Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 37, 1991, s. 83-102 
Oxf. 304:( 497.12:485) 
VZROKI IN POSLEDICE NEZGOD V SLOVENSKEM GOZDARS'IVU 1985 - 1989 
Primož ILEŠIČ* 
Izvleček 
Avtor išče vzroke in odkriva posledice nezgod zaposlenih delavcev v gozdnogospodarskih 
organizacijah v Sloveniji za obdobje 1985 - 1989. Izvedene so primerjave z obdobjem 1976- 1985 
in z zasebnim sektorjem lastništva. Opisani so glavni trendi gibanja nezgod. Nezgode so 
razčlenjene po dnevih, urah, mesecih, dejavnostih, starosti, usposobljenosti, delih, opravilih, po 
poškodovanem telesnem delu, po vrsti poškodbe, po viru, vzrokih in po dejavnikih okolja. 
Ključne besede: nezgoda, poškodba, varstvo pri delu, humanizacija dela, družbeni gozd, zasebni 
gozd, Slovenija. 
THE OCCURRENCE OF ACCIDENTS IN SLOVENE FORESTRY (1985-1989) -
CAUSES AND CONSEQUENCES 
Primož ILEŠIČ* 
Abstract 
The paper discusses the causes and consequences of accidents in forest work in Slovene state 
forests during the 1985 - 1989 period. The situation is compared with the 1976-1985 period and 
with the state of affairs in private forests. The main circurnstances under which accidents occur 
are dealt with. Accidents are analyzed as to day, hour, mounth, activity, age, qualification, task, 
injured part of the body, type and source of injury, cause of an accident and environmental 
factors. 
Key words: accident, inju,y, safety of work, work humanisation, state forest, pri.vate forest, Slovenia 
* dipl. inž. gozd., asistent, Biotehniška fakulteta, gozdarski oddelek, 
61000 Ljubljana. Večna pot 83, 
84 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
KAZALO VSEBINE 
1 UVOD.................................................................................................................. 85 
2 POJAVLJANJENEZGODPODNEVIHINURAH................................... 86 
2.1 NEZGODE PO DNEVIH ....................................................................... 86 
2.2 NEZGODEPOURAI-1 ........................................................................... 87 
3 POJAVLJANJE NEZGOD PO MESECIH IN DEJAVNOSTIH............... 88 
3.1 NEZGODE PO MESECIH..................................................................... 88 
3.2 NEZGODE PO DEJAVNOSTIH.......................................................... 89 
4 POJAVLJANJE NEZGOD PO STAROSTI IN USPOSOBLJENOSTI..... 89 
4.1 NEZGODE PO STAROSTI................................................................... 89 
4.2 NEZGODE PO USPOSOBLJENOSTI................................................. 90 
5 POJAVLJANJE NEZGOD GLEDE NA DELO IN OPRAVILO .............. 91 
5.1 NEZGODEGLEDENADELO............................................................ 91 
5.2 NEZGODE GLEDE NA OPRAVILO.................................................. 92 
6 POJAVLJANJE NEZGOD GLEDE NA POŠKODOVANI 
TELESNI DEL IN VRSTO POŠKODBE...................................................... 92 
6.1 NEZGODEGLEDENAPOŠKODOVANITLESNIDEL............... 92 
6.2 NEZGODE GLEDE NA VRSTO POŠKODBE.................................. 94 
7 POJAVLJANJE NEZGOD GLEDE NA VIR IN VZROK POŠKODBE„ 94 
7.1 NEZGODE GLEDE NA VIR POŠKODBE........................................ 94 
7.2 NEZGODE GLEDE NA VZROK POŠKODBE................................. 95 
8 POJAVLJANJE NEZGOD GLEDE NADEJA VNIKE OKOLJA............. 96 
9 POVZETEK IN SKLEP .................................................................................... 97 
10 SUMMARY ........................................................................................................ 100 
11 REFERENCE..................................................................................................... 102 
1 UVOD 
85 
Ilešič P.: Vzroki in posledice nezgod v slovenskem gozdarstvu 1985 - 1989 
Študija je nastala kot rezultat kontinuiranega spremljanja nezgod v slovenskem 
gozdarstvu, v t.i., zdaj že bivših "družbenih gozdovih". Zajema zbrane podatke na podlagi 
izpolnjenih šifrantov za vrednotenje nezgod v gozdarstvu v obdobju 1985 - 1989 skupaj. 
Kljub velikim ekonomskim in organizacijskim spremembam v slovenskem gozdarstvu 
menim, da podatki o nezgodah pri delu v osnovi ohranjajo svojo vrednost tudi v 
spremenjenih družbenih in lastninskih razmerah. Gre za evolucijo varstva pri delu, za 
važno sestavino humanizacije dela, ki jo v gozdarstvu vedno bolj potrebujemo. Dobra 
dokumentacija, še posebno za zadnje desetletje predstavlja zanesljiv temelj raznih 
primerjav gibanja nezgod v naslednjem desetletju. Pri tem se iskreno zahvaljujem 
službam za varstvo pri delu, ki so omogočile to raziskavo. 
Skupno je bilo obdelano 3466 nezgod, ki so se dogodile zaposlenim delavcem v 
gozdnogospodarskih organizacijah v Sloveniji. 87. 7 % nezgod odpade na družbene 
gozdove, 12.3% nezgod pa se je pripetilo, ko so delavci gozdnogospodarskih organizacij 
delali v zasebnih gozdovih. 
Obdelava podatkov je bila opravljena podobno kot je opisano v članku z naslovom 
"Analiza nesreč v slovenskem gozdarstvu v obdobju med leti 1976 in 1985" (POTOČNIK 
1988). Tako nam je omogočeno primerjanje rezultatov s prejšnjim obdobjem. Podatki so 
bili pridobljeni iz šifrantov nezgod, ki jih za vsako preteklo leto pošiljajo 
gozdnogospodarske organizacije. Računalniški vnos je potkal v programskem paketu 
dBASE, nato paje sledila obdelava s programskim paketom SPSS (CROSSTABS). če 
so se pojavili nelogični podatki, oziroma je bilo razvidno, da gre za napake, niso bili 
upoštevani. Izdelano je bilo šest dvovhodnih tabel: nezgode po dnevih in urah, po 
mesecih in dejavnostih, po starosti in usposobljenosti, po delih in opravilih, po 
poškodovanem telesnem delu in vrsti poškodbe, po virih in vzrokih ter nezgode glede na 
dejavnike okolja. Dvovhodne tabele so vsebovale frekvenco nezgod in deleže v %, tako 
po stolpcih kot po vrsticah. Rezultati v tabelah so bili uporabljni za izdelavo grafičnih slik 
s pomočjo programskega paketa 3D. 
Študijo je treba razumeti v kontekstu splošnih trendov pogostnosti in resnosti nezgod. V 
obdobju 1981 - 1988 je znašala pogostnost nezgod 10.2%, resnost pa 22.4 dni na nezgodo 
(ILEŠIČ 1990). V letu 1989 pa je značilen trend zmanjševanja tako pogostnosti (9.0% ), 
kot tudi resnosti nezgod (21.2 dni) (KUMER 1991 ). 
Študija poskuša odkriti dejavnike povečanega tveganja z namenom, da jim pri delu 
posvetimo večjo pozornost, jih čim bolj omejimo in s tem zmanjšamo nevarnost za 
nezgodo. Podaja primerjavo z obdobjem 1976 - 1985 v družbenih gozdovih. Primerjava s 
preteklim desetletjem v zasebnih, predvsem kmečkih gozdovih, temelji na povezavi med 
številom smrtnih nezgod in pogostnostjo nezgod (STADLMANN 1986). Z večanjem 
števila nezgod se povečuje tudi število smrtnih primerov. Pri tem je treba upoštevati, da 
pri specifičnih pogojih nastopijo anomalije. Študija poskuša najti vzroke, ki botrujejo 
86 
Zbomik gozdarstva in lesarstva, 37 
spremembam deležev nezgod v povezavi s spremenjenimi pogoji dela. Opisani so glavni 
trendi gibanja nezgod. Seveda pa odpira prostor novim vprašanjem, ki predstavljajo 
izziv za prihodnje raziskave. 
2 POJA VUANJE NEZGOD PO DNEVIH IN URAH 
2.1 NEZGODEPODNEVIH 
če upoštevamo le delovne dneve v tednu, pri čemer lahko upravičeno domnevamo, da 
je število vseh delavcev, ki so delali od ponedeljka do petka porazdeljeno po dnevih 
enakomerno, ugotovimo, da je v obdobju 1985 - 1989 najbolj nevaren dan v tednu 
ponedeljek (20.6% vseh nezgod), najmanj pa petek (15.6% ). 
Enako ugotovitev navaja tudi (POTOČNIK 1988) v svoji študiji, ki obravnava nezgode v 
obdobju 1976 - 1985. 
V soboto in nedeljo je zabeleženo najmanj nezgod, vendar ne gre za delovna dneva, torej 
je na delu bistveno manj delavcev. Zato primerjava sobote in nedelje z delovnimi dnevi 
glede verjetnosti, da se zgodi nezgoda, ni dopustna. 
Vzroki za povečan delež nezgod ob ponedeljkih so verjetno posledica "napornega" 
konca tedna, ko delavci doma postorijo dela, za katera med tednom ni bilo časa. 
Ponedeljek je tudi znan kot "plavi" ponedeljek. Ponavadi se s ponedeljkom tudi začne 
neko novo delo oziroma se začne delati na novem delovišču. Treba se je prilagajati 
novim razmeram, delo ni rutinsko. Tako se tudi pojavijo nove nevarnosti, ki jih prejšnji 
teden ni bilo. 
1985--1989 SKUP !J 
87 
Ilešič P.: Vzroki in posledice nezgod v slovenskem gozdarstvu 1985 - 1989 
Nasprotno lahko trdimo za petek. čeprav se seveda utrujenost proti koncu tedna 
povečuje, je ob petkih največ dela že postorjenega, potrebna so še manjša opravila 
oziroma delo zaključujemo. 
Od leta 1985 se delež nezgod ob ponedeljkih vztrajno zmanjšuje, zato pa delež nezgod, 
ki so se pripetile v petek,stalno narašča. 
Največ nezgod bi pričakovali v sredo, ker je tedaj največji obseg dela, vendar le ta ne 
pride do veljave. Zaradi svobodnega tempa dela tudi razlike med dnevi v tednu niso tako 
močno poudarjene. Kot dopolnilo naj navedem, da je v zasebnih gozdovih delež smrtnih 
nezgod največji v soboto (32.8% ). Tudi delež nezgod v nedeljo ( 6. 7% ), je znaten glede 
na to, daje nedelja namenjena počitku (MEDVED 1991). 
2.2 NEZGODE PO URAH 
Iz enakih razlogov, ki smo jih omenili že zgoraj, lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo o 
nevarnosti nezgode v določeni uri, da se bo zgodila nezgoda, samo za čas od 6.30 do 
14.30. Torej za tisti čas, ko je število delavcev na delu porazdeljeno po urah enakomerno, 
saj ima največje število ponesrečenih 8 umi delavnik. 
Ugotavljamo, da sta pri urah prisotna dva vrhova. Prvi je okrog 9 ure dopoldne (8.30 -
9.30), ko se je zgodilo 13.6% vseh nezgod, drugi vrh pa nastopi okrog 11. ure (10.30 -
11.30), ko se je zgodilo 15,2% vseh nezgod. Ob teh urah je aktivnost delavcev največja, 
pojavlja se utrujenost, posledica pa je povečano število nezgod. 
(POTOČNIK 1988) za obdobje 1976 - 1985 prav tako ugotavlja prvi maksimum nezgod 
okrog 9. ure, vendar pa se potem delež nezgod pri vsaki nadaljnji delovni uri zmanjšuje, 
kar pa je v nasprotju z našimi ugotovitvami. 
Od teh splošnih zakonitosti odstopa petek, kjer se drugi maksimum pojavi šele okrog 13. 
ure (12.30 - 13.30). Verjetno je to posledica popuščanja koncentracije. Človek si pravi 
"samo še tole naredim" , z mislimi pa je že doma oziroma razmišlja, kaj bo počel konec 
tedna. 
Najnevarnejša kombinacija dneva in ure je četrtek od 10.30 do 11.30 ure, saj pri tej 
kombinaciji nastopa za 55% večja pogostnost nezgod kot je povprečje za 8 umi delavnik 
oziroma 42 urni tedenski delovni čas. Verjetno je vzrok v razlogih, ki smo jih že našteli 
(dnevna utrujenost, velika aktivnost delavcev), tem pa se še dodatno pridruži 
akumulirana tedenska utrujenost. 
Zanimivo je, da je tudi v zasebnih gozdovih maksimum nezgod s smrtnim izidom okrog 
11. ure, ki pa se potem raztegne še na 12. uro (MEDVED 1991). 
88 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
3 POJAVLJANJE NEZGOD PO MESECIH IN DETA VNOSTIH 
3.1 NEZGODEPOMESECIH 
V obdobju 1985 -1989 je največ nezgod bilo v avgustu (10.1 % ) in septembru (10.1 % ), 
najmanj pa v januarju (6.5%). Preseneča avgust, saj je to mesec dopustov. Tudi mesec 
julij (8.4%) je rahlo nad letnim povprečjem. 
V zadnjih letih je opaziti naraščajoč trend deleža nezgod v januarju in februarju. 
Največ nezgod je bilo v poletnih mesecih (julij, avgust, september) 28.6%, najmanj pa v 
zimskih mesecih (januar, februar, marec) 22,5%. Tudi študija za obdobje 1976 - 1985 
(POTOČNIK 1988) ugotavlja največji delež nezgod v poletnih mesecih, delež zimskih 
mesecev pa je le rahlo večji od deleža jesenskih. Torej so nezgode po mesecih v obeh 
obdobjih približno enako porazdeljene. 
Zanimiva je primerjava teh dejstev z rezultati M. Medveda, (MEDVED 1991), ki v 
svojem magistrskem delu prikazuje smrtne nezgode zasebnih lastnikov gozdov v 
zasebnem gozdu za Slovenijo v obdobju 1981 - 1989. Ugotavlja ravno nasprotno. V 
zasebnih gozdovih je največji delež smrtnih nezgod v zimskih mesecih (33.6% ), 
najmanjši pa v poletnih mesecih (17.9% ). V zasebnih gozdovih je prav v avgustu najmanj 
smrtnih nezgod (3. 7% ), kar je v popolnem nasprotju s porazdelitvijo nezgod v družbenih 
gozdovih. Očitno se v zasebnih gozdovih ne dela, kadar je sezona kmetijskih del. 
Ne glede na sektor lastništva pa je delež nezgod v jesenskih mesecih večji od deleža 
nezgod v spomladanskih mesecih. Seveda pa se moramo zavedati, da so primerjave med 
meseci tvegane, ker ne poznamo dovolj natančno, kako je razporejena delovna aktivnost 
delavcev po mesecih. 
SLIKA 2: FREKVENCA NEZGOD PO ~illH IN DFJA VNOSfIH 
200 
z.4-0 
zOO 
:1,.60 
1--~o 
go 
.4-0 
<80 
<40 
200 
1e0 
1.~o 
€3o 
~ 
89 
Ilešič P.: Vzroki in posledice nezgod v slovenskem gozdarstvu 1985 -1989 
3.2 NEZGODE PO DE.TA VNOSTIH 
Struktura nezgod po dejavnostih kaže, da se je največ nezgod primerilo v gozdarski 
dejavnosti ( 67.5 % ), kar je glede na največji obseg dela v tej dejavnosti v primerjavi z 
drugimi tudi razumljivo. Sledijo servisna dejavnost (11.1 % ), ostale dejavnosti (10.6% ), 
gradbena dejavnost (6.0% ),pot na delo (2.6%) in pot z dela (2.1 % ). Podobne deleže 
ugotavlja tudi (POTOČNIK 1988) v svoji študiji za obdobje 1976 - 1985. 
Ker lahko z gotovostjo privzamemo, da pride na delo enako število delavcev, kot jih z 
dela odide, obstaja torej večja nevarnost za nezgodo pri prihodu na delo kot pri odhodu 
z dela. Morda je vzrok v tem, ker se zjutraj bojimo, da bomo zamudili na delo. Tako smo 
bolj nervozni in s tem manj previdni. Primerjave takšne vrste med ostalimi dejavnostmi 
niso dopustne, saj se število zaposlenih delavcev od dejavnosti do dejavnosti spreminja. 
Največje število zabeleženih nezgod za posamezno dejavnost po mesecih: 
Prihod na delo: januar, junij 
Odhod z dela: januar, julij 
Gozdarska dejavnost: september, oktober 
Gradbena dejavnost: februar, september, oktober 
Servisna dejavnost: avgust, november 
Ostale dejavnosti: maj, julij 
4 POJAVLJANJE NEZGOD PO STAR OSTI IN USPOSOBLJENOSTI 
4.1 NEZGODEPOSTAROSTI 
Največ nezgod se je pripetilo delavcem v starosti 31 do 35 let (17.2%), tem pa sledi 
razred delavcev starih od 19 do 25 let (16.2% ). Vendar pa ti deleži ne pokažejo dejanske 
ogroženosti posameznega starostnega razreda. V ta namen je bolj primeren kazalec 
pogostnost nezgod po posameznih starostnih razredih. 
Podatki o pogostnosti nezgod so izračunani na podlagi starostne strukture zaposlenih 
gozdnih delavcev, ki je objavljena v Statističnem letopisu SRS za leto 1987. Podatki so 
bili zajeti pri popisu prebivalstva leta 1981. Ob podmeni, da se struktura zaposlenih po 
starostnih razredih v preteklem desetletju ni bistveno spreminjala, je najbolj ogrožen 
starostni razred 19 - 25 let (23.8% ), sledijo starostni razredi 31 -35 let (16.9% ), 36 - 40 let 
(14.3% ), vsi ostali razredi pa imajo pogostnost pod 10%. 
Primerjava z obdobjem 1976- 1985, kjer je osnova prav tako starostna struktura iz leta 
1981, pokaže, da se je bistveno povečala pogostnost v starostnih razredih 31 -35 let (l.3x) 
in 36- 40 let (1.3x). Zato pa se je zmanjšala v razredih 41- 45 (0.8x) in 46- 50 (0.7x). 
V zasebnih gozdovih so razmere diametralno nasprotne. Za razliko od "družbenih 
gozdov" kjer je pogostnost nezgod največja pri mladih delavcih (19 - 25 let), potem 
precej pade in se ustali do 40. leta starosti, nato pa se še zmanjša za polovico, se v 
90 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
zasebnih gozdovih z večanjem starosti vedno bolj povečuje delež smrtnih primerov 
nezgod in doseže kulminacijo v starostnem razredu 51 - 60 let (delež 25.4%) kar znese 
kar 213% v primerjavi s številom smrtnih nezgod v starostnem razredu 21 - 30 let ( delež 
11.9% ). Nato se število smrtnih primerov ponovno močno zmanjša. Podobna zakonitost 
velja tudi za pogostnost nezgod po starostnih razredih v zasebnih gozdovih v sosednji 
Avstriji (STADLMANN 1986). 
Glede na navedena dejstva torej ne gre povsem zaupati splošnemu mnenju, da starejši 
delavci z večanjem svojih izkušenj in z večjo preudarnostjo nadomestijo pomanjkanje 
moči in se zato zmanjša število nezgod. Očitno velja to pretežno le za industrijski način 
dela. V nasprotju z industrijskim gozdnim delavcem se kmečki fantje na delo v gozdu 
navajajo v daljšem časovnem obdobju. Svojim močem in starosti primemo, postopoma 
prevzemajo od svojih očetov posamezna dela in opravila. Zato neizkušenost in 
prilagajanje na delo v gozdu med njimi ne pobirata tako visokega krvnega davka. 
Zasebni lastnik, ki dela v svojem gozdu,ni obremenjen z "normo" in dela toliko kot 
zmore. S starostjo njegove psihične in fizične sposobnosti popuščajo, zato se povečuje 
nevarnost za nezgodo. 
1~1989SKUPAJ 
4.2 NEZGODE PO USPOSOBLJENOSTI 
350 
300 
2So 
~Oo 
1..:3() 
-l Oa 
So 
Priučeni delavci imajo največji delež nezgod (52.9% ), sledijo pa jim poklicno 
usposobljeni (39.9% ). Objektivnejšo sliko ogroženosti delavcev glede na usposobljenost 
nam poda pogostnost nezgod po posameznih razredih usposobljenosti. Podatke o 
zaposlenosti smo dobili v Statističnem letopisu SRS za leti 1989 in 1987, v tabelah z 
naslovom "Delavci v združenem delu po panogah dejavnosti in stopnji strokovne 
izobrazbe, 31.12.88 in 31.12.86". 
91 
Ilešič P.: Vzroki in posledice nezgod v slovenskem gozdarstvu 1985 - 1989 
Preračunano na celotno obdobje 1985 -1989 so najbolj ogroženi priučeni delavci, saj je 
pogostnost nezgod pri njih kar 30.2%, sledijo poklicno usposobljeni (9.3% ), 
neusposobljeni (3.4% ), srednje usposobljeni (1.4%) in visoko usposobljeni (0.8% ). 
Porazdelitev pogostnosti nezgod po usposobljenosti se v primerjavi z obdobjem 1976 -
1985 ni spremenila. Še bolj se je povečala pogostnost pri priučenih delavcih (l.2x), 
zmanjšala pa se je pri neusposobljenih delavcih (0.6x). 
5 POJAVLJANJE NEZGOD GLEDE NA DELO IN OPRAVILO 
5.1 NEZGODEGLEDENADELO 
V obdobju 1985 - 1989 se je največ delavcev poškodovalo pri mehanskem spravilu 
(31.1 % ), sledijo izdelava sortimentov (22.3% ), ostala dela (10.2% ), podiranje (9.7%) in 
gojenje (9.6% ). Ko te rezultate primerjamo z obdobjem 1976 - 1985 ugotovimo, da se je 
struktura nezgod po delih bistveno spremenila, saj se je delež nezgod pri mehanskem 
spravilu povečal za skoraj 3x. Delež nezgod pri izdelavi sortimentov se ni bistveno 
zmanjšal, pri podiranju se je zmanjšal (0.8x), povečal pa se je pri gojitvenih delih (1.2x). 
Povečan delež nezgod pri mehanskem spravilu je verjetno posledica večje 
mehaniziranosti in povečanega etata v letih 1980-1989, ko je bilo potrebno les spravljati 
tudi z bolj strmih, nepristopnih terenov. Da lahko naše razmišljanje posplošimo na celo 
desetletje nas prepriča POTOČNIK, ki v svoji študiji pravi:" Skrb vzbuja trend deleža 
nesreč pri mehaniziranem spravilu lesa, ki v valovih ves čas narašča." (POTOČNIK 
1988). Naši rezultati so torej nadaljevanje trenda, ki se je pojavil že prej in se je v 
obdobju 1985 - 1989 še okrepil. Po drugi strani gre morda tudi za vpliv subjektivnega 
dejavnika. V preteklem desetletju so bili stroji za spravilo lesa večinoma že opremljeni z 
varnostnimi kabinami. Morda je to povečalo subjektivni občutek varnosti njihovih 
voznikov, ki so si tako pri spravilu lesa upali več tvegati. Seveda pa so to le domneve, ki 
jih ne kaže posploševati. 
Posamezno delo je setavljeno iz različnih opravil. Pri tem odpade na vsako opravilo 
znotraj določenega dela določen delež (%) nezgod. Po posameznih delih se je največ 
nezgod primerilo pri naslednjih opravilih: 
Delo 
Pešhoja: 
Osebni prevoz: 
Podiranje: 
Izdelava sortimentov: 
Ročno spravilo: 
Mehansko spravilo: 
Gojenje gozdov: 
Gradnje: 
Ostalo: 
Opravilo 
prehod (100%) 
vožnja (100%) 
ostala opravila ( 60.1 % ) 
kleščenje ( 45.9%) 
vlačenje (95.1 % ) 
vlačenje ( 44.1 % ) 
žetev (100%) 
ostala opravila (100%) 
ostala opravila (100%) 
92 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
SLIKA 4: FREKVENCA NR'ZGOD PO DELIH IN OPRA VIIJH 
5.2 NEZGODE GLEDE NA OPRAVILO 
Porazdelitev nezgod po opravilih je popolnoma odvisna od dela, ki ga opravlja delavec. 
Zato je pri tolmačenju nezgod po opravilih vedno potrebno imeti pred očmi to dejstvo. 
To je razvidno tudi iz slike 4. 
Največ delavcev se je poškodovalo pri "ostalih opravilih" (25.0% ), saj ta rubrika vsebuje 
velikr- število opravil. Ostala opravila obsegajo: pripravo na podiranje, naganjanje, 
sproščanje obviselega drevesa, premikanje vej, krojenje sortimentov, zlaganje 
prostorninskega lesa, povezovanje v svežnje, razsekovanje v sekanice, varstvo gozdov, 
gradnjo gozdnih prometnic, urejanje hudournikov in druge gozdarske dejavnosti. Sledijo 
vlačenje (18.2% ), žaganje (11.7% ), vožnja (11.2%) in kleščenje (10.2% ). 
Primerjava z obdobjem 1976 - 1985 pokaže, da se je povečal delež nezgod pri vlačenju 
(1.5x), vožnji (l.7x) in kleščenju (l.4x). Povečanje deleža nezgod pri vlačenju in vožnji sta 
seveda v močni povezavi z povečanjem števila nezgod pri mehanskem spravilu. 
6 POJAVI.JANJE NEZGOD GLEDE NA POŠKODOVANI TELESNI DEL IN 
VRSTO POŠKODBE 
6.1 NEZGODE GLEDE NA POŠKODOVANI TELESNI DEL 
Rang ogroženosti posameznega telesnega dela in delež posameznega poškodovanega 
telesnega dela v primerjavi z vsemi poškodovanimi telesnimi deli: 
1 Podkoleno (15.3% ), 2 prsti rok (13.8% ), 3 koleno (9.2% ), 4 oči (8.6% ), 5 obraz (8.3% ), 
6 stopalo (7.4% ), 7 zapestje (7.1 % ), 8 prsni koš (6.6% ), 9 bedra (5.2% ), 10 hrbtenica 
(3.9%). 
93 
Ilešič P.: Vzroki in posledice nezgod v slovenskem gozdarstvu 1985 - 1989 
Poškodbe rok znašajo 29.0%, poškodbe nog pa 42.2%, skupaj torej 71.2% vseh 
poškodb. Glede na obdobje 1976 - 1985 se je povečal delež poškodb podkolena (1.3x) in 
kolena (1.lx), kar sovpada z izrazitim povečanjem deleža nezgod z motorno žago kot 
virom nezgode. Zmanjšal se je delež poškodb prstov rok (0.9x) in gležnja (O.lx). Delež 
poškodb zapestja se je rahlo zmanjšal (0.96x). Povečal pa se je tudi delež poškodb oči, 
obraza in stopala. 
Očitno se nadaljujejo trendi, ki jih je opazil že POTOČNIK in pravi:" Delež poškodb 
podkolena se je v zadnjih letih precej dvignil nad desetletno povprečje. Poškodb kolena 
je bilo v I. 1984 in 1985 nekaj več kot povprečno, delež tovrstnih poškodb se povečuje. 
Delež poškodb zapestja v desetletju z letnimi nihanji rahlo pada. V zadnjih dveh letih 
smo opazili velik padec deleža nezgod s J>Qškodbami gležnja, povečalo pa se je število 
nezgod s poškodbami podkolena," (POTOČNIK 1988). 
SLIKA 5A: FROOOC! mD 
zA-o 
~oO 
:1,60 
:t.-20 
gO 
SLIKA 5R ffiEKVENCA mD 
zA-0 
nOO ,,.__. 
',_ 00 
.-,Q 
1- :C::, 
r3>0 
4-0 
DllJH TEIJSA IN \1R.)I1AH REKODB 
~<1.-0 
-<2oo 
-l.eo 
1..~ -O 
Go 
""'1,a 
v 
DELIH TWSA IN VlfilAH POOKOOO 
.'240 
.:::~oo 
-l.eo 
1..~o 
#8() 
94 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
6.2 NEZGODE GLEDE NA VRSTO POŠKODBE 
Najpogoštejša vrsta poškodbe je udarec (51.2% ), daleč za njim pa so urez (16.5% ), 
ostalo (9.8% ), odrgnina (9.0% ), zvin (8.2% )in zlom (5.3% ). 
Udarec nastopa praktično pri vsakem poškodovanem telesnem delu kot najpogostejša 
vrsta poškodbe. Izjeme so le poškodbe oči, gležnja in bedra. 
Urez nastopa kot pogosta vrsta poškodbe pri ušesih, vratu, komolcu, podlakti, zapestju, 
prstih rok, kolenu in podkolenu. Pri poškodbah na bedrih gre v 47.8% primerov za urez. 
Primerjava z obdobjem 1976 - 1989 pokaže, da se je delež poškodb zaradi udarca 
povečal (l.1x), delež poškodb zaradi ureza se ni spremenil. Močno se je povečal delež 
odrgnin in povečal se je delež zvinov (1.lx). Delež zlomov se je zmanjšal (0.7x), skoraj 
izginil pa je delež poškodb zaradi stiska (samo 3 primeri od 3401). POTOČNIK (1988) 
ugotavlja, da se je v letih 1984 in 1985 zmanjšalo število poškodb zaradi stiska, povečalo 
pa število poškodb zaradi zloma. Naši podatki potrjujejo ta trend, kaže pa, da sta se na 
račun stiskov in delno tudi zlomov povečala deleža odrgnin in zvinov. 
7 POJAVLJANJE NEZGOD GLEDE NA VIR IN VZROK POŠKODBE 
7.1 NEZGODE GLEDE NA VIR POŠKODBE 
Na prvem mestu je vir poškodbe ročno orodje (sekira, cepin, lupilnik, vejnik, ostalo 
orodje) ( 41.2% ), sledijo motorna žaga (28.3% ), spravilno-prevozna sredstva in stroji 
(24.8% ), predmet dela ( drevo, deblo, veja, gozdni sortiment, iveri) (1.5%) in tla (1.3% ). 
Na vse ostale vire odpade 2.8% nezgod. 
V primerjavi z obdobjem 1976 - 1985 se je kot vir nezgode (2.5x) močno povečal delež 
nezgod z motorno žago. Kot vir poškodbe pa sta se zmanjšala delež tal in predmet dela . . 
95 
Ilešič P.: Vzroki in posledice nezgod v slovenskem gozdarstvu 1985 -1989 
SUKA 6B: FREKVENC 
7.2 NEZGODE GLEDE NA VZROK POŠKODBE 
Najpogoštejši vzrok poškodbe je nepazljivost ( 45.9% ), takoj za njim je nepravilen 
postopek (19.4% ). Nepredvidljiv dogodek je povzročil 16.7% nezgod, temu pa sledijo 
neustrezna varovalna sredstva (6.2% ), neprimerna talna površina (3.3%) in neuporaba 
varovalnih sredstev (3.1 % ). 
Primerjava z obdobjem 1976 - 1985 pokaže, da se je delež nezgod zaradi nepazljivosti še 
povečal (l.lx), zmanjšal pa se je delež nezgod zaradi nepravilnega postopka (0.8x). 
Nepredvidljiv dogodek je v obeh obdobjih na tretjem mestu med vzroki za poškodbo, 
njegov delež pa se je še povečal (1.3x). Na četrtem mestu opazimo spremembo, saj so 
neuporabo varovalnih sredstev ( 4.2%) zamenjala neustrezna varovalna sredstva ( 6.2% ). 
Delež nezgod zaradi neuporabe varovalnih sredstev je tako postal zanemarljiv. Seveda 
pa bo potrebno večjo pozornost nameniti uporabi ustreznih varovalnih sredstev. 
96 
Zbornik pzdarstva in lesarstva, 37 
8 POJAVLJANJE NEZGOD GLEDE NADEJA VNIKE OKOUA 
Pojavljanje nezgod glede na dejavnike okolja je predstavljeno v naslednjih tabelah: 
Preglednica 1 Nagib terena in nadmorska višina pri nezgodah v obdobju 1985 - 1989 
Nagib terena 
ravno 
nagib do 15% 
nagibdo30% 
nagibdo50% 
nagib nad 50% 
21.2% 
28.2% 
29.9% 
14.1% 
~ 
100.0% 
Nadmorska višina 
do(>()()m 
(>()() do 1200 m 
1200invečm 
52.4% 
43.4% 
~ 
100.0% 
Največji delež nezgod se je pripetil na položnejših terenih, vendar je zelo velik tudi delež 
strmih terenov (nagib od 15% do 50%). Na ekstremno strmih terenih ni bilo veliko 
nezgod, saj gre za varovalne gozdove, v katerih se večinoma ne dela. Zadnja leta obstaja 
trend povečevanja števila nezgod na terenih z nagibom nad 30%, torej na strmih terenih. 
Največ nezgod je bilo na nadmorski višini do 600 m (52.4%), zelo malo nezgod pa na 
1200 m in več nadmorske višine ( 4.2% ). Delež nezgod, ki se pripetijo nad 600 m 
nadmorske višine 
narašča. 
Preglednica 2 Pokritost tal in stanje tal pri nezgodah v obdobju 1985-1989 
Pokritost tal Stanje tal 
normalna gorona tla 38.3% suha tla 49.7% 
snežna odeja 4.5% mokra tla 33.1% 
poraščena gorona tla 14.3% zmrznjena 7.8% 
mel in skale 8.4% zaledenela 2.8% 
sečni odpadki 11.8% zasnežena 7.3% 
utrjena tla 20.6% 100.0% 
neutrjena tla ~ 
100.0% 
Največ nezgod se je pripetilo na normalnih gozdnih tleh. Stanje tal lahko zelo močno 
vpliva na stopnjo ogroženosti delavca. Opazen je trend zmanjševanja deleža nezgod na 
tleh, pokritih s snežno odejo. 
V polovici primerov je bilo stanje tal ugodno, v polovici primerov pa neugodno. Enako 
kot je navedeno že zgoraj, obstaja trend zmanjševanja nezgod na zasneženih tleh. 
97 
Ilešič P.: Vzroki in posledice nezgod v slovenskem gozdarstvu 1985 - 1989 
Preglednica 3 Vremenske razmere in subjektivni občutek temperature pri nezgodah v 
obdobju 1985-1989 
Vremenske razmere 
jasno 
oblačno 
deževno 
megleno 
vetrovno 
sneženje 
50.6% 
37.3% 
2.6% 
6.9% 
1.8% 
0.9% 
100.0% 
Subjektivni občutek 
temperature 
tor.Jo 
pnJetno 
hladno 
28.2% 
43.9% 
27.9% 
100.0% 
Vremenske razmere so bile v večini primerov ugodne (87.9% ), delavci se torej 
prilagajajo vremenskim pogojem. Nezgode, ki so se zgodile ob jasnem vremenu imajo 
naraščajoč trend, padajoč trend pa opazimo pri oblačnem, meglenem in vetrovnem 
vremenu. 
V času, ko se je dogodila nezgoda, se je večina delavcev počutila prijetno, trendi 
naraščanja oziroma upadanja pa niso zaznavni. 
9 POVZETEK IN SKLEP 
Najbolj nevaren dan za nezgode v tednu je ponedeljek, kar je posledica "napornega 
konca tedna" v kombinaciji s "plavim ponede]jkom". Največkrat se s ponedeljkom prične 
tudi novo delo na novem delovišču, pojavijo se nove nevarnosti. Najmanj nezgod je ob 
petkih. Delež nezgod, ki se pripetijo v ponedeljek se zmanjšuje, v petek pa povečuje. V 
zasebnih gozdovih je največ smrtnih nezgod ob sobotah, saj se takrat tudi največ dela. 
Porazdelitev nezgod po urah kaže dva vrhova, okrog 9. in okrog 11. ure. Ob teh urah so 
delavci najbolj aktivni, pojavi pa se tudi utrujenost. V zasebnih gozdovih se zgodi največ 
nezgod s smrtnim izidom okrog 11. in 12. ure, pojavi pa se še popoldanski maksimum. 
Največ nezgod se je pripetilo v poletnih mesecih (julij, avgust, september), najmanj pa v 
zimskih mesecih (januar, februar, marec). Zadnja leta narašča delež nezgod v januarju in 
februarju. V zasebnih gozdovih je stanje obratno, je močan sezonski vpliv kmetijskih del. 
Največ smrtnih nezgod je v zimskih mesecih, najmanj pa v poletnih. Ne glede na sektor 
lastništva je delež nezgod v jesenskih mesecih večji od deleža nezgod v spomladanskih 
mesecih. Porazdelitev nezgod po mesecih je močno odvisna od celoletnih vremenskih 
pogojev. 
Struktura nezgod po dejavnostih kaže, da je bilo največ nezgod v gozdarski dejavnosti, 
kjer je tudi največji obseg dela. Sledijo servisna dejavnost, ostale dejavnosti in gradbena 
dejavnost. Pri prihodu na delo je večja nevarnost za nezgodo, kot pri odhodu z dela. 
Vzrok je verjetno v jutranji nervozi in hitenju na delo. 
98 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
Najbolj ogroženi so delavci stari med 19 in 25 leti, nato pa jim sledijo delavci med 31 in 40 
letom. V primerjavi z obdobjem 1976 - 1985 se je v zadnjih petih letih bistveno povečala 
pogostnost nezgod delavcev starih 31 do 40 let, zmanjšala pa v starostnem razredu 41 -
50 let. V zasebnih gozdovih so razmere diametralno obrnjene, saj se v teh gozdovih 
število smrtnih primerov z večanjem starosti vedno bolj povečuje. čeprav delež smrtnih 
nezgod z večanjem starosti nekoliko hitreje narašča kot pogostnost nezgod, je povezava 
med njima močna in pozitivna. Občuten razkorak se pojavi šele v starosti nad 60 let, ko 
se smrtnost ljudi skokovito poveča (ST ADLMANN 1986). 
Porazdelitev pogostnosti nezgod po usposobljenosti se v primerjavi z obdobjem 1976 -
1985 ni spremenila. Najbolj so ogroženi priučeni delavci. Pogostnost nezgod se je pri njih 
v zadnjih petih letih še povečala. Sledijo jim poklicno usposobljeni in neusposobljeni. 
Najmanjšo pogostnost imajo srednje in visoko usposobljeni delavci, saj ponavadi pri delu 
niso izpostavljeni povečani nevarnosti. 
V obdobju 1985 - 1989 se je največ delavcev poškodovalo pri mehanskem spravilu. 
Delež nezgod pri tem delu se je v preteklih petih letih povečal za skoraj 3 krat! Izdelava 
sortimentov je na drugem mestu in se ni bistveno zmanjšala. Pri podiranju se je delež 
nezgod zmanjšal, pri gojenju gozdov pa povečal. Povečan delež nezgod pri mehanskem 
spravilu je posledica večje stopnje mehaniziranosti, večjega etata in slabših delovnih 
pogojev ( strmi tereni, višje nadmorske višine). Verjetno je prisoten tudi vpliv 
subjektivnih dejavnikov (nepazljivost - občutek lažne varnosti zaradi varnostne kabine, 
nizka raven tehnične kulture), ki pa se ga ne da dokazati. Večjo pozornost bo v 
prihodnje treba posvečati skrbni izbiri voznikov. Odločati se je treba za tiste, ki se jim 
nezgode redko pripetijo. Bistveno je, da potencialni voznik predvsem v zadnjih dveh, 
treh letih ni imel nezgode, na kar opozarjajo ameriške študije varnosti pri delu za 
voznike kamionov (PEARSON 1984), ki bi jih lahko ob upoštevanju specifičnosti 
traktorskega spravila upoštevali tudi pri nas. 
Porazdelitev nezgod po opravilih je popolnoma odvisna od dela, ki ga delavec opravlja. 
Največ delavcev se je poškodovalo pri "ostalih opravilih", saj ta rubrika vsebuje pestro 
zbirko različnih opravil. Sledijo vlačenje, žaganje, vožnja in kleščenje. Povečal se je delež 
nezgod pri vlačenju, vožnji in kleščenju. Povečanje deleža nezgod pri vlačenju in vožnji 
sta v močni povezavi s povečanjem števila nezgod pri mehanskem spravilu. 
Najbolj ogroženi telesni deli so podkoleno, prsti rok in koleno. Največkrat se 
poškodujejo noge. V zadnjih petih letih se je povečal delež poškodb podkolena in 
kolena, zmanjšal pa se je delež poškodb prstov rok in gležnja. Povečal se je tudi delež 
poškodb oči, obraza in stopala. 
Več kot 50% nezgod je posledica udarca, daleč za njim je urez. Delež udarca kot vrste 
poškodbe se je še povečal, prav tako delež zvinov. Zmanjšal se je delež zlomov in stiskov. 
Na prvem mestu je vir poškodbe ročno orodje, ki v kombinaciji z udarcem povzroči 
poškodbo. Sledi mu motorna žaga, kjer nastopajo predvsem urezi. Močno se je povečal 
99 
Ilešič P.: Vzroki in posledice nezgod v slovenskem gozdarstvu 1985 -1989 
delež nezgod z motorno žago, kar za 2.5 krat, in to kljub temu, da je 88% poškodovanih 
delalo z žagami, ki so bile popolnoma varnostno opremljene! Motorne žage so vse bolj 
tehnično izpopolnjene, lažje in specifično močnejše. Lažja žaga omogoča delavcu večje 
pospeške pri rokovanju, delavec opravi več delovnih gibov v isti časovni enoti. To seveda 
pomeni, da v istem času tudi več naredi. Vendar pa se zaradi pogostejšega prestavljanja 
žage, menjavanja položajev žage itd. tudi povečuje verjetnost nezgode z motorno žago, 
ki jo mora delavec odpraviti tako, da poveča svojo pazljivost in koncentracijo. Tako 
doseže večje učinke pri isti uporabi mehanične sile, poveča pa se poraba psihične 
energije. Tudi opozorila vodij servisnih delavnic na gozdnih gospodarstvih, ki so se 
srečevali s povečanim številom lomov in poškodb ohišja na lažjih motornih žagah v 
primerjavi s težjimi žagami kažejo, da tudi lažje motorne žage skrivajo v sebi določene 
pasti. Večjega števila poškodb ohišja torej ne gre pripisovati samo večji uporabi umetnih 
mas pri motornih žagah nove generacije. Delavec izkoristi vse prednosti, ki mu jih 
omogoča lahka in hitra motoma žaga, temu primemo pa ne poveča svoje pazljivosti. 
Najpogostejši vzrok poškodbe je nepazljivost (skoraj polovico primerov), kar samo 
potrjuje navedena dejstva. Nepazljivosti sledita nepravilen postopek, nepredvidljiv 
dogodek in neustrezna varovalna sredstva. Delež nezgod zaradi nepazljivosti se je v 
zadnjih petih letih še povečal. Zmanjšal se je delež nezgod zaradi nepravilnega 
postopka, na njegov račun pa se je povečal delež nepredvidljivega dogodka kot vzroka 
poškodbe. Delavci premalo uporabljajo varovalna sredstva, povečuje pa se tudi delež 
nezgod, kjer so bila prisotna neustrezna varovalna sredstva. 
Največji delež nezgod se je pripetil na položnejših terenih, vendar je zelo velik tudi delež 
strmih terenov, ki ima naraščajoč trend. Več kot polovica nezgod se je pripetila na 
nadmorski višini do 600 m, nad 1200 m pa zelo malo. Obstaja trend naraščanja števila 
nezgod, ki so se zgodile nad 600 m nadmorske višine. Normalna gozdna tla so prisotna 
pri večini nezgod, sledijo jim utrjena tla. Stanje tal je bilo v polovici primerov ugodno, v 
polovici pa neugodno. Opazen je trend zmanjševanja nezgod na zasneženih tleh. 
Vremenske razmere so bile pri večini nezgod ugodne, njihov delež pa še narašča. Pri 
oblačnem, meglenem in vetrovnem vremenu zaznamo trend k zmanjševanju. Večina 
delavcev je imela prijeten subjektivni občutek temperature v času, ko se je zgodila 
nezgoda. 
Rezultati te študije v veliki meri potrjujejo ugotovitve priznanih avtorjev s področja 
varstva pri delu, ki poudarjajo pomen večih kratkih odmorov za preprečevanje 
utrujenosti. Tako si oddahnemo, obenem pa vmes premislimo, kako bomo z najmanjšim 
naprezanjem varno dosegli svoj cilj. S kratkim odmorom tudi sprostimo oziroma 
deblokiramo naše možgane, kar je pogoj za ponovno vspostavitev dobre koncentracije. 
Tako nekako "izrinemo" iz svojih možganov nepazljivost, ki ima največ zaslug za to, da 
pride do nezgode. Zjutraj, pred pričetkom dela, preverimo, če se niso spremenili pogoji 
za delo ( talne razmere, vremenski pogoji, naše počutje, ali se ni mogoče kaj premaknilo, 
morda kaj manjka?). 
Tudi ta študija, kot študije drugih avtorjev s podobno tematiko, odkriva, da je delo 
gozdnega delavca zelo nevarno, in da so najmanše napake pri delu lahko usodne. Zato 
100 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
pri delu v gozdu ni primemo vsiljevati šablonski način dela, varnosti pa moramo 
posvetiti večjo pozornost. 
10 SUMMARY 
THE OCCURRENCE OF ACCIDENTS IN SLO VENE FORESTRY (1985-1989) -
CAUSES AND CONSEQUENCES 
The project was aimed at analyzing the causes and consequences of work accidents in 
forest enterprises in Slovenia during the 1985 - 1989 period. 3466 accidents were studied 
and processed by the programmes dBASE, SPSS and 3D. 
The results of the study indicate that Monday is the most likely day which an accident 
would happen. This is probably due to "strenuous" indulgences pursued at the weekend. 
Also, on a Monday labourers often start to work on a new job at a new working site. On 
the other band, least accidents seem to happen on a Friday. However, the incidence of 
Monday accidents was found to be on the decrease and Friday accidents on the increase. 
In private forests most fatal accidents seem to happen on a Saturday as most work is 
done there on that day. 
As to the tirne of day, most accidents were noted to happen at about 9 a.m. and 11 a.m. It 
is then labourers work harder than at other tirne of the day and, consequently, fatigue 
occurs. In private forests most fataJ accidents happen at about 11 or 12 a.m. as well as in 
the aftemoon. 
There is a high incidence of accidents in summer whereas least accidents happen in 
winter. In recent years the percentage of accidents occurring in January and February 
was on the increase. In private forests the trend is just the opposite, which may be 
attributed to seasonal work in the fields. Thus most fatal accidents happen in winter and 
least in summer. The distribution of the occurrence of accidents as to the month depends 
mainly on weather conditions. 
Most accidents were found to happen in forest work, the extent of which is the highest, 
followed by, in order of accident frequency, maintenance jobs, other jobs, and 
construction work. An accident is more likely to happen on the way to work than on the 
way back from work, which is probably due to the moming rush to work. 
Labourers in the age group between 19 and 25 are more likely to be involved in an 
accident than others. The study revealed, however, a sharp increase in the frequency of 
accidents for the age group between 31 and 40 and a decrease for the age group between 
41 and 50. In private forests the situation is just the reverse. 
101 
Ilelič P.: Vzroki in posledice nezgod v slovenskem gozdarstvu 1985 - 1989 
Trained workers are much more likely to injure themse]ves than other ]abourers. In the 
period under consideration the frequency of such accidents increased. They are followed 
by qualified and unqualified workers. 
In the 1985 -1989 period the incidence of accidents was the highest in mechanical 
skidding jobs on account of a high degree of mechanization, larger annual cut than in 
previous years, and deteriorating working conditions. The percentage of such accidents 
almost tripled in this period. These accidents are followed by accidents occurring in 
assortment production, where in the incidence of accidents did not decrease to an 
essential extent. The study shows a decrease in the incidence of accidents in felling and 
an increase in the incidence of accidents in silvicultural jobs. Yet most accidents 
happened in "other jobs" that include a wide variety of tasks such as wood hauling, 
sawing, operating transport vehicles and limbing, which are listed in order of accident 
frequency. In the period under consideration there was an increase in accidents in 
hauling, transportation ( combined with mechanical skidding) and limbing. 
The parts of the body that are most likely to be injured are the upper shin below the 
knee, fingers and the knee. Injuries to the leg are the most frequent. The analysis 
revealed an increase in injuries to the upper shin below the knee and the knee, and a 
decrease in finger and ankle injuries. There was also an increase in injuries to the eye, 
head and foot. Over 50% of injuries result from a blow, whereas a far lesser number of 
injuries are caused by a cut. The study shows an increase in injuries resulting from a blow 
as well as an increase in the incidence of sprains. But injuries like fractures and 
contusions were found to be on the decrease. 
Among sources of injuries, a tool is considered to be the most frequent. It causes an 
injury due to a blow. A chain saw, which causes a cut, is next in frequency. In the period 
under consideration there was a sharp increase in injuries caused by a chain saw, i.e. by 
2.5 times, although at the tirne when the accident happened 88% of injured labourers 
were using a chain saw that was totally safe. 
The most frequent reason far an accident to happen is inattention, followed by 
unforeseeable circumstances and inadequate safety measures. The study revealed an 
increase in accidents due to inattention and a decrease in accidents due to an inadequate 
procedure. There was an increase in the incidence of accidents resulting from 
unforeseeable circumstances. It may be concluded that safety measures are not properly 
obseived. 
Over a half of the accidents happened at the altitude of up to 600 m above sea level and 
only very few above 1,200 m. Accidents occurring above the height of 600 m seem to be 
on the increase. In most cases forest soil was normal, followed by firm soil. In fifty per 
cent ofthe accidents, soil was in good condition. The frequency of accidents was found to 
be lower if soil was snow covered. Weather conditions were fine when most of the 
accidents happened. The effects of weather on the frequency of accidents seem to 
become more pronounced. Ooudy, foggy and windy weather tends to result in a 
102 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 
decrease of accidents. At the tirne when an accident happened the labourer involved 
had, for the most part, a pleasant subjective feeling of warmth. 
11 REFERENCE 
ILEŠIČ, P.,1990. Pogostost in resnost nezgod pri delu v gozdarstvu Slovenije v obdobju 
1972-1988. Gozdarski vestnik, Ljubljana, 48, 3, s. 141-148. 
KUMER, P., 1975. Človekov delež (subjektivni faktor) v nesrečah pri gozdnem delu. 
Gozdarski vestnik, 34, 6, s. 305 - 311. 
KUMER, P., 1991. Prikaz stanja varstva pri delu v slovenskem gozdarstvu na osnovi 
kazalnikov stanja nezgod. Gozdarski vestnik, 49, 1, s. 41 - 44. 
LIPOGIA VŠEK, M., 1979. Ergonomija. Gozdarski oddelek Biotehniška fakul-
teta,Ljubljana, 195 s. 
LIPOGIA VŠEK, M., 1986. The influence of forest technology on occupational 
accidents and diseases. Occupational health and rehabilitation of forest workers, 
Helsinki. 
MEDVED, M., 1988. Težje nesreče pri pridobivanju lesa v režiji gozdnih posestnikov. 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 32, s. 25 -55. 
MEDVED, M., 1991. Vključevanje lastnikov gozdov v gozdno proizvodnjo. Magistrsko 
delo. VTOZD za gozdarstvo BF, Ljubljana, 179 s. 
PEARSON, M. W., 1984. Forestry Handbook, 1984. Second edition, Edited far the 
Society of American Forestiers by Karl F. Wenger. 
POTOČNIK, l., 1988. Analiza nesreč v slovenskem gozdarstvu v obdobju med leti 1976 
in 1985. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 31, s. 69- 92. 
STADLMANN, H., 1986. Forstunfiille (Ursachen - Folgen - Abhilfen). 
Sozialversicherungsanstalt der Bauem. Wien. 
STUBNER,H.,1991. Analyse des Arbeitsunfallgeschehens bei Holzeinschlagsar-
beitenin staatlichen Forstwirtschaftsbetrieben. Forsttechnische informationen 3. 
TRKMAN, M., 1983. Nesreče pri delu in poklicna obolelost delavcev v slovenskem 
gozdarstvu v obdobju 1975 - 81. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 23, s. 
307-386. 
TRKMAN, M., 1984. Poškodbe v gozdarstvu v SR Sloveniji v letu 1982 v primerjavi s 
povprečjem obdobja 1975 - 81. Delo in varnost, 29, 6, s. 227 - 278. 
* 1987. Statistični letopis SRS 1987. Ljubljana. 
* 1989. Statistični letopis SRS 1989. Ljubljana. 3. 16. * 1990. Šifrirana poročila o 
nezgodah pri delu posameznih GGO.