/h
ki

1

LETO I.
I
Izhajal dvakrat na mesec.
Naročnina četrt-' iletno 12“dina jev.
Uredništvo in lupravništvo:
jLjnbljana, Karla larksa trg 2 (prej Turjašk trg)
kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
Štev. 8.
Ratificirajte konvencijo Mednarodne Organizacije Dela.
Že izza davnih časov so bili v privatnem, javnem in mednarodnem pravu stvari, mrtvi predmeti, vedno predmet razpravljanja in reguliranja. To se ni spremenilo niti z veliko francosko revolucijo, ki je, formalno seveda, proklamirala „prava človeka“ ker je to „pravo človeka“ bilo pravo buržuazije, da svobodno in nemoteno izkorišča delovno moč delavca in s tem osebo. To „pravo“ je delalo ovire kolektivnemu zastopstvu in zaščiti delavca, ker je smatrano, da tako zastopstvo — tepta osebno svobodo!
Le žilava borba in vsakodnevne zahteve organiziranega in marksistično obrazovanega delavskega razreda je zamajalo to trditev in te zastarele pojme. Pod vplivom razredne borbe delavskega razreda se javlja prvič v zgodovini pojem zaščite delavne sile in s tem zaščita delavske osebnosti, to je delavca, človeka, lastnika delavne sile.
v Ta ^orba delavskega razreda je šla cez tisoče in tisoče stavk, skozi tovarne in delavnice, s sodelovanjem miljon in miljon delavcev vseh dežel; skozi preganjanja delavskih organizacij, krvavih nasilj nad delavci, zapiranjem, izgoni, Črnimi knjigami, bojkoti organiziranih delavcev. In niso mogli zaustaviti te
borbe. Noben reakcionarni bes buržuazije, ki je verovala, da samo iz grobov in kosti delavcev rastejo profiti industrije, ni moga zajeziti te borbe.
Prvi dogovori med posameznimi delodajalci in delavskimi organizacijami So imeli značaj velike svetovne revolucije. Ker tu je zmagal princip ravno-pravja delavca z delodajalcem. Iz tega embrionalnega dogovornega stanja med delavci in delodajalci so se pozneje razvili dogovori, ki so objeli vse delavce enega kraja in vse delodajalce istega kraja, in dogovori, ki so objeli vse organizirane delavce ene države in vse organizirane delodajalce ene države. In tako je naposled iz teh dogovorov po raznih državah in sorazmerno sili delavskega razreda vznikalo delavska zaščitna zakonodaja.
Delavskemu razredu je naposled uspelo, da svoje zahteve uveljavi v enem iz najvažnejših mednarodnih dogovorov v „Dogovoru o Miru“, ki v svojem XIII. delu ustvarja specialno mednarodno organizacijo s ciljem, da se delavska zaščitna zakonodaja sprovede po vseh državah.
Motivacija za ustanovitev te organizacije v Dogovoru o Miru se glasi: »Ker ima Društvo narodov za cilj ohranitev svetovnega miru, a tak mir dr.,la Lko °brani samo, ako počiva na ružabni pravici;
kateri erpOrizs^ifi0takšni P0?0!* zadel0> in * aaevajo mnogim krivico, pomanjkanje, ki povzročajo nezadovoljstva tako velika, da vsled tega spravljajo v nevarnost svetovni mir; m ker je zboljšanje takšnih razmer prepotrebno kakor n. pr. ureditev delovnega časa, odreditev največjega dnevnega in tedenskega delovnega časa, ureditev ponudb ročnega dela, preprečitev brezposelnosti, jamstvo zadostne dnevnice za dostojno življenje, zavarovanje delavca za slučaj bolezni in nezgode, zaščita otrok, mladine in žene,
pokojnine za starost in neusposobljenost, zaščita interesov tujih delavcev, priznavanje načela svobodnega združevanja, ustanovljanje strokovnih in poklicnih učilišč, kakor tudi drugih sličnih mer;
„visoke dogovor sklepajoče države, navdahnjene s čutom pravice in člo-večanstva, kakor tudi z željo, da zagotovijo trajni svetovni mir, se strinjajo s sledečim “
To „sledeče“ je ustanovitev Mednarodne Organizacije Dela, enega mednarodnega socialnopolitičnega parlamenta, sestavljenega iz enega zastopnika od vsake delavske, oziroma delodajalske organizacije in p* dva zastopnika vlade vsake države. Ta parlament je že zasedal sedemkrat in sklenil nešteto odlokov in priporočil, med katerimi so najvažnejše vašingtonske, ker vsebujejo osemurni delavnik, zaščito žen in otrok, prepoved nočnega dela, pomoč brezposelnosti itd.
To je bilo pred sedmimi leti.
Po dogovoru o miru je vsaka država dolžna, da sklepe Mednarodne Organizacije Dela najpozneje za leto dm ratificira (odobri) v parlamentu.
Nešteto držav je že to storilo in so sprejele sklepe MOD o delavski zaščiti. Med državami, ki od mnogoštevilnih raznih neobhodno koristnih sklepov niso niti enega še ratificirale, niti po sedmih Jetih, je — poleg- Albanije — edino še Jugoslavija. Vsled takih postopkov vladajoče buržuazije je ta država postala zasmeh in strašilo vsemu kulturnemu svetu.
Zato treba delavstvu Jugoslavije, da na vseh svojih shodih energično zahteva ratificiranje konvencije Mednarodne Organizacije Dela, da s tem pokaže buržuaziji, da noče več trpeti in ne bo trpelo preziranje teh točk Dogovora o Miru, ki ga je tudi Jugoslavija podpisala, ki govore o delavskih zahtevah.
Pripravimo se na veličastno proslavo 1. maja 1926!
Bliža 8e 1. maj, bojevni praznik mednarodnega proletariata. Letošnji i. majnik v Sloveniji mora postati mogočna proslava vstajenja delavske moči v znamenja ujedinjenja strokovnih organizacij.
Strokovna komisija kot oblastni odbor Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije je sklenita na svoji zadnji seji, da opozori vse strokovne organizacije in vse razredno delat stvo na to, da se takoj po vseh krajih začne z obsežnimi pripravami za 1. maj 1926.
V vseh večjih krajih naj takoj začno s pripravami za 1. majsko proslavo krajevni medstrokovni odbori, odnosno, kjer teh ni, krajevne strokovne podružnice. Te naj takoj skličejo tudi zastopnike delavskih, gospodarskih in kulturnih organizacij. Ker so organizirani v enotnih strokovnih organizacijah pripadniki obeh glavnih delavskih političnih struj, bodo ti itak sodelovali kot člani ZDSZJ. Na tem sestanku naj se izvoli poseben odbor za 1. majsko proslavo, v katerem naj bodo zastopane omenjene organizacije, in v kraju, kjer je več pod-jetij, tudi delavci iz vseh podjetij. Kjer bi bil tak odbor številčno zelo močan, naj se iz njegove sredine izbere ožji odbor, da je s tem omogočeno hitro poslovanje.
Ta odbor naj potem vsestransko pripravlja 1. majsko proslavo, ki jo priredite
v vsakem kraju tako, kakor najbolje odgovarja krajevnim razmeram. Po nekod bo samo manifestaeijski shod, po večjih krajih pa naj bo na predvečer 1. maja in na 1. maj popoldan ali zvečer večja prireditev (dramatična predstava,tj koncert, umetniški proletarski večer, 'veselica ali podobno).
Strokovna komisija bo izdala letosftudi „1. majski spis“ Z bogato, pestro vsebino in s slikami. Sodrugi, ki hočejo kaj napisati za ta spis, naj pošljejo svoje prispevke najkasneje do velikonočnih praznikov na Strokovno komisijo s pripombo „Za 1. majski spis“.
Do 15. aprila naj pa sporeče istotam vse podružnice, oziroma posamezni sodrugi, koliko izvodov 1. majskega spisa bodo naročili, da bomo vedeli tiskati primerno število. Priporočamo vsem, da si ga na-roče čim več izvodov.
Strokovna komisija bo izdala tudi „1. majske znake“ iz pločevine in z utisom „1. maj 1926“. Znaki bodo zelo lepo izdelani in tfajne vrednosti. Ceno bomo objavili kasneje.
Ker je ves čisti dobiček od 1. majskih spisov in od 1. majskih znakov namenjen za brezposelne, naj posamezni kraji nikar ne izdajajo svojih posebnih znakov, ker s skupnim delom in skupnimi prispevki je vedno več sadov, kakor pa če dela vsak zase. Organizacije naj sporoče najkasneje do 15. aprila koliko znakov vzamejo.
ZUSZJ bo izdala tudi svoj „1. majski manifest“, v katerem bodo objavljene vse parole za 1. maj.
Živele enotne strokovne organizacije!
Živela enotna proslava 1. maja 1926!
Strokovna komisija
kot obl. odbor ZDSZJ, Ljubljana.
Onim, ki so člani dveh organizacij!
Na svoji plenarni seji je centralni odbor razmotrival vprašanje dvojnega članstva nekaterih članov „Ujedinje-nega Saveza Železničarjev Jugoslavije“.
Mentaliteta, ki jo je povzrotilo pri marsikaterem železničarju šikaniranje in preganjanje, in kateremu je zopet kriva neodločnost in nezavednost, je rodila neke vrste samogoljufijo. Ta samogoljufija, da se tako izrazimo, deluje nekako tolažilno na marsikaterega železničarja, češ, nočem se zameriti nobenemu in v takem napačnem na-ziranju se da organizirati — ne trdimo, da se organizira — nego on se da organizirati tistemu, ki ga nagovarja, pa četudi je že organiziran.
Tako se je dogodilo, da je pri „Ujedinjenem Savezu Železničarjev Jugoslavije“, ki je razredno bojevna organizacija, več članov, ki so tudi člani nekakih kategorijskih, na videz brezbarvnih organizacij oziroma žolte organizacije.
K „Ujedinjenemu Savezu Železničarjev Jugoslavije“ ga vleče proletarski inštinkt, da je to njegova, prava organizacija, v katero spada. Pri „Društvu Strojevodij“ (ta kategorijska organizacija prihaja namreč tu največ v poštev), „Društvu Kurjačev“ pa je organiziran kot strojevodja ali kurjač, dasi sta si obe organizaciji diamen-tralno nasprotni po svojem programu.
Ako takega člana vpraša, zakaj je tudi organiziran n. pr. pri „Društvu Stroje-
vodij“, ne zna nič povedati v opravičilo, nego zmaje z ramami, češ, iz nekake tradicije ali celo iz pietete.
Centralni odbor je na svoji seji, razmotrivaje vse to, konštatiral sledeče:
1.	„Društvo Strojevodij“, „Društvo Kurjačev“, „Zveza Jug. Železničarjev“ ovira moč razredne organizacije v borbi za pravice vsega železničarskega proletariata. ker s svojim neproletarskim stališčem niti ne more podpreti zahtev železničarjev niti braniti še teh pravic, ki so še ostale. Razcepljenost ni še nikdar koristila železničarjem.
2.	Vsak železničar-strojevodja, kurjač itd. s tem, da plačuje članarino „Društvu Strojevodij“, „Društvu Kurjačev“ gmotno in moralno podpira to neproletarsko organizacijo in s tem neposredno deluje proti razredno bojevni organizaciji „Ujedinjenemu Savezu Železničarjev Jugoslavije“.
3.	V slučaju kakšne akcije, ki jo zahtevajo interesi železničarjev, da se obrani ali pribori ta ali ona pravica, oziroma uveljavi kaka za obstoj železničarjev nujna zahteva, pridejo taki člani v neljub položaj, ker se zahteva od njih nemogoče: to je pokoriti se ukrepom in disciplini organizacije, katere član je. Dvem nasprotujočim si ukrepom tak član ne more zadostiti. To se je jasno pokazalo ob zadnji 24 urni obustavi dela leta 1924 in v mnogo drugih slučajih.
4.	Neznačajno je za resnega že-lezničarja-proletarca, ako hoče nekako skrivati svoj pravi obraz ter skuša sedeti na dveh stolih. V današnji borbi med delom in kapitalom pa se tudi ne sme dopustiti dvolična igra. Tu velja: Ali z nami, ali proti nam. To je istovetno: ali z delavstvom, ali s kapitalisti.
Vsled tega je plenarna seja centralnega odbora in predsednikov 28 podružnic in sekcij dne 21. februarja 1926 soglasno sklenila:
a)	Pozvati vse dotične svoje člane, ki so člani dveh organizacij, da se odločijo za eno ali drugo. Tam, kamor jih vleče zavednost,, tja se naj odločijo. Za to se djoloči kot zadnji rok 1. maj 1926.
b)	Člani, ki se na ta poziv do 1. meja 1926 ne bodo ozirali, se potom pristojnih podružnic pozovejo, da izstopijo iz članstva „Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije“.
Centralni odbor pričakuje, da vsi, katerih se ta poziv tiče, pokažejo svojo moško, proletarsko voljo in se opredelijo tja, kamor v resnici^ spadajo, to je v „Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije“.
Časi so resni!
Vsak član mora postaviti celega moža. Centralni odbor USŽJ.
Internacionalni pregled.
Konflikt pri nemških državnih železnicah. Železniške strokovne organizacije so vložile pri rednem sodišču tožbo proti železniški družbi, ki se ni držala obvezno izvršenega izreka razsodišča. Tožba se o-pira na sledeče določbe, ki jih obsega zakon o državnem prometnem osobju: „Zakon in naredbe o delavskem in zavarovalnem pravu, ki so v splošnem v veljavi, veljajo, ako niso v nasprotstvu z zakonom, tudi za uradnike, nameščence in delavce družbe.“
V tožbi je dokazano, da železniška družba doaedaj ni nikdar upoštevala teh zakonov.
Sklep za stavko železničarjev Elzas-Lotringen. Vsled močnega nezadovoljstva železničarjev Alzacije-Lotarinške se je 9. februarja sestavil „Akcijski odbor združenih železničarskih zvez“ z „Alzacijsko-Lotarinško uradniško zvezo“, ki je soglasno sklenil: Poseči po dosedaj še neuporabnem sredstvu — stavke —, da se izvojujejo zahteve, ki se naj razširi na bojno fronto vseh organizacij Alzacije Lotarinške, ki so voljne, da stopijo aktivno v boj za dosego pravic tlačenih narodnih manjšin in za o-brambo elementarnim zahtevam in pravicam tičočih se mezd in plač.
Ta „Akcijski odbor združenih železničarskih zvez“ je sestavljen iz vseh železničarskih zvez raznih političnih in nepolitičnih naziranj, izvzemši francoske strokovne zveze, ki pa je izjavila, da ne bo na noben način delala stavkokazko službo. (ITF.)
Železničarska stavka v angleški koloniji Sierra Leone. 14. januarja so železničarji angleške kolonije Sierra Leone (vzhodna Afrika) stopili v stavko. Guverner je odredil široke odredbe. PoLcija je zasedla progo in jo straži. Železničarji se niso ustrašili, tako da se vrši promet za silo z vojaki. Poleg tega so pozvali telegrafiste kot stavkokaze in zaprli več stav-kujočih. Trgovska zbornica in občinski svet Freetowna, glavnega mesta Sierra Leona, sta prosila guvernera, naj poravna konflikt. Guverner je izjavil, da se s strokovnimi organizacijami prej ne bo pogajal, preden se zopet ne začne delo. K temu ga je podprla še brzojavka angleškega ko-lonijalnega ministra, v kateri guvernerju zagotavlja svoje popolno zadovoljstvo. Tudi železničarji vztrajajo. (ITF.)
Položaj železničarjev v Franciji. V svoji zadnji številki se organ francoske železničarske federacije pritožuje, da se niti železničarske družbe niti vlada ne zmeni za zahtevo povišanja plač, ki so jo stavile vse centralne organizacije železničarjev, ter ugotavlja, da je vsled tega čutiti med železničarji veliko nezadovoljstvo, ki narašča vsak dan. Plače železničarjev so tako nizke, da ni mogoče z njimi shajati in se mora nekaj ukreniti. (ITF.)
Angleški parlament je zavrnil načrt zakona o pokojninah železničarske družbe. Poslanec A. E. Townend, član izvrseval-nega odbora angleških železničarskih pisarniških zvez, je označil projekt kot nepopoln in zahteval njega odklonitev. Parlament je nato s 341 glasovi proti 10 odklonil načrt. (ITF.)
Izpred sodišča.
Dne 23. febr. 1926 je stal nadpremi-kač na državnem kolodvoru Klančar Martin pred kazenskim sodiščem radi pregreška po §§ 335 in 337, t. j. nezgode, ki seje 11. avgusta 1925 pripetila pri premikanju in sestavljanju beograjskega brzoGaka na glavnem kolodvoru. Obtoženec je vodil premikanje ter se je zagovarjal, da je vršil svojo dolžnost tako, da je pred premikanjem pregledal progo ter ob svoji strani vlak, ako ni kake zapreke, ter se postavil ob stroj kakor predpisano, dočim je Fr. Cvelber, spremljevalec stroja, pregledal vlak od druge strani. Ker ni bilo opaziti najmanjše zapreke, je dal obtoženec znamenje z zastavo in glasnim krikom „naprej“, na kar je spremljevalec stroja Cvelber
dal znamenje z žvižgom in zastavo za odvoz. Komaj pa se je vlak pomaknil, padel je raz strehe konec zadnjega voza čistilec Jože Ahlin, ki je ravno nalival vode v stranišče zadnjega voza, ter se težko poškodoval.
Nadpremikač Klančar, ki opravlja že 30 let točno in vestno syojo službo, je pri svojem prvem zaslišanju preveč odkritosrčno izjavil, da se ne spominja ali je poleg znamenja z zastavo dal tudi znamenje z žvižgom, in sicer radi tega, ker je bil zaslišan še le tri mesece po dogodku in bi se ne mogel spominjati na vsak žvižg. Pri razpravi se je s pričanjem premikača Cvelberja pojasnilo, da je tudi obtoženec zažvižgal in je ravno vsled tega, ker je kot spremljevalec vlaka čul žvižg in ukaz „naprej“, od svoje strani zažvižgal in dal znamenje z zastavo, da je prosta pot. Izvedenec Martin Košuta je deloma ugodno pričal za obtoženca, da je namreč dogodek prav izreden in da se kaj tacega pripeti komaj enkrat na tisoč slučajev. Trdil pa je, da mora nadpremikač v vsakem slučaju brez izjeme dati znamenje z zastavo in z žvižgom. Kar se tiče pregledavanja vlaka, je po njegovem mnenju dovolj, da voditelj premikačev pregleda, če bi bilo zapreke v smeri vožnje vlaka, pod vozovi in ob strani, ni pa vezan obhoditi ves vlak. Nezgoda se je torej pripetila po nesrečnem slučaju.
Pri razpravi se je pa tudi pokazalo, da kljub pravilniku ni dovolj osobja, da bi se vršila služba premikačev docela pravilno. Dočim bi moralo biti pri premikanju in sestavljanju vlaka skupina najmanj pet premikačev na razpolaganje, so le štirje (ker je v interesu štedenja uprava enega reducirala), v predmetnem slučaju bila sta dva, mesto trije. Ker morata biti nadpremikač in spremljevalec stroja ob stroju, se vlak ne more dovolj točno pregledati. Glavna krivda torej leži v pomanjkljivi upravi in v reduciranju delavcev.
Tako se postavljajo pred sodišče železničarski delavci, katerim groze težke kazni za vsako nezgodo, dasi je v bistvu in navadno kriva pomanjkljiva uprava.
Obtoženec M. Klančar je bil oproščen krivde in kazni. Upravi pa naj bo to resen opomin, da takoj zopet da skupini reduciranega moža nazaj ter tako od svoje strani pripomore k varnosti in rednosti službe.
Povračilo železniški upravi prizadete škode.
Med drugimi za železniško osobje neprijetnimi določbami v zakonu o državnem prometnem osobju je tudi tista v členu 83, ki govori o povrnitvi škode povzročene državnim prometnim napravam s strani njenih uslužbencev.
Ker tukajšna oblastna železniška direkcija dokaj pridno, večkrat tudi brezobzirno, uporablja in izvaja določbe navedenega člena, je radi tega dobro, če se z njimi v poštev došlo osobje nekoliko bližje seznani.
Vsebina tega člena pragmatike obstoja v glavnem iz naslednjega. Kdaj lahko predpiše prometna naprava posamezniku povrnitev škode; kako je postopati, kadar je sokrivih več uslužbencev zaedno; kako se izvrši pred-
pis povračila in kako je postopati, kadar je nemogoče povračilo predpisati.
Železniški upravi je vsak njen uslužbenec odgovoren za škodo in poškodbe, povzročene državni imovini, ter za poškodbe, izgubo in manjke pri privatni imovini, ki je železnici poverjena Povrnitev take škode sme železniška uprava predpisati uslužbencu, ki je škodo povzročil s hudobnim namenom ali pa z malomarnostjo.
Iz tega torej sledi, da se uslužbencu, ki je sicer povzročil škodo poškodbo ali primanjkljaj goraj naštete imovine, vendar pa se mu ni moglo dokazati, da je vse to storil s hudobnim namenom (nalašč) ali pa v ded malomarnosti (ne s hudobnim namenom, toda ve-doma radi brezbrižnosti), ne mere predpisati omenjeno povračilo.
Škodo uslužbenec lahko povzroči in naredi nehote in nevede, po neprevidnosti ali s površnostjo pri naglem in obilnem poslu. V takem slučaju je postopanje po členu 83 zak. o drž. prom, osobju nedopustno, ker niso podani za to zakoniti pogoji (hudobni namen ali pa malomarnost). Za poslednje primere more žel. uprava prizadetega uslužbenca kaznovati kvečjemu le s primerno administrativno kaznijo ah globo po določilih členov 145 in 146 istega zakona. Da more železniška uprava ob nastali škodi vse to ugotoviti, zasliši zapisniško vse prizadeto in soudeleženo osobje. Tak zapisnik služi kot podlaga za nadaljno obravnavanje proti uslužbencu, ki je škodo ali poškodbo in primanjkljaj zakrivil. Radi tega dejstva je bistvenega pomena za vsakega v poštev došlega uslužbenca, da poda take iz- , jave ob zaslišanju, ki sicer odgovarjajo resnici, vendar pa se mu ne more na podlagi njih dokazati zlega namena ali malomarnosti. Če bi se pa kljub temu pripetilo komu, da bi mu železniška uprava predpisala povrnitev škode, ne da bi mu predhodno mogla dokazati zlega namena ali malomarnosti, tedaj naj se prizadeti uslužbence pritoži odnosno prosi, da se odredi obnova postopanja. V taki pritožbi odnosno prošnji je treba navesti vse važne momente v poteku slučaja ter vršitev dela prizadetega tako, da bo upravi dokazano, da škoda ni bila storjena namenoma ali z malomarnostjo.
Kadar je na nastali škodi soudeleženih več uslužbencev, tedaj jo morajo vsi povrniti. Deleži se posameznikom odredijo sorazmerno njih krivdi. Če se pa deleži na tak način ne morejo dognati, tedaj pa služi za določitev razmerja višina uslužbenčeveplače.
Seve sme železniška uprava vse take deleže predpisati samo tistim uslužbencem, kateri so škodo ali poškodbo itd. povzročili s hudobnim namenom ali z malomarnostjo.
V smislu določil člena 83 omenjenega zakona bi bilo torej povsem nepravilno in nezakonito, če bi železniška uprava kratkim potom predpisala skupini uslužbencev povrnitev škode, ne da bi predhodno ugotovila njih krivdo ter neizpodbitno dokazala vsakemu uslužbencu posebej, da je škodo povzročil s hudobnim namenom ali z malomarnostjo.
Povrnitev škode odredi železniška uprava sama in neposredno. V dosego tega se dostavi uslužbencu pismena odločba.
Plačilo v povrnitev predpisane odškodnine železniška uprava lahko za-hteya takoj v gotovini. Ako je slednje neizvedljivo, tedaj se pa vplačilo izvrši z odtegovanjem od usluž-benčeve plače, pokojnine ali podpore.
Škodo, za katero se ne more nihče obdolžiti, namreč da jo je s hudobnim namenom ali malomarnostjo povzročil ali se uslužbencem krivda sploh ne more dokazati ali krivce dognati, se mora v celoti odpisati.
Pripomniti je še, da so odločbe, glede povrnitve škode, takoj pravo-močne in izvršne in je zaradi tega treba z vsemi opravdanimi pritožbami odnosno prošnjami hiteti, da prizadeti z odtegovanjem od plače ne bo preveč in predolgo po nepotrebnem trpel.
Kako površno postopa tu uprava in razlaga zakon v škodo osobju, oziroma sploh prekorači odredbe zakona, je jasen dokaz naslednji odlok komercialnega odelenja ljubljanske direkcije, s katerim je ta predpisala kar 41 delavcem povrnitev škode, dasi je niso povzročili s hudobnim namenom ali z malomarnostjo.
Odlok se glasi:
„Dne 18 • unosno 19. julija 1924 je zginila iz tamošnjega skladišča 1 vreča sladkorja v teži 100 kg. Ker je vse osobje več ali manj odgovorno za varnost robe v skladišču, vam predpišemo po § 81 zakona o državnem saobra-čajnem osobju del upravi nastale škode v povračilo v iznosu Din 4635
Načelnik komercialnega odelenja: Viaic m. p.'
Ali naj taki odloki obveljajo?
Bolniška blaganja.
Dne 11. aprila 1926 se vrši v Beogradu glavna redna skupščina bolniške blagajne. Izvoljeni in imenovani delegati bodo imeli zastopati naslednje predloge:
1.	Predlog za povišanje, podaljšanje in izplačevanje hranarine.
Ker otežkočajo določbe § 52 naredbe, ki določajo: „da dobi član bol. fonda, katerega prejemki so za časa bolezni ustavljeni, 70°/o hranarine, njegova rodbina pa ako se zdravi v bolnici največ le 50% ako je pa samec le 25% hranarine“ in traja po § 56 izplačevanje hranarine največ 26 tednov, je vsako uspešno zdravljenje nemogoče in obsojajo družine teh članov bul. fonda (delavcev) na bedo in pomanjkanje, dočim je za regulirano osobje predvidena po zakonu o državnem saobra-čajnem osoblju celoletna plača, skleni glavna redna skupščina
1.	da se § 52 naredbe spremeni v toliko, da ima glasiti: „Novčana pomoč iznosi 100% onih prinadležnosti, koje su članu usled bolesti obustavljene.
Ako se član bolesničkog fonda, koji ima pravo na hranarinu, u bolnici leči a ima porodicu pripada i njegovoj porodici za vreme lečenja člana u bolnici cela hra-narina dočim ako član nema porodice dobiva polovinu hranarine.
Novčana pomoč se daje, dog bolest traje ali najduže kroz 52 nedelja a počinje teči od onog dana, kojega su prinadležnosti članu usled lekarski ustanovljene nesposobnosti za rad obustavljene.“
—k—
Karl Marx in strokovne organizacije.
(5. nadaljevanje.)
Še danes se pri nas prevneti pristaši ene ali druge stranke prepirajo, ali naj bodo enotne strokovne organizacije strankarsko neodvisne ali ne. Marx je bil za njihovo strankarsko neodvisnost še tedaj, ko je bila delavska politična stranka enotna. Tem bolj potrebna je strankarska neodvisnost strokovnih organizacij danes, ko je naš proletariat razcepljen na polno političnih grup, od katerih pa nobena ne predstavlja resnične delavske stranke. Tudi, ko se ta ustvari, ne bodo smele biti strokovne zveze odvisne od nje.
S tem, da hočejo biti strokovne organizacije strankarsko neodvisne, se pa nikakor ne izjavljajo za politično nevtralnost. Teh dveh stvari se ne sme zamenjavati. Politična nevtralnost pomeni brezbrižnost za vsako politiko. Delavskim strokovnim organizacijam gotovo ne more biti vseeno, ali da država vse za vojsko, ali vlada vojaška diktatura ali demokratičen režim. Strokovne organizacije so nasprotno najbolj živo zainteresirane na tem, da se vsesplošno boljšajo
razmere za delavski razred, in bodo podpirale vsako gibanje, ki bo šlo za tem, da na celi črti zlomi ofenzivo kapitala in reakcijo in da uveljavi delavsko moč.
Vsi se prav dobro zavedamo tega, da je reakcija pri nas navalila predvsem na revolucionarno delavsko politično gibanje zato, da stre delavsko moč, da poslabša socialno zakonodajo, da poveča kapitalistične profite, da zniža delavske plače, podaljša osemurni delavnik itd. Boj za vse to je politično-gospodarskega značaja.
Zato pa je potrebno mesto prepiranja o strankarski neodvisnosti strokovnih organizacij zgraditev močne bojevne delavske stranke, ki bo samo olajšala delo strokovnim organizacijam. Te pa bodo pri vsem tem ohranile svojo samostojnost in svojo odločujočo vlogo. Tega nas ne uči samo Marx, temveč tudi vsakodnevne izkušnje.
Prva internacionala in strokovne organizacije.
Marx ni bil samo revolucionarni teoretik, ampak tudi organizator. V Briisslu, kjer je bival od januarja 1845. 1. dalje po izgonu iz Pariza, je ustanovil z Engelsom in drugimi nemško delavsko zvezo. V tem društvu je imel predavanja o mezdnem delu in kapitalu. To delo je sedaj prevedeno tudi v slovenščino. Tudi v tej brošuri
najdemo nekaj Marxovih misli o strokovnih organizacijah. Zato priporočamo vsem strokovni-čarjem, da preštudirajo to Marxovo delo.
Kot velik organizator se je izkazal Marx pri ustanovitvi I. internacionalne delavske asociacije, t. j. prve internacionale. Internacionala je morala najprej imeti program, ki naj bi združil delavce vseh dežel. Sestaviti tak program, je bila tedaj (1. 1864) težka stvar, ker delavstvo je še bilo deloma nezavedno, deloma se je navduševalo za Proudhona, ki je bil proti strokovnim organizacijam, na Angleškem so pa prevladoval trade-unioni (izgovori: trejdunjoni), ki so bili proti vsaki politiki.
Marx je bil na stališču, da so strokovne zveze podlaga in središče delavskega gibanja, seveda take strokovne organizacije, ki se ne ba-vijo samo z dnevnimi plačami, ampak ki odkrito oznanjajo osvobojenje delavcev izpod današnjega mezdnega sistema. Kapitalistični mezdni sistem je pa le posledica privatne lastnine produkcijskih sredstev. Stremeti po odpravi tega sistema, se pravi, zahtevati socializacijo proizvajalnih sredstev. Marx ni hotel vseh teh misli razložiti v programu internacionale, da ne bi že v naprej odbil onih delavcev, ki tega še niso pojmovali.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
§ 56 „Bolesnički fond plača bolničke troškove, ako je uđvoljeno § 55, po po-atoječoj ili sporazumnoj, taksi za sve članove najviše za 52 nedelja a za porodice samo za tri meseca.“
Odstavek 2, 3, 4 ostanejo nespremenjeni.
Anologno roku od 26 nedelja produže ae i ostale pomoči bolesničkog fonda.
Članski ulogi naj se ubirajo ne glede na število delavnih dni od rednega 30 dnevnega zaslužka brez razlike na kalendarske dneve in dneve zaposlenosti in temu ustrezajoče naj se zaračunajo vse denarne podpore. Temu ustrezajoče naj se spremeni rešenje centralne uprave H. F. br. 366 od 26. junija 1924.
Predlog za izplačevanje hranarine direktno potom šefov službenih edinic.
Po določbah pravilnika za računovodstvo in finance humanitarnih fondov izplačuje do sedaj vsaka direkcija hranarino šele po zahtevi Oblastne uprave humanitarnih fondov in je to izplačilo vezano Po določbah vsakoletnega budžeta bolniškega fonda na budžetarno možnost. Vsled takega administrativnega postopanja morajo bolniki čakati dalj časa na pripadajočo hranarino. Ker bolniki, ki so vezani izključno na hranarino ob času bolezni, ravno ob času bolezni nikakor ne morejo čakati na tako izplačilo
skleni glavna skupščina, da se premeni pravilnik za računovodstvo in finance humanitarnih fondov glede hranarine skladno členu 73 pravilnika O poslovanju oddelku za računovodstvo in finance pri generalni direkciji odnosno oblastnih direkcijah, po katerem naj nakazuje šef neposredne službene edinice bolniku doteklo hranarino proti vsakomesečnemu obračunu z direkcijo in po ti z oblastno upravo humanitarnih fondov; eventualne diference se morajo izravnati s strani oblastne uprave humanitarnih fondov z direkcijo. Budžetna možnost za izplačevanje hranarine mora biti vsako leto dana in če jo budžet ne predvideva v zadostni meri, se mora dobiti ali z naknadnimi krediti ali virementi.
Ureditev zdravljenja v toplicah in kopališčih.
Centralna uprava humanitarnih fondov v Beogradu je uredila zdravljenje zavarovanih članov v kopališčih, zdraviliščih in toplicah z rešenji br. 444 od 10. junija
1925	in 466 od 11. junija 1925 ter odredila kot prispevek bolniške blagajne za zdravljenje v zdraviliščih in toplicah le gotov dnevni prispevek. S 1. januarjem
1926	jc bil tudi ta prispevek ukinjen.
Ker je gornje rešenje v nasprotstvu s
§ 17 točke a-3 naredbe in § 59 pravilnika, glavna redna skupščina s ki e ni
da se določbe čl. 17 točke a naredbe in § 59 pravilnika v polnem obsegu izvršujejo.
Ustanovitev centralne ambulante v Mariboru.
V Mariboru je stalno zaposlenih 3583 uslužbencev s 6514 rodbinskimi člani. V Maribor gravitirajo še proge Prevalje-Ma-ribor, Kotoriba-Pragersko, Celje-Št. Ilj ter tem pripadajoče stranske proge z ž783 člani. Ker je v Mariboru še ena največjih delavnic, je ustanovitev centralne ambulante v Mariboru utemeljena.
Dokler ne bo na razpolago sredstev za posebno zgradbo, naj se angažirajo potrebni specialisti, ki bodo ordinirali v svojih privatnih ordinacijah, kar se je glede zobozdravljenja v Mariboru že storilo.
Ostale predloge objavimo prihodnjič.
Strokovni vestnik
Naše intervencije.
Za progovno delavstvo. V zad-njem času so bile izvršene naslednje intervencije :	‘
1.	radi izplačilnih listkov,
2- radi stalnosti prog. delavcev, radi podeljevanja pragov,
5' rad| čezurnega dela,
brezplačen	^	**
Rezultat intervencij je naslednji:
Gradbeni oddelek je že BVoječasno založil posebne izplačilne iigtke. Ker a jih pravilnik izrecno ne predvideva, je računsko osobje pri sekcijah bilo mnenja, da Jim jih m treba pisati. Na našo interven-cije se je gradbeno odelenje takoj obrnilo na vse sekcije ter izdalo nalog, da se »majo delavcem pri izplačilu dati tudi iz-P ačilni listki, da bodo delavci vsaj vedeli, aj dobe. Izplačilni listki se bodo po mož-
nosti dali že koncem marca, sigurno pa koncem aprila.
Stalnost delavcev. Ravno progovno delavstvo je bilo najtežje prizadeto, ker mora čakati leta in leta na stalnost, s tem pa seveda tudi na sprejem v provizijski zavod in ostale ugodnosti. Velik del progovnega delavstva je sploh pogodben in tako še legitimacij nima.
Vzrok temu je bil, da se je gradbeno odelenje držalo nekega starega normiranega staleža še baje iz prejšnje južne železnice ter je bilo mnenja, da preko tega staleža sploh ne sme imenovati delavcev stalnim.
Sedaj je tudi v tej za delavce važni zadevi zaznamovati velik napredek ter so dobile vse sekcije nalog, da takoj stavijo predlog za novo normiranje delavskega staleža ter pri tem upoštevajo najslabši zimski mesec. Na podlagi tega se bo stalež na novo normiral ter se bo na to (po 1. aprilu 1926) imenovalo začasne delavce stalnim. Na ta način bo prišla velika večina Uelavcev na progi do svojih pravic, obenem pa tudi do sprejema v provizijski fond.
Podeljevanje pragov. Ker smo dobili od nekod pritožbe glede razdeljevanja pra_ gov, smo se obrnili na gradbeno odelenje ter dobili naslednje pojasnilo:
Pragi se razdeljujejo strogo p0 tozadevnih predpisih ter se ne izvaja pri tem nikaka protekcija. Nastavljene! in delavci dobe prage — oženjeni več, samci manj — ter podelitev pragov ni vezana na službena leta. Razdelitev odobrava g. direktor sam.
(Prosimo vse podružnice, da nam takoj pošljejo konkretne dokaze, da se je pri razdeljevanju pragov dogajala protekcija, da zamoremo ponovno intervenirati.)
Čezurno delo. Z ozirom na poročilo podružnic, da nekateri prog. mojstri zahtevajo, da se čezurno dela, potem pa teh čezur ne zaračunajo, ampak puste drugi dan delavce toliko ur doma, smo naredili intervencijo, da se to dogaja v progovni sekciji Ptuj; a ta je odgovorila, da ji do danes ni znan niti en tak slučaj. Direkcija je zahtevala, da ji navedemo konkretne slučaje. Pozivamo podružnice, da nam take slučaje javijo in sicer z navedbo prog. mojstra ter časa, koliko in kdaj se je čezurno delalo, in da tega dela niso dobili plačanega kot čezurnega.
Pošiljanje prog. delavstva na brezplačen dopust. Po odgovoru gradbenega ode-lenja se ni poslalo na brezplačen dopust v preteklih mesecih nobenega stalnega delavca; sekcija Celje je vsled pomanjkanja kredita v Poljčanah odpovedala začasno službo štirim pogodbenim delavcem, ki pa so pri sprejemu podpisali izjavo, da se jim lahko vsak čas odpove. Enako je bilo v prog. sekciji Ptuj. Pri odpovedi se je oziralo le na kvalifikacijo in sposobnost ter na družinske razmere. (V toliko odgovori. Naročamo tem potom vsem podružnicam, da nam vedno navedejo konkretne slučaje, ker potem imajo intervencije uspeh, nam pa se prihrani nepotrebno pisarenje. Op. ur.)
Za progovne obhodnike. Na ponovno intervencijo glede potnega pavšala za progovne obhodnike smo dobili naslednje podatke:
Na svoječasno od nas ven po konferenci v Zidanem mostu stavljeni resoluciji na generalno direkcijo v Beograd, je ta pozvala ljubljansko direkcijo, da ji službeno razloži položaj ter stavi konkretne predloge.
Gradbeni oddelek je nato sestavil predlog ter predlagal k izmenjavi „pravilnika sporednih prinadležnosti“ posebne „obhop-niške doklade“ za progovne obhodnike. Na ta svoj predlog direkcija še ni dobila nikakega odgovora, pač pa pričakuje, da bo upoštevan ravno pri izmenjavi preje citiranega pravilnika. (Vse je sedaj odvisno od generalne direkcije, ter smo na njo naslovili ponovno tozadevno predstavko.)
Službena obleka. Glede službene obleke smo naredili naslednje intervencije:
1.	Podelitev čepic vlakospremnemu osobju postaje Novomesto.
2.	Podelitev škornjev uslužbencem postaje Novomesto: a) sprevodnikom Čelešnik, Goričnik, Boltar, Otovic, Deržaj. Flandija, Košele, Perič, Pungačar, Mežnar; b) pre-mikačem Mikula, Saje, Pogačar.
3.	Obleka nadsprevodniku Maguša.
4.	Obleka nadsprevodniku Bračko.
5.	Obleka premikaču Abram Franc, Bistrica-Boh. jez. (reklamacija).
6.	Škornje in kapa premikačem Arh in Böhm.
7.	čevlji za vse vlakospremno osobje.
Na to intervencijo smo dobili naslednji
odgovor:
Predmet: Službena obleka. Pritožba USŽJ. Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije
v Ljubljani.
Z ozirom na Vaš dopis štev. 138 z dne 5. februarja 1926 sporočamo, da bo v par dneh izšla okrožnica, na podlagi katere bodo postaje naročile vso službeno obleko, katera pritiče uslužbencem za leto 1925.
K točki 1 pripominjamo, da je vlakospremno osobje postaje Novomesto dobilo čepice leta 1923, torej jim pritičejo zopet za leto 1925.
K točki 2 a pripominjamo, da sprevodnikom škornji ne pritičejo ne po sedaj veljavnem „Pravilniku o službenem odelu“, kakor jim tudi niso pritikali po starem. Dobili pa bodo čevlje za termin oktober 1925.
K točki 2 b pripominjamo, da premi-kači bodo dobili za termin oktober 1925 škornje in čevlje.
K točki 3 in 4 pripominjamo, da Maguša Ludvik in Bračko Ivan sta činovnika III. kategorije 1. grupe in morata glasom „Pravilnika o službenem odelu“ celo obleko plačati. Z brzojavko št. 738 z dne 7. novembra 1925 je bilo razglašeno, da oni vlakospremniki, ki so činovniki III. kategorije, lahko naroče obleko po celi oziroma polovični ceni. Pa ne eden ne drugi navedenih si je ni naročil.
K točki 5 in 6 premikači: Abram Franc, Arh Anton in Bolim Anton bodo dobili reklamirano obleko za oktober 1925.
K točki 7. Čevlje so vsled nezadostne zaloge dobile zaenkrat samo nekatere kategorije in še to samo v nekaterih postajah. Ostali dobe čevlje z ostalo dobavo, kakor je bilo že uvodoma rečeno v smislu določb „Pravilnika za službeno odelo“.
Načelnik saobračajnega odelenja: Benedek s. r.
Iz tega odgovora je razvidno, da se bo službena obleka za leto 1925 šele naročila in jo bo torej osobje šele dobilo.
V	kolikor smo dobili glede službene obleke še pritožbe, so intervencije še v teku ter bomo rezultat pozneje sporočili.
Za strojno opremne delavce Logatec in Trbovlje. Za strojno opremne delavce smo naredili svoječasno naslednjo intervencijo:
Strojno opremni delavci v Trbovljah morajo vršiti že več mesecev zelo naporno službo ter se jim stalno kratijo z začasnim pravilnikom zagarantirane pravice.
1.	Sedaj delajo službo v turnusih 12/24 ter ne dobe nikakih prostih dni v mesecu.
2.	Na južni napravi delata skupno po dva delavca; ako hoče izrabiti eden svoj redni dopust, mora drugi ta čas sam opravljati službo.
3.	Poleg svoje službe morajo čistiti kretnice, prinašati in odnašati svetilke, za kar je bil preje vedno normiran poseben delavec.
4.	Ako pridejo vroči vozovi, morajo strojno opremni delavci po nočni službi ostati se cel dopoldan y službi (nepretrgoma 18 ur) ter razkladati te vozove.
V	Logatcu pa vrši službo strojno oprem-nih delavcev 5 delavcev, ki imajo vsi z izjemo enega že nad 10 let službe, dva celo po 18 let in so zaposleni v turnusu 16/24, ne dobe plačanega nobenega čezurnega dela, ne dobe prostih dni po začasnem pravilniku. Če pa kdo od teh zboli, morajo delati 24/24 urno službo. Enako, ako hoče oditi kateri na dopust, ker ne dobe namestnika. Delavne obleke niso dobili že nad dve leti. Koliko rednih in izrednih vlakov imajo za opremiti, je direkciji dobro znano. Poleg tega morajo voziti še ugasek do 20 minut daleč ter ga nato razkladati daleč proč od proge in sicer dvakrat dnevno. Pripominjamo, da ta turnus ne odgovarja sedaj veljavnim pravilnikom in zakonu o zaščiti delavcev.
Prosimo, da odredi direkcija:
a)	upoštevanje 12/24 urnega turnusa v Trbovljah;
b)	takojšnjo vpeljavo 12/24 urnega turnusa strojno opremnim delavcem;
c)	poskrbi za nadomestnike za slučaj bolezni in izrabe rednega dopusta;
5) odpravi v Trbovljah čiščenje kretnic po strojno opremnih delavcih in podaljšanje nočne ture v slučaju, da je potrebno razlagati vozove z vročimi osmi;
d)	uvede po začasnem pravilniku pristo-ječa dva prosta dneva ter ukrene, da jih bodo strojno opremni delavci lahko izrabili;
e)	poskrbi za potrebno delovno obleko za strojno opremne delavce.
Na opetovane intervencije smo dobili naslednjo v večini točk ugodno rešitev:
St. 11/307-85 Ljubljana, 26. II. 1926.
Ujedinjeni savez železničarjev
v Ljubljani.
Z ozirom na Vašo predstavko podnešeno pod št. 204/25 Vas obveščamo, da smo zadevo delovnega časa strojno opremnih delavcev v Trbovljah in Logatcu uredili ter v obeh postajah vpeljali 12/24 turnus.
Delo strojno opremnih delavcev se v bodoče omeji samo na strojno opremno službo. V slučaju bolezni in izrabe rednega dopusta se dostavi nadomestnike.
Glede dveh prostih dni v mesecu pa strojno opremnim delavcem ne moremo priznati, ker faktično ne delajo 12 celih ur, nego imajo med delovnem času mnogo daljših in krajših pavz za odpočitek in ker postaje svojim delavcem istotako dveh prostih dni v mesecu ne priznajo.
Kar se tiče delovne obleke strojno opremnim delavcem smo jim jih deloma podelili iz stare zaloge, toda v bodoče to ni več možno, ker delavci glasom pravilnika o službenem odelu na delovno obleko nimajo prava.
Za načelnika mašinskega odelenja: Inž. Jurmann
Tako se je vsaj nekoliko popravila velika krivica, ki se je dalje časa godila strojno opremnim delavcem. Od prizadetih postaj pa pričakujemo, da se bo ta odlok tudi izvajal in se ne bo sililo ljudi še k drugim delom.
Glede prostih dni in delovne obleke se bo intervencija še ponovila. Posebno bo centrala polagala važnost na to, da se v bodočem delavskem pravilniku zaiigura vsem delavcem delovna obleka.
Za pepelarje in čistilce. Izvršile so se pri mašinskem odelenju naslednje intervencije:
1.	Redna podelitev cokelj pepelarjem: Coklje so že dobavljene in se nahajajo v Mariboru. Kurilnice so že dobile nalog, da jih naroče potrebno število. Coklje dobe vse kurilnice — bivše južne in državne. Vendar je načelnik pri tem pripomnil, da so to zadnje coklje, ker jih pravilnik o službeni obleki ne predvideva, ki tudi ne predvideva delavnih oblek. (Tozadevno bo organizacija podvzela korake pri generalni direkciji, da se v novem pravilniku zasi-gura obleka.)
2.	Podelitev prostih dni pepelarjem, ki delajo službo v turnusu 12 ur: To se ravna po prometnem osobju; ako imajo turnus delavci na postaji (kjer je kurilnica) proste dni, jih dobe tudi pepelarji. V kurilnici Ljubljana I se vpeljejo prosti dnevi za pepelarje ter turnus 3 X 9 “l- Enako se uredi za vse izraba rednega dopusta in se tu ne sme uganjati nobena protekcija.
3.	Milo se ne more podeliti preko pravilnika.
4.	Kanali in greznice za čiščenje strojev, ki so vsi v desolatnem stanju, se bodo popravili, ko stopi novi budžet v veljavo. Direkciji je znano, da se nahajajo kanali v slabem stanju, vendar jih sedaj vsled pomanjkanja kredita ni mogla popraviti.
Kurilniški delavci in profesionisti. Regulacija urnih plač: V kurilnici Ljubljana II se je že delno izvedla, ker so se ljudem godile krivice. Sedaj je dobila kurilnica nalog, da stavi še nadaljne predloge za popravo. To velja tudi za Novomesto, Jesenice, Zidanimost.
Premogarji Novomesto. Prvotno se jim je hotelo dati barako iz Bubnjare, ki pa je ni bilo mogoče transportirati. Sedaj se bo skušalo jim izprazniti sobo v napajalnici, ako pa to ne bo mogoče, se jim bo dostavil en voz iz Maribora.
Strojnoopremna delavca Trebnje.
Radi dveh prostih dni v mesecu se je interveniralo pri načelniku kurilnice Ljubljana II, ki je obljubil, da bo zadevo uredil ter dostavil nadomestnike za proste dni.
O ostalih intervencijah za kretniško, premikalno ter vlakospremno osobje poročamo prihodnjič.
Razmere pri svetilničarjih.
Takoj po prevedbi osobja na zakon o drž. prometnem osobju smo v opetovanih intervencijah nastopili za popravo krivice, ki se je zgodila našim svetilničarjem, ker so bili prevedeni v kategorijo služi-teljev. Navedli smo, kako so bili uvršteni pred prevedbo, ter da so njim preje enake kategorije prišle v II. in tudi v I. kategorijo zvaničnikov, navedli smo točno, kaka dela vrše ter da vrše kvalificirano delo. Končno smo tudi navedli, da imajo marsikateri izmed njih tudi šolsko kvalifikacijo za II. kategorijo zvaničnikov. Prvotno smo dobili nekaj obljub, češ, da se bo zadeva preiskala ter se bo ugotovilo, če res kaj druzega delajo kot čistijo in prižigajo lampe, končno pa je prišel potem direkcije Ljub-
Ijane odgovor, ki ga v naslednjem priobčujemo :	>
Na Vašo prošnjo naalovljeno generalni direkciji drž. železnic glede uvrstitve svetilničarjev v II. kategorijo zvaničnikov Vam po nalogu generalne direkcije drž. železnic v Beogradu sporočamo, da se Vaši prošnji za uvrstitev v II. kategorijo zvaničnikov iz sledečih razlogov ne more ugoditi.
„Uredba o razvrstitvi in porazdelitvi uslužbencev državnih prometnih naprav“ z dne 31. decembra 1923 člen 1 uvršča sicer svetilničarje v II. kategorijo zvaničnikov, toda le svetilničarje uslužbene pri pomorskem prometu, ne pa svetilničarje železniške stroke, ki jih navaja kot lampist izrecno pod točko h) kategorije služiteljev.
Ker si je tudi prevedbena komisija tolmačila v tem smislu Uredbo o razvrstitvi in porazdelitvi uslužbencev državnih prometnih naprav je tudi vse svetilničarje železniške stroke (lampiste) ne glede na šolsko izobrazbo teh uslužbencev uvrstila v kategorijo služiteljev.
Direktor: Dr. Borko.
Ukrenili smo vse korake, da vsaj pri reviziji pragmatike svetilničarji pridejo do svojih pravic ter se jih uvrsti med zva-ničnike.
Vštetje vojaških let.
Dodatno k našemu dopisu v zadnji številki glede štetja vojaških let ter tozadevni okrožnici sporočamo, da ne delajte prošenj za vštetje let aktivne (kadrovske) vojaške službe, ker se glasom dosedanjih predlogov in sklepov ta leta ne bodo vštela, pač pa pridejo v poštev prošnje za vštetje onih let vojaške službe preko kadrovskega roka. Za te leta (kar ste služili preko kadrovskega roka) torej naredite prošnje.
USŽJ.
Progovni čuvaji pozor!
V	nedeljo dne 21. marca 1926 ob 10. uri dopoldne se vrši v lokalu pri Moserju v Zi-danemmostu članski sestanek progovnih čuvajev ljubljanske direkcije.
Dnevni red:
Razgovor o našem položaju ter ukre-nitev potrebnih korakov za pridobitev in osiguranje naših pravic.
Službe prosti čuvaji, udeležite se sestanka v, obilnem številu.
Odsek progovnih čuvajev USZJ.
Konferenca vlakospremnega osobja ljubljanske direkcije.
V	soboto dne 20. marca ob 10. uri dopoldne sklicuje podpisani odsek
konferenco vlakospremnega osobja
z naslednjim dnevnim redom:
1.	Ureditev vprašanja kilometraže in premike.
2.	Naša službena obleka.'
3.	Enoten nastop pri sestavi turnusov.
4.	Splošne zahteve vlakospremnega o-sobja.
5.	Nova službena pragmatika.
6.	Intervencija v Beogradu.
7.	Razno.
Sodrugi iz vseh postaj, ki so službe prosti, naj se konference, ki je izredne važnosti, sigurno udeleže.
Konferenca se vrši v Ljubljani v prostorih centrale v Železničarskem domu, Turjaški trg 2.
Odsek viakosprem. osobja USŽJ.
Konferenca kretniškega osobja.
V	nedeljo dne 28. marca 1926 sklicuje podpisani odsek
konferenco kretniškega osobja
(blokovniki, nadkretniki in kretniki)
v prostorih centrale v Železničarskem domu Turjaški trg 2 v Ljubljani.
Začetek točno ob 10. uri dopoldne.
Dnevni red:
1.	Poročilo zastopnikov posameznih postaj o položaju.
2.	Naše stališče k osnutku zakona.
3.	Intervencije pri direkciji.
4.	Smernice za bodoče delo naše kategorije.
5.	Razno.
Dolžnost službe prostih sodrugov je, da se vsi konference udeleže.
Odsek kretniškega osobja USŽJ.
Iz okrožnic.
Honorar za stalno lekarsko komisijo. Vsi prosilci za bolniške dopuste morajo v smislu naredbe M. S. br. 39.753/25 od 13. februarja 1925 plačati sami honorar za zdravnika stalne lekarske komisije v znesku 60 Din.
V	to svrho je torej Od vsakega prosilca za bolniški dopust zahtevati, da priloži prošnji zgoraj navedeni znesek ali pa da se izjavi pripravljenim, da se navedeni znesek odtegne od njegovih rednih prejemkov prvega prihodnjega meseca, za kar naj njegov starešina dvigne omenjeni znesek pri postajni blagajni in s prošnjo vred predloži semkaj, ker se ta
honorar ne plača več iz državne blagajne, razven če je prometna ustanova ali uprava humanitarnih fondov iz lastnega odredila pregled dotičnega uslužbenca.
Izvzeti od gornje odredbe so samo prosilci, ki so dijaki železniške šole.
Direktor: Dr. Borko s. r.
Reševanje prometnih nedostatkov. Službene nedostatke, ki jih obravnava direkcija, rešujejo mnogo edinice skrajno površno in malomarno. Taki dopisi so naslovljeni na postaje oziroma druge edinice in jih ni smatrati kot dopise poedincem, kateri so pri obravnavi predmeta direktno tangirani. — S takimi dopisi se navadno razpravljajo nered-nosti v službi posameznih edinic in odgovarja v prvi vrsti za stvarno, objektivno in izčrpno obravnavo šef edinice. Njegova dolžnost je, da se rešuje zadeva pravočasno v primerni obliki in da ugodi v polni meri zahtevam predpostavljene oblastne direkcije. — Zasliševanje osobja mora biti kratko in stvarno, ter doseči vedno zahtevani cilj. — Vsako izbega-vanje resnice je takoj zavrniti, ker zasliševanje in razpravljanje nedostatkov ima v prvi vrsti vzgojevalni in podučni namen. Samoobsebi umevno je pa, da se vse ugotovljene nered-nosti obravnavajo v smislu čl. 145. zakona o državnem prometnem osobju.
Direkcija opozarja dalje na naredbo štev. 41, ki je bila objavljena v Službenem listu štev. 9 z dne 1. marca 1924, kakor tudi na določbe čl. 69. zakona o državnem prometnem osobju.
Poleg tega pa odreja direkcija še sledeče:
1.	Zagovor (izjava) se ne sme pisati na posebne listke. Prometniki naj opravičijo nedostatke na dopisu samem, ostalo osnuje pa naj zasliši šef edinice oziroma zato določeni uradnik, ki naj piše izjave neposredno na dopis. Vsak zaslišani uslužbenec mora podpisati svojo izjavo lastnoročno.
Šef edinice oziroma dotični uradnik, ki zaslišuje, ne sme dopustiti, da bi zaslišani uslužbenci podajali nestvarne, lažnjive ali celo predrzne izjave, temveč mora skrbeti, da se ugotovi dejanski stan tako točno, da bo direkciji mogoče pravilno presoditi krivdo. Da bo to zaslišatelju mogoče, mora sam temeljito preučiti zadevo in ugotoviti vzrok nedostatka. Zaslišanje naj vodi na podlagi predpisov, ki so se kršili, in naj doseže s stavljenimi vprašanji, da bodo izjave stvarne in da se ne bodo oddaljile od zadeve. Razvidno neresnične ali celo predrzne izjave naj se zavrnejo in se ne smejo vpisati.
Osebna mnenja, zanikanje lastne krivde in zvračanje iste na drugo osobje, nadalje razni nasveti, s katerimi hočejo zaslišani pogosto zakriti svojo krivdo, ne spadajo v zagovor oziroma v zapisnik. Vsaka stvarna, v dostojnem tonu podana izjava se mora vpisati; naziranje nekaterih šefov edinic, da se mora vpisati dobesedno vsako, tudi nedopustno besedičenje, je napačno.
Da bo zaslišanje ustrezalo namenu, morajo biti šefi edinic oziroma uradniki, ki zaslišujejo, odločni in nepristranski. Organi, ki se boje uslužbencev, ali se jim celo prikupu-jejo, niso zato opravilo in se jih bo izmenjalo.
2.	Prizivi morajo biti sestavljeni stvarno in podkrepljeni z dokazi Zgolj zanikanja krivde in zahtevanje nove preiskave ne opravičuje priziva. Vsak uslužbenec je imel priliko, da se je izjavil predno je bil kaznovan. Ako ni torej njegova prva opravičba izčrpna oziroma stvarna, si je škodoval uslužbenec sam. To se mora pojasniti osobju že pri prvem zaslišanju.
Šefi edinic se poživljajo, da posvete obravnavi nedostatkov vso potrebno pazljivost. Svesti naj si bodo, da bodo vsako površno ali neumestno rešitev zagovarjali sami.
Rešitev nedostatkov se rrc.a izvršni v najkrajšem času, ko je dotičnim uslužoencem pregrešek še v svežem spominu; očividno zavlačevanje rešitve aktov z namenom otežko-čiti obravnavo je najstrožje prepovedano.
V vsakem slučaju mora tudi šef edinice na koncu spisa zabeležiti svoje mnenje in je samo klavzula „Videl* nedopustljiva.
Prizadeto osobje naj se poduči in opozori tudi na določbo čl. 69. zakona o državnem prometnem osobju. Vsako nadaljno površno in malomarno obravnavo spisov se bo najstrožje obravnavalo.
Diiektor: Dr. Borko s. r.
K tej okrožnici pripominjamo, da naj uslužbenci pri zaslišanju nastopajo nerazburjeni, zahtevajo vpise svojih izjav, na vsak način pa vztrajajo na tem, da se jim zapisnik, predno ga podpišejo, prebere, ter v slučaju, da kaka izjava ni pravilno napisana, zahtevajo njeno popravo.
Slučaje pa, kjer dotični, ki zaslišuje, noče vpisati vaših izjav, ampak vam vsiljuje svoje mnenje, nam javite takoj.
Enako še danes obstoja v neki kurilnici navada, da se delavca kaznuje brez vsakega zaslišanja, se mu ne da odloka o kazni, ampak se mu kar lepo prvega pri plači odtegne.
Wlakospremno osobje pozor!
Pred par dnem smo opazili v Ljubljani nekake fingirane zastopnike železničarjev, ki so bili obdani s samim zahrbtnim koristolov-stvom. Zdi se nam, da so se sukale njihove težnje okrog brzovlaka, ki bi ga radi prisvojili na škodo starejšega ljubljanskega osobja. Čudno se nam vidi, da ti gospodje nočejo ničesar slišati o kakih zbiralnih vlakih. No, saj na te vlake je ljubljansko osobje najbolj vajeno. Prvič je največ dela, drugič pa najmanj kilometrine. Mi pa rečemo vseeno, da kdor hoče vöziti brzovlake čez Ljubljano v Zagreb, naj pride v Ljubljano. Iz samega sočutja teh štre-barjev bomo pa tudi naredili primerne korake ter jim v bodoče prištedili trudapolno pot. Pa brez zamere.	Oko.
Poročilo o plenarni seji USŽJ.
Plenarna seja se je vršila dne 21. feb. 1926 r prostorih centrale r navzočnosti centralnega in nadzorstvenega odbora ter zastopnikov (predsednikov) naslednjih podružnic: Zagreb, Sisak, Bjelovar, Novo-mesto, Brežice, Krško, Sevnica, Zidanimost, Celje, Grobelno, Ptuj, Maribor I, II, III, Ormož, Vuzenica, Dravograd, Zalog, Zagorje, Borovnica, Stična.
Enako so bile zastopane sekcije: vlakospremnega, premikalnega, kretniškega, strojnega, skladiščnega osobja, nadalje sekcije profesionistov, kurilniških pom. delavcev.
Oprostili so se: podružnica Pragersko, frdjija, Niš, Jesenice; ostale podružnice niso bile zastopane.
V predseji se je odobrilo:
1.	Ustanovitev pokrajinskega tajništva za Hrvaško in Slavonijo v Zagrebu ter osnovanje strokovnega sveta za Mariber.
2.	Dovolilo se je pravovarstvo ss. Kebec iz Zagorja, Krajnc iz Maribora (suspenda-cija) in Klančar iz Ljubljane (težka telesna poškodba v službi — dež. sodišče).
3.	Nato se je vzelo na znanje poročilo o volitvah v Delavsko zbornico, se sklenilo, da se predlaga za predsednika »od.
Jernejčič.
4.	Centrala nabavi nove štampiljke za vse podružnice.
5.	Odobri se posmrtnina po 1000 Din po f sodrugih: Kregar Jože, nadsprevodnik v Ljubljani, Krofič Štefan, delavec v Mariboru I, ter podpora 500 Din težko bolnemu s. Nedeljkovič Trifun v Nišu. Prošnje Kokalj, Boncelj in Neuwirth se vrnejo odseku odn. podr. Maribor L
6.	Uredi ee vprašanje nabiranja prispevkov za žrtve volilne agitacije pri volitvah v Delavsko zbornico ter se sklene zahtevati od SK seznam žrtev.
S tem je bila predkonferenca zaključena. S. predsednik Kovač je otvoril konferenco z naslednjim dnevniifi redom:
1.	Poročilo o delu v prvem četrtletju
a)	tajniško, b) blagajniško.
2.	Internacionalne konference v Sofiji, Amsterdamu in kongres ITF v Parizu.
3.	Rešitev vprašanja onih članov, ki so člani dveh organizacij.
4.	Ustanovitev mestnih medstrokovnih odborov.
5.	Akcija za regulacijo delavskega vprašanja.
6.	Izdajanje hrvaškega časopisa.
7.	Smernice za bodoče delo.
Tajnik s. Stanko poroča o delu po ujedinjenju in sicer se je izvedlo: a) likvidacijo organizacij, ki so se ujedinile;
b)	zveze z URSS in z Internacionalno Transportno Federacijo ter s Strokovno komisijo.
Omenja napade na našo organizacijo v Jugoslovanskem železničarju, Napreju in Orjuni ter konštatira, da so vsi ti napadi le izraz onemogle jeze in škodoželjnosti, ker naša organizacija tako hitro napreduje.
Organizacija je napredovala v prvem četrtletju za 641 članov. Od podružnic smo prejeli 196 dopisov, odposlali smo na te 174 odgovorov ter 9 okrožnic v 297 izvodih. Obdržali smo 10 javnih železničarskih shodov, 2 konferenci (delavskega osobja in za bolniško blagajno), 7 sestankov in 17 občnih zborov. Izvršila se je intervencija v Beogradu dne 23. decembra 1925. Ugodno smo rešili vprašanje: povrnitev davka delavskemu osobju in provizionistom, izplačila razlik povodom ponovne prevedbe po razsodbah državnega sveta, prostih dnevov premikalnemu in kretniškemu osobju, sprejemanja v provizij ski fond ter nešteto lokalnih vprašanj, o katerih vedno poročamo v listu.
Blagajnik s. Pušnik prečita blagajniško poročilo, ki se razdeli med vse prisotne, ter se sklene mesečno poslati pregled denarnega poslovanja j vsem podružnicam.
Oba poročila se vzameta na znanje.
2.	Internacionalne konference.
8.	Kovač poroča: Dne 30. in 31. UL 1926 se vrši v Amsterdamu internacionalna železničarska konferenca nadzornega in upravnega osobja z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev (predsednik ITF Cramp).
2.	Organiziranje nadzornega in upravnega osobja ter ostalih železničarjev v različnih državah (poroča N. Nathans, tajnik železničarske^sekcije ITF).' „
3.	Razvoj železničarskih organizacij ▼ boju za zboljšanje delovnih pogojev in v splošnem boju^delavskega razreda.
4.	Naloge železničarjeT v boju za so-odločevanje in socializacijo železnic.
Dne 9. aprila 1926 pa se vrši balkanska konferenca v Sofiji z naslednjim dnevnim redom:
1.	Materijelni položaj delavstva in stanje delavskih organizacij.
2.	Koalicijska svoboda in praksa oblasti.
Končno se vrši v septembru 1926 v
Parizu redni kongres ITF. ; fees/ ggl
Dasi so vse tri prireditve velike važnosti, se vseh že iz finančnih ozirov ne moremo udeležiti. Zato se po daljši debati sklene:
1.	Na konferenco v Amsterdam“”se pošlje pozdravno pismo, v katerem se točno raztolmači položaj železničarjev v Jugo-»laviji, ter se zaprosi za dopošiljatev vseh sklepov in direktiv, ki bodo sprejete. L $
2.	Udeležimo pa se balkanske konference v Sofiji ter tudi kongresa ITF v Parizu. Ako bodo zunanji delegati pravočasno došli, se priredi v Ljubljani in Mariboru velik javen železničarski shod.j
3.	Rešitev vprašanja članov, ki so člani dveh organizacij.
Po daljši debati se soglasno sklene:
1.	Pozvati vse dotične, ki so člani dveh organizacij, da se odločijo za eno ali drugo. Tam, kamor jih vleče zavednost, tja naj »e odločijo. Rok za to odločitev se postavi 1. maj 1926.
2.	Člani, ki se na tozadevni poziv ne bodo ozirali, se potom pristojnih podružnic pozovejo, da izstopijo iz članstva USŽJ. (Opozarjamo na tozadeven poziv „Onim, ki so člani dveh organizacij“.)
4.	Ustanovitev mestnih medstrokovnih odborov. Po referatu s. Bihuna in krajši debati se sklene v smislu navodil URSSJ in okrožnice SK, da se osnujejo v vseh krajih, kjer je organizirano delavstvo več strok v svojih razrednih strokovnih organizacijah, krajevni medstrokovni odbori, v katere naj pošlje vsaka strokovna organizacija po možnosti svojega predsednika in tajnika. Podrobnejše navodilo se izda v okrožnici.
5.	Akcija za regulacijo delavskega vprašanja. Po razmotrivanju, v kaki fazi se nahaja novi delavski pravilnik ter izmenjava zakona o državnem prometnem osobju, se sklene poslati v Beograd posebno deputacijo treh sodrugov (Ljubljana, Maribor in Sisak), po vrnitvi teh pa se skliče posebna delavska konferenca, ki naj se bavi le s tem vprašanjem ter sklene vse mere in ukrepe, da bo delavstvo v vsakem slučaju pripravljeno.
6.	Izdajanje hrvaškega časopisa. Z ozirom na izreden porast organizacije v Hrvaški in Slavoniji, kjer pristopajo vedno novi sodrugi, se je pokazalo za nujno potrebno izdajati poseben hrvaški časopis. Prva številka izide 15. marca 1926.
7.	Smernice za bodoče delo se dosta-
vijo vsem podružnicam v posebni okrožnici, ki naj jo vse podružnice na eni prvih sej razpravljajo in se točno po njej_ ravnajo.	Centralni odbor USZJ.
Godbeni odbor obvešča tem potom vse, ki so svoječasno dobili nabiralne pole za „Splošno delavsko godbo“, da jih naj pošljejo z denarjem ali prazne na centralo „Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije“ v Ljubljani, Karl Marksov trg št. 2, in sicer do 27. marca 1926. V prihodnji številki bomo navedli nabrano svotu in pa tudi dotične sodruge, ki se temu pozivu ne bi odzvali.
Nove knjige.
rl Marks, njegovo življenje in njegov
— Izšla je velezanimiva knjiga „Karl
njegovo življenje in njegov nauk“. To bo moral čitati vsak železničar. Ta je tudi eden najpopolnejših socialističnih , ki smo jih dosedaj imeli v slovenskem Knjiga ima lepo sliko in lep tisk in 0 strani. Stane pa izvod 20 Din. Dobiva aši organizaciji.	. ,
ezničarji! Kupujte to zanimivo in lepo
I
Vsem znancem in prijateljem naznanjamo pretužno vest, da je sodrug
Matija Germ
kretnik postaje Ormož, dne 9. marca 1926 v ljubljanski bolnici za vedno zatisnil svoje oči. ^	.
Nepozabljenemu ohranimo blag spo-
m'n-	Osobje postaje Ormož.