljana: ISF. Rus, V. 1968. Komparativna analiza komunikacij, moËi in odgovornosti v delovni organizaciji. Projekt Druæbeni procesi, odnosi in strukture v delovnih organizacijah. Ljubljana: ISF. Rus, V in M. Odar. 1976. OdloËanje v delovni organizaciji. I.del. Ljubljana: ISF. Rus, V in M. Odar. 1977. OdloËanje v delovni organizaciji. II.del. Ljubljana: ISF. IzkoriπËanje zapuπËine slovenske empiriËne sociologije za danaπnje namene v okviru sekundarne analize 244 DR, Vol. XV (1999) 30-31 Saksida, S. 1962. Anketa o masovnih komunikacijskih sredstvih. MKS62. Vpraπalnik. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Socioloπki inπtitut. Saksida, S., A. Caserman in M. KrofliË. 1965. Prosti Ëas delavcev v SR Sloveniji. (Iz podatkov MKS). Ljubljana: ISF. Saksida, S., A. Caserman in K. PetroviÊ. 1974. “Social Stratification and Mobility in Yugoslav Society.” V: Toronto 1974. Some Yugoslav papers presented to the 8th world congress of I. S. A.. Ljubljana: University of Ljubljana. Toπ, N. 1963. “Metodoloπke reπitve. Iz socioloπke raziskovalne prakse.” Problemi 1962-63. Tauber, A. 1966. Organizacija mreæe izpraπevalcev za socioloπke raziskave. Ljubljana: ISF. Janez ©tebe