Murska Sobota, 22. marca 1990 • Leto XLII • Št. 11 • Cena 7,70 din
gradite, gradite z Vestnikom!
V Jbl opremljate, opremljajte z Vestnikom!
• S pomladjo se začenja čas zidav, preurejanj, vsesplošnega pospravljanja in čiščenja. Ste tudi vi nameravali storiti kaj takega? Ce, Potem^kor poglejte v današnji Vestnik. V njem so ponudba m nasveti, gotovo je tudi kaj za vas.
modni bazar
BELLA ME
Lendavska 22, Murska Sobota
nagrajuje naročnike
VESTNIKA
Pomladna znamenja novega oblačenja so v barvah. No-J'0 modno zamisel smo pripravili tudi v prodajalni BELLA ME. Odprto imamo od 14. do 18. ure (od ponedeljka do Potka).
$ELLA ME bo nagradil štiri naročnike VESTNIKA!
Čimprej postanite naročniki VESTNIKA, če to še Piste. Morda boste tokrat med nagrajenci prav vi?
SUŠA OGROŽA
NEKATERIM GROZI KATASTROFA — Ccpra> imamo najbrž vsi radi lepo sončno vreme, pa bi bil zdaj že nujno potreben izdaten dež, da bi odžejal osušena polja, napolnil studence in vodna zajetja. V zadnjih dneh imajo namreč že marsikje v Pomurju hude probleme zaradi pomanjkanja vode. Kot kaže, grozi nekaterim krajem v okolici Gornje Radgone (Police, Plitvički Vrh. Orehovski Vrh, Orehovci). Apač (Pogled. Vratji Vrh. Vratja vas) in Grada na Goričkem (Vi-donci. Kruplivnik) celo katastrofa. Precejšnjemu številu kmetovalcev morajo namreč voziti vodo gasilci in kaj lahko se zgodi, da bo to preraslo v množično potrebo. (Foto: N. .1.)	.1. G.
TRDA ANTEJEVA ROKA
Trdi ukrepi Zveznega izvršnega sveta, predvsem zadnji o posojilno-denarnih omejitvah, spravljajo tudi pomurska podjetja med plačilno nesposobna. Na žiroračunih se iz dneva v dan zbira vse manj sredstev za poravnanje dospelih obveznosti. Podatki iz letošnjega januarja nam povedo, da je bilo vplačilno nesposobnih podjetjih zaposlenih 355 delavcev, v februarju pa že 819. Če k tem podatkom pridamo še uvedena stečaja v podjetju Lina Apače z 214 zaposlenimi in v podjetju Sobota v M. Soboti s 60 zaposlenimi, potem ni čudno, da smo tudi prebivalci Pomurja zaskrbljeni. Ta zaskrbljenost je toliko resnejša, ker skoraj ni podjetja ali javne službe, na katerega gospodarska reforma ne bi posegala, in skoraj ni organizacije, ki ne bi imela tehnoloških, gospodarskih in drugih presežkov zaposlenih. Število brezposelnih v letošnjem letu v Pomurju zelo narašča in je še zmeraj najvišje v Sloveniji. 31. 12. 1989je imelo Pomurje 3140 brezposelnih, 31. 1. 1990 3413 in 28. 2. 1990 že 3640 brezposelnih oseb. Po optimističnih ocenah naj bi se ta številka do konca leta povzpela na 7000.
Tako kot drugi v Sloveniji in Jugoslaviji tudi mi Pomurci nimamo druge izbire, kot da mobiliziramo vsa naša znanja in sredstva ter vzdržimo in potegnemo kolesje naših tovarn z blatne ceste.
Hoteli ali ne, priznati moramo, da se nam v tem letu uresničujejo tudi naše želje. Tako smo želeli trg, ta se rojeva z vso krutostjo in neizprosnostjo, dela selekcijo med dobrim in slabim, in če nočemo propasti, moramo postati poslovno uspešni, finačno stabilni in likvidni. Hoteli smo samostojnost podjetij brez vmešavanja države. Tudi to se uresničuje, ni več ukrepov družbenega varstva, niti občinskih ali republiških takih ali drugačnih organov in skladov, ki bi podjetjem poroštveno plasirala poslovno ali kadrovsko politiko, ali pa delila solidarnostna sredstva za pokrivanje izgub. Pa še dolgo bi lahko naštevali, kaj vse se spreminja po reformskih zakonih o podjetjih, finančnem poslovanju, posojilnem in bančnem sistemu, vrednostnih papirjih itn. in ko izdihujejo zadnji členi ZZD.
Kakorkoli že, vsi zahtevajo nekaj: potrebno bo delati in misliti drugače. !n v tem trenutku je najpomembnejše, da čim več in čim bolje delamo in da za tako delo dobimo denar pravočasno na naše žiroraču-ne. Poleg tega moramo tudi Pomurci v tem prelomnem času izkoristiti vse možnosti, ki jih zvezna in republiška vlada le ponujata. Pridobiti bo potrebno sredstva za sanacijo in prestrukturiranje gospodarstva, sredstva za kratkoročna posojila, ki bodo namenjena tistim, ki jim srbsko gospodarstvo ni poravnalo obveznosti, zbrati sredstva z razpisom delnic in obveznic, s prodajo osnovnih sredstev zunaj uporabe in z dobrimi programi kandidirati za posojila doma in v tujini, si medsebojno poravnavati obveznosti in terjatve s poboti itn. Kmalu bodo morali priti ukrepi za razbremenitev gospodarstva, tako s posegi v zvezni, republiški in občinski proračun, kot tudi zmanjševanje prispevkov za neproduktivne družbene dejavnosti in še kaj.
Krizo moramo premagati, pa ne samo zato, ker nimamo druge izbire, ampak zato, ker nočemo centralizma — in zato, ker nočemo preživljati, ampak hočemo živeti v tem našem kratkem človeškem življenju — mi, ki sedaj živimo.	Etelka Korpič-Horvat
Le redko se jih spomnimo, če pa nam že pridejo naproti, jih pomilujemo, čutimo do njih usmiljenje, hkrati pa v nas vzbudijo odpor in strah pred izgubo naše visoko cenjene vrednote — celosti telesa in duha. Čeprav živijo med nami, niso del nas, so tam na družbenem obrobju. Postavljamo jim arhitektonske ovire, s katerimi jih fizično in socialno izločamo ter ločujemo od neprizadetih, zapiramo pred njimi vrata delovnih organizacij, prav hitro pa jih postavljamo v razred invalidskih upokojencev. Polni smo predsodkov in stereotipov, s katerimi opravičujemo ravnanje izolacije, ge-toizacije in v zadnjem času so tu še slabe gospodarske razmere. Če se le kje odpira kako delovno mesto, ga bo
KAJ SO V DRUŽBI?
gotovo ob armadi nezaposlenih dobil delavec, ki nima etikete invalidnosti; če v podjetju izbirajo delavce zaradi gospodarskih in tehnoloških presežkov bodo najprej dobili v roke delavsko knjižico bolehnejši in invalidi.
Invalidi namreč po raziskavah v Sloveniji opravljajo predvsem fiktivna dela in naloge, to so dela, ki so posebej odprta za določene osebe in
jih po upokojitvi zapro, ter na delovnih mestih kot »ekonomski« presežki. To so cenejša in manj odgovorna dela, pri katerih o osebnostni rasti in motivaciji ni mogoče govoriti, nizki pa so tudi njihovi osebni dohodki.
Prevladujoče vrednotenje človeka v luči ustvarjanja profita, za katerim se lahko dobro skrije tudi predsodek o neproduktivnosti invalidov (ni mogoče dokazati, da so zaposleni invalidi manj uspešni od sodelavcev, če je delo primemo in delavec strokovno usposobljen), določa mesto, ki ga imajo (naj bi ga imeli) invalidi v družbi, in tako postajajo prejemniki najnižjih pokojnin ali drugih denarnih pomoči. To pa pomeni živeti na robu preživetja, v revščini, ali pa biti odvisen od pomoči svojcev.
Ali nas po vsem tem še lahko preseneča odločnost pri zahtevah nekaterih skupin invalidov in njihovih društev po tistem, kar mislijo, da jim pripada in kar je načelno dobro urejeno tudi v zakonskih določilih o pravicah in možnostih sodelovanja prizadetih v naši družbi.
Zato moramo končno uvideti, da invalidnosti ne določa le okvara ali poškodba, ampak se v njej kažejo stanje gospodarstva, politike, kulture, tudi stališča in vrednote, ki imajo značaj družbenih norm.
Za konec le še vprašanje: koliko imajo invalidi kot družbena skupina (družbeno) moč, ki bi jo za volilni boj potrebovalejiolitične stranke, in koliko jih bodo videle ter zapisale v svoje politične programe?
Majda Horvat
BBKsaaaas®

M.S0B0TA POMURJE BOMO POPELJALI V EVROPO !!!
v sodelovanju i
^jUhedne tehnologije d.oo. Tel. 23- 895
RAČUNALNIKI * PROGRAMSKA OPREMA*SVETOVANJE
aktualno po svetu
KAMELEONSTVO
MADŽARI VOLIJO POJUTRIŠNJEM
PISMO IZ BEOGRADA
Nekje ob samem začetku priseganja na (tri) reforme je neki skeptik pripomnil: mar prihajajo časi, ko nas bodo komunisti učili kapitalizma ?!
Sledilo je marsikaj, kar smo navsezadnje že preživeli, ne samo doživeli.
Zdaj o vsem tem premišljujemo. Seveda z razlogom.
Puščamo vnemar razraščanje tako imenovanih političnih strank. Zanima nas nekaj povsem drugega: zakaj se doslej nedvoumno opredeljeni spreminjajo v neopredeljene ?!
V mislih imam modo nastajanja neodvisnih književniških, časnikarskih in podobnih organizacij.
Ko so o tej modi povprašali Igorja Mandiča, poprejšnjega neod-visneža ostrega jezika na tedanji »narobe svet«, je samo odmahnil z rokami, češ: kako pa naj bodo neodvisni tisti, ki so doslej gradili kariero na partijski pripadnosti?! Z odmetavanjem partijske knjižice se pač nič ne more spremeniti. Lahko se samo pokaže, da ti ljudje nikoli niso bili tisto, za kar so se javno predstavljali.
globus
CLEVELAND - Slovenski a* ški svet, ki povezuje naše podpira napore za demokracijo v j veniji, za obrambo slovenske suve nosti, za odpravo gospodarskih tez in za družbeno priznano verskos bodo in polno enakopravnost o vljanov Slovenije vseh prepnca. Slovenski ameriški svet poziva vse^ jake po svetu naj pripomorejo k u Ijavitvi človekovih pravic, P0’1^, svobode in parlamentarnega ter mokratičnega sistema.
Po letu dni zelo burnih notranjepolitičnih dogodkov, bodo Madžari, v soboto 25. marca izvolili nov parlament. Radovednost strank, kakšni neki bodo volilni rezultati, je razumljivo velika, zato ni čudno, da so si nekatere najele znameniti ameriški Gallupov institut za raziskavo javnega mnenja. Tako so še pred nekaj dnevi ugotovili, da se 30 odstotkov volil-cev še ni odločilo za nobeno stranko, oziroma, ali bodo sploh šli vo-
lit.
Madžarska ima sedaj eno najsodobnejših in najdemokratičnej-ših ustav v Evropi pa hkrati tudi najbolj zapleten kandidacijski in volilni sistem. V vsakem od 176 volilnih okrožij se bodo poslanski kandidati posamično potegovali za poslanski mandat, izvoljen pa bo tisti, ki bo dobil absolutno število glasov. Naslednjih 152 poslanskih mandatov bodo proporcionalno razdelili na Budimpešto
in ostalih 19 županij, volilci pa bodo v tem primeru glasovali samo za stranke, ki bodo potem, glede na število glasov, same določile posiance.Zadnjih 58 poslanskih mest bo razdeljenih na podlagi seštevka preseženih glasov na strankarskih volitvah. Kandidatov v volilnih okrožjih je veliko, pogoj za izvolitev pa je večina glasov, zato predvidevajo, da bodo v mnogih volilnih okrožjih volitve 8. aprila ponavljali.
VZTRAJNOST NEMOGOČEGA?
Seveda, osmega aprila zvečer bo vse jasno kar dobrih štirinajst dni pred tem ni. Razumljivo. Saj sicer ne bi rabili volitev. Republiška volilna komisija je z žrebom določila v kakšnem vrstnem redu bodo za predsedniške volitve tiskana imena in priimki štirih predsedniških kandidatov.
Na prvem mestu bo dr. Marko DEMŠAR, kandidat ZSMS-Liberalne stranke, ki je v volilni boj vstopil nekoliko pozno, kar pa ne zmanjšuje teže nekaterih političnih poudarkov in tudi izkušenj stranke, ki ga je kandidirala. ZSMS je v preteklih letih uspešno in zelo vztrajno ter nekompromisarsko rušila nekatere tabuje. Omenimo samo njeno novo predstavo Titove štafete, s čimer si je skopala na glavo skoraj vso inertno Jugoslavijo. In to zavestno.
Na drugem mestu bo na volilnem lističu dr. Jože PUČNIK, kandidat Demosa, opozicije sedanji oblasti, sestavljenega iz več strank, ki imajo svoje programske in tudi stanovske različice. Dr. Jože Pučnik, nekakšen slovenski Havel, nepopustljiv pri načelih, po svoji življenjski poti podoben nekdanjemu zahodnonem-škemu kanclerju Willyju Brandtu in avstrijskemu kanclerju Brunu Kreiskemu: »slabi vesti« svojih sodržavljanov, se zavzema tudi za slovensko moralno in filozofično očiščenje.
Pod številko 3 bo na volilnem lističu Milan KUČAN, kandidat ZKS-SPD in Socialistične zveze, se pravi dveh strank, ki radi ali neradi nosita v volitve tudi nekaj bremena vseh povojnih let na Slovenskem. Milan Kučan je kot izkušen politik znal ob pravem ča-
su ugotoviti kam pelje voz vzhodnoevropskega realsocia-lizma in vztrajne jugoslovanske politične birokracije. Slovenski partiji je dal novo vsebino.
Kot četrti predsedniški kandidat bo na volilnem lističu nestrankarski Ivan KRAMBERGER, ki si je moral svojo kandidaturo priboriti težaško, znan kot »dobri človek iz Negove«, brez velikih političnih izkušenj, človekoljub, človek, ki izstopa iz povprečne slovenske značajske zadrgnjenosti, z izrazitim socialnim občutkom in nekakšen kandidat »zapuščenih in razžaljenih« v slovenskem volilnem polju.
Vse je mogoče oziroma nič ni nemogoče. Vztrajnost slovenske volilne volje bo 8. aprila odločila katerega od štirih kandidatov si želi za predsednika Republike Slovenije. — jc
Zgodovina kaže, da se najboljši književniki nikdar niso igrali neodvisnežev v tako imenovanih organizacijah, saj tudi od njih niso bili odvisni. Tako je bilo tudi z najbolj prodornimi novinarji in še z marsikaterimi ustvarjalci, sicer ne bi rekel Galilei, po vsem mučenju, ki ga je preživel: pa se vendarle vrti. Zemlja namreč, kar naj ne bi bilo tako, če bi on to resnico porekel.
Kam pravzaprav pride človek, ki se je vselej pripravljen odreči vsemu, kar je prej bil, mislil in dokazoval?
Pojav neodvisnežev je pravzaprav pojav odrekanja lastnega početja. Zveni nekako tako, kot nekoč: pomembno je biti na liniji, pa naj bo kakršna koli že. Pomembno je biti jeziček na tehtnici tega časa, pa naj to stane, karkoli že stane.
Problem neodvisnosti pa ni tako enostaven, kot se zdi. Če ne od drugega, je človek odvisen od lastnika medija, v katerem si služi kruh. Kaj če televizijo kupi, na primer, neki zasebnik? On ne bo odvisen, denimo, od nobene stranke. Njegovi delavci pa bodo odvisni, od njega kajpak.
S knjigami in književniki je prav tako: odvisni so od tistih, ki jim objavljajo knjige. Ne spomnim se književnika, ki bi nekaj veljal brez objavljenih knjig. Tako pa je z rezultati dela nasploh in vedno je nekdo, ki nekomu omogoča, drugemu pa onemogoča delo. Mnogo neznanih genijev je umrlo v bedi in obratno. Genijalnost pač nima tržne vrednosti, je sila podcenjena in tega ni mogoče opravičiti z ničemer, najmanj z neodvisnostjo.
Sociologi menijo, da je glede tega s človekom nekaj narobe. Kadar namreč človek postane na neki način svoboden, se znajde v čudnem položaju, da prav zaprav ne ve, kaj naj počne s svobodo. Potem na vse pretege išče človeka, ki bi najbolje skrbel za njegovo svobodo in tako nastajajo, povsem naravno vodje. In ko se ljudje znebijo bremena pridobljenih svobod, jim pač z največjim zadovoljstvom sledijo.
Neodvisnost je torej velika preglavica za človeka, ki se kiti z njo. Neodvisnost ni ščit pred neprijetnostmi, ki jih doživljamo, temveč merilo človekove moči. Ni zaman znano pravilo: svoboden si, kolikor svobode si lahko vzameš. Če ne preneseš svobode, lahko še toliko svo-bodnjačiš.
Bojim se, da je neodvisnost nujna opora odvisnežev, saj samostojnim ni potrebna organizacija za potrjevanje njihove neodvisnosti. Ljudje se pač ne organizirajo zaradi dokazovanja svoje neodvisnosti, temveč zaradi narave odvisnosti pri delanju kariere.
Povsem naravno je, da je ta čas najbolj občutljivo vprašanje: biti ali ne biti komunist, ko je naenkrat perspektivnejše biti karkoli drugega. Čas trenutne politike je najbolj podoben nogometu: smo v obdobju konjunkturnega spreminjanja klubskih barv na podlagi iste (politične) veščine. Vendar je res, da se delovna doba politikov zmanjšuje v konkurenci najboljših igralcev. . .
Doživljamo globoke moralne pretrese v pretresih, ki sicer stresajo vse temelje starega sveta. Z nadstrankarsko vizijo sveta si, kajpak, ne moremo veliko pomagati, ker takega fatamorganskega prostora pod soncem ni in si ga ne moremo z ničimer ustvariti, najmanj s kameleonstvom!
PRAGA - Ce bi bile sploSne.vi tve v Češkoslovaški ta teden, hi komunistična partija po številu g sov na drugem mestu takoj 23^ partijskimi političnimi grupaclJ u Državljanskega foruma. To dobilo 23 odstotkov, kandidati K 13 odstotkov glasov. Sledijo 11, krščanski demokrati 6 (v SI0* kar 17), socialisti — 6, ljudska s ka in socialdemokrati 5, demokra 4 in kmečka stranka — 2 ods glasov.
Viktor Širec
STOCKHOLM - Romunija je,^ la Švedski vsa odlikovanja, ki J1 u | dobil nekdanji diktator čeaus^ | med svojimi obiski na Švedskem-tudi za najvišje odlikovanje, ki ga . deljujejo le vladarjem oziroma	|
bolj znanim državnikom tega sve • j
ŽENEVA - Predstavniki 12	j
narodnih nevladnih organizacij s	I
tusom svetovalk OZN so pozval 1	1
banijo, naj se ne vmešava v jug I vanske notranje zadeve, Jugosl . a. pa, naj vzpostavi demokratične m t nizme, ki bodo omogočili oial 8 vsemi prebivalci Kosova.
CELOVEC - Škof A. ^oste^-je na letnem občnem zboru I^j mentacijskega arhiva avstrijskeg । , porniškega gibanja ostro	I
Haiderjevo odločitev, da ne bo P j lil odlikovanj za zasluge za osvo je j tev Avstrije izpod nacizma. SK J | dejal, da je takšno ravnanje za Avstrijcev.
BONN - Izraelski veleposlan|kT ZR Nemčiji B. Navon je nap°v j, da utegne Izrael zahtevati od Prl a nje združene Nemčije odškodnin j nacistične zločine.
BUDIMPEŠTA - Preteklo sobrij so z neke, železniške postaje | Veszprema odpeljali prvi vi tanki in 130 sovjetskimi vojaki te . cirji. S tem se je začel dokončen u sovjetske vojske iz Madžarske.
VARŠAVA — Častni pred?e socialistične stranke ZR Nemčije: ly Brandt je na svojih predvo । । mitingih v Frankfurtu na Odn J-a da je vzhodnonemško-poljska »nepremakljiva.«
Švica
pere denar
MADŽARSKE VZPOREDNICE
Ob januarski več kot 30-odstotni podražitvi večine živil, mestnega prevoza in najemnin so socialne razpoke v madžarskem gospodarstvu postale povsem vidne. Povprečni dohodek se vrti okrog 10.000 forintov (1700 avstrijskih šilingov); kilogram kruha stane 20, kilogram mesa najslabše vrste 200, ogrska salama 460, pomaranče najmanj 90 forintov, videorekorder stane 24.000, pralni stroj pa 41.000 forintov. Draginja je še posebej prizadela mestne prejemnike dohodkovnega minimuma (4350 forintov mesečno) ter upokojence, ki prejemajo do 5000 forintov mesečno. Po nekaterih podatkih ima četrtina prebivalstva 75 odstotkov vse gotovine in prihrankov po bankah, dvajset odstotkov Madžarov pa živi pod »socialnim minimumom« prejemkov. Ljudi brez strehe nad glavo je na Madžarskem 40 tisoč.
O tržnem gospodarstvu nihče ne dvomi; Ne nazadnje zato, ker je ljudem izkušenj realnega socializma dovolj, pa tudi zato, ker tržnega gospodarstva dejansko (še) ne poznajo. Zato pa »novarevščina«, ki se že kaže predvsem v urbanih okoljih, oznanja, da bo pot do uspešnega socialnega tržnega gospodarstva dolga in posuta z thatcherjanskimi trni. Strokovnjaki so že povedali, da v prihodnjih treh letih ni mogoče pričakovati, da bi prišlo do rasti gospodarskega standarda. Večini se v naslednjih letih obeta prej nasprotno, na vrata trkajo množične odpustitve, z uvedbo tržnega gospodarstva pa bi za številne morali miniti časi popoldanske zaposlitve, ki je bila po načelu, da je službeno mesto predvsem socialno zavarovanje, v veliki meri na škodo njihove uradne zaposlitve. S popoldanskim delom je v 80.
letih svoje prejemke zaokroževalo kar 70 odstotkov zaposlenih Madžarov.
Trezni domači analitiki, ki tudi prej niso nasedali evforiji, zadeve ne sprejemajo tako črnogledo ter opozarjajo tudi na drugo stran medalje, in sicer da je zaradi padca drugih diktatur celotna Vzhodna Evropa postala resen zahodni politični in gospodarski problem in da se namerava Zahod tega problema lotiti načrtno in — po obljubah sodeč — s kanaliziranjem velikih finančnih sredstev. Opozarjajo tudi, da se je japonski avtomobilski gigant Suzuki pred kratkim dokončno odločil, da na Madžarskem zgradi tovarno avtomobilov ter na druge tuje investicije, ki naj bi bile tik pred fina-lizacijo.
»Stotine milijonov dolarjev od mamil vsak dan pride na »pranje« v švicarske banke, preden preidejo v druga, z davčnega stališča rajska mesta, velik del tega denarja pa še naprej ostane v Sviti,« je izjavil Jean Ziegler, profesor sociologije in švicarski poslanec v intervjuju za alžirski tednik Algcrie actuali-te. Mesta, kot sta Ženeva in Zu-rich, so onesnažena s tem denarjem, ki grozi, da bo umazal še preostali, čisti denar v švicarskih bankah. Neposreden povod za ta intervju je bila Zieglerjeva knjiga »Švica pere snežnobelo«. V pogovoru je švicarski sociolog povedal, da so med 200 najbogatejšimi ljudmi na svetu tudi tri osebnosti iz slavnega kokainskega kartela v Medelinu v Kolumbiji.
JUGOSLOVANSKI PREBLISKI
LANI JE BILO OB ŽIVLJENJE
53 NOVINARJEV
zaščito n°vini?k
Najnovejše poročilo ameriškega komiteja za zascuo pravi, da je lani 53 novinarjev umrlo pri opravljanju svojega de TASS sporoča, da je za veliko smrti novinarjev kriva družbena HaP tost, še posebno v Latinski Ameriki. Novinarji so bili lani bolj ^P stavljeni nasilju kot prejšnje leto: 60 jih je bilo izgnanih iz raznih žav, 250 aretiranih, 90 pa jih je dobilo telesne rane v raznih napad'
Največ novinarjev (dve tretjini) je umrlo v Latinski Ameriki, tega v Salvadorju 14, v Kolumbiji 11 (še posebej zaradi narkomaiiJ v Peruju pet in v Braziliji dva.
PREPREČEN ATENTAT NA TLOMANA
Ustanovna skupščina podružnice HDZ v Ben koven je bila p1? kinjena zaradi poskusa napada na predsednika te stranke dr.
Tudmana. To se je zgodilo, ko se je skozi množico zbranih „ ospredje neznanec, ki je'nosil pištolo in se napotil proti govorniške mu odru, kjer je govoril Tudman. Udeleženci srečanja so preP^fL atentat, napadalec pa je ranjen obležal na tleh. Pa tudi sicer so rovaici srbske narodnosti večkrat prekinili Tudmanov govor, meta' na oder jajca in prazne steklenice. Po neuspelem atentatu je mor«1 poseči policija, da bi preprečila obračun med Hrvati in Srbi.
VIZUMI ZA ROMUNE
Od prvega januarja je zaprbsilo za politični azil v Avstriji 6000 tujcev, med njimi je bilo 4000 Romunov. Po alarmantnih izračunih notranjega ministrstva bi bilo v primeru nadaljevanja takšnega trenda samo romunskih prošenj za azil letos več kot pa je bilo lansko skupno število takšnih prošetfj (Jani je v Avstriji zaprosilo za azil 22.000 oseb, od teh 634 jugoslovanskih državljanov pretežno albanske narodnosti). Zvezne politične razsežnosti pa je problematika dobila pred dnevi, ko se je 250 prebivalcev gradiščanske vasice Stein-bruch z argumenti, da gre pri Romunih za kriminalce in verjetno za pobegle agente Securitate odločno uprlo namenu notranjega ministrstva, da bi v tamkajšnji zapuščeni vojašnici naselilo 800 romunskih azilantov. Ob dejstvu, da begunsko osrednje taborišče v Traiskirch-nu pri Dunaju že poka po vseh šivih in da v penzionih in hotelih ni več prostih mest za azilante, je ministrstvo potegnilo črto, vlada pa je za Romune uvedla vizum.
Proti ukrepu ostro protestirajo zeleni, ki menijo, da Avstrija ne bi smela postavljati nobenih omejitev za tuje državljane ter da bi morala sprejeti vse tiste, ki skušajo zaradi neugodnih političnih in gospodarskih razmer v domovini priti in ostati v Avstriji.
Če bi vesoljci obiskali Jugoslavijo, bi se prepričali, da na tem
planetu ni pogojev za življenje.
(Borba — Beograd)
Niti najbolj pogumni preroki politične fantastike niso verjeli, da bodo nekega dne priče nacionalnega zapostavljanja na Kosovu.
(Rilindja — Priština)
Jugoslavija bo obstojala vse dotlej, dokler bodo Srbi in Hrvati
sposobni, da najdejo skupni jezik.
(Večernji list — Zagreb)
V našem prihodnjem družbenem življenju ne bodo stranke glavna zadeva temveč volivci, ki jih doslej sploh ni bilo.
(Oko — Zagreb)
Kandidati za predsedstvo
Žreb je določil takle vrstni red: 1. Ciril Zlobec, 1925, akaderhj-pesnik, pisatelj, diplomirani slavist, zaposlen RK SZD, ki ga j p |0, kandidirala; 2. dr. Dušan Plut, 1950, univerzitetni profesor na f* zofski fakulteti, kandidat Demosa; 3. dr. Matjaž Kmecl, 1934, unri g zitetni profesor na Filozofski fakulteti, kandidat ZKS-SPD in ’ Edvard Kardelj, Šmartno Tacen; 4. dr. Slavoljub Žižek, filozof, zaP . slen na inštitutu za sociologijo, kandidata ZSMS —Liberalne stranafj: 5. dr. Alojz Križman, 1940, univerzitetni profesor, zaposlen na m borski univerzi, kandidat ZSMS—Liberalne stranke; 6. dr. Pet?rta(i-vak, 1937, dipl. ing. strojništva, zaposlen na ljubljanski univerzi, k didat ZSS; 7. Franc Miklavčič, 1921, dipl, pravnik, upokojenec, k didat Demosa; 8. Ivan Oman, 1927, kmet, kandidat Demosa; 9-Dimitrij Rupel, 1946, profesor na FSPN, kandidat Demosa; 10- a Boštjan M. Župančič, 1947, univerzitetni profesor na Pravni faktih kandidat ZKS —SDP; II. dr. Bogdan Oblak, dipl, ing., zaposli” UKC Ljubljana, kandidat ZSMS—Liberalne stranke; dr. Geč-Korošec, 1939, dipl, pravnica, zaposlena ha mariborski univ®' ’ kandidatka SZS.	.
STRAN 2
VESTNIK, 22. MARCAj^
aktualno doma
Konec dober —
vse dobro?
je bilo v osrednjem slovenskem kulturnem hramu spet slišati porabsko besedo — Pni dan se je končal z okroglo mizo, 1 ne zasluži tega imena — Simbolična sklepna prireditev
V šestih letih je bila to že tretja predstavitev Slovencev iz Madžarske v Ljubljani. Ko so se Porabci prvič predstavili matičnemu narodu, so jih mnogi šele spoznali, drugič so jih mnogi že bolj kritično ocenjevali, tretjič, da, tretjič pa so nekateri, tudi mediji, nanje pozabili.
Vsaj prvi dan se je zdelo, da govorijo Porabci le sami sebi. Peščica zbranih na otvoritvi je najprej prisluhnila ljubljanski županji Nuši Kerševan, nato pa še Zoltanu Borsu, predsedniku županijskega sveta Železne županije. V predolgem govoru je opozarjal predvsem na uspehe madžarske narodnostne politike, hvalil Slovence kot dobre državljane in poziti-'vno ocenil stike med Slovenijo in Madžarsko. Pravzaprav nismo slišali nič novega.
Po kratkem kulturnem programu — nastopili so mladi recitatorji in gornjeseniška folklorna skupina — je Katarina Hirnbk predstavila razstavo Porabje v sliki in besedi. Obiskovalci so si lahko ogledali stare cerkvene knjige, šolske
Nekaj cvetk iz zakulisja:
m	so se Porabci pred tremi leti drugič predstavljali r Cankarjevem do-
■j' bd interes novinarjev neverjetno velik. Tako so jih mnoga vprašanja na-'n- .n^Pr,Pravljene. Letos so se zato dobro pripravili, se oborožili s podatki, pa Ho novinarjev. Prišli sta le dve mladi predstavnici sedme sile. Tudi sicer smo P 'reditev spremljali tisti, ki se tako ali drugače veliko ukvarjamo s Porabjem.
... Ljubljana se ni preveč izkazala. V mestu ni bilo opazili nobenih zuna-lahkZna^OV- ~ na enem svetlobnem napisu (ki jih je v prestolnici potno) smo 1 o opazili najavo dnevov. Razen sklepne prireditve, ki je napolnila srednjo Morano, obiskovalcev ni bilo.
,. . ^rvi dan se je konča! bolj klavrn. Delen krivec je bil tudi Zoltan Bors. je svoj govor raztegni! na več kot 30 minul. Nekateri so škodoželjno dejali.
a je bila to priložnost za slovo. Pred Madžari so volitve in vprašanje je. kdo bo Pit^el na stolček prvega človeka v Železni županiji.
učbenike in druge publikacije ter risbe porabskih osnovnošolcev z motivi porabske pokrajine, ljudi, ljudske kulture in ilustracije porabskih pravljic.
Malo dvorano so nato napolnili tisti, ki naj bi govorili o problemih šolstva in cerkve v Porabju. Csaba Tabajdi, namestnik ministra in sekretar kolegija za narodnostna in etnična vprašanja, je pohvalil slovensko politiko do manjšin, ki žive znotraj in zunaj njenih meja. Tudi njega je pred meseci prva službena pot (ko je prevzel naloge v narodnostnem kolegiju) vodila k nam in dejal je, da se je marsikaj naučil. Demokratične spremembe v Evropi bodo uspele le, če bomo uspešno rešili narodnostno vprašanje in gospodarske probleme. Tudi narodnostim, ki žive na Madžarskem, bo potrebno zagotoviti kolektivne pravice in večinski narod prepričati, da je bilo v preteklosti storje-
Pomurska podružnica društva poslovodnih delavcev
Na pobudo Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje in nekaterih poslovodnih delavcev so januarja imenovali iniciativni odbor za ustanovitev podružnice Društva poslovodnih delavcev Slo-'enije v Pomurju. Iniciativni odbor je svojo nalogo opravil minuli Petek, ko se je v Radencih zbralo 12 od okoli 60 povabljenih poslovodnih delavcev.
Kljub skromni udeležbi so podružnico ustanovili in se včlanili v društvo, ki v 9 podružnicah v Sloveniji združuje okoli 400 članov. Predstavnik iz republiškega zavoda za organizacijo poslovanja Bogo Semej je pomurske direktorje seznanil z zadnjimi aktivnostmi društva. Do januarja so opravili vse formalnosti, skupina menedžerjev pa je pripravila gradivo o dejavnosti poslovodnih delavcev. V začetku aprila bo občni zbor, na katerem bodo predlagali izstop iz Zveze sindikatov Slovenije, govorili pa bodo še o kolektivnih pogodbah in poslovodnem kodeksu. Osrednja tema bo vloga države v gospodarstvu, k sodelovanju pa bodo Povabili tudi predstavnike Socialistične zveze, ZSMS — liberalne stranke, ZKS - stranke demokratične prenove in DEMOS-a.
nih veliko napak. Državnega paternalizma ne sme zamenjati paternalizem strank. Prve naloge na narodnostnem področju pa bodo: sprejetje narodnostnega zakona, v katerem bodo zapisane posebne pravice, potem ureditev narodnostnega šolstva (bodisi kot dvojezičnega ali kot enojezičnega) in odprtje meje. Tabajdi je tako ob prehodu na Gornjem Seniku (proti Martinju) predlagal še mejni prehod na tromeji, kjer bi lahko postavili le eno carinsko stavbo, in če ne bi šlo drugače, bi bil to prehod pešpot.
Svoje referate sta nato dodala še predstavnik sombotelske škofije in profesor Karel Krajcar. In nato se je okrogla miza končala. Gostje in voditelji pogovora so namreč morali oditi na sprejem k Dušanu Šinigoju (madžarska vlada je odlikovala z redom zastave Sonjo Ledinek z Urada za narodnosti), ostali pa so tisti, ki so že »prepričani«, ki dobro poznajo probleme Porabcev. Vprašanj je bilo še veliko, toda nihče ni vedel odgovoriti, kdaj bo končno
odprt mejni prehod Gornji Senik— Martinje, kdaj bodo Porabci dobili male obrate, kdaj slovenskega duhovnika . ..
In tako je prišel drugi dan, ko so Porabci romali od ZKS-Stranke demokratične prenove do Socialistične zveze in govorili o svojih težavah. Medtem so se gornjeseniški lutkarji in pevski zbor OŠ Monošter predstavili na otroški matineji. Potem pa smo vsi čakali sklepno prireditev, ki jo je prenašala tudi televizija. Bila je simbolična prireditev — morda so učenci v razredu vendarle komu odprli oči. V obliki učne ure smo zvedeli, kaj vse teži naše rojake na Madžarskem, obenem pa so se predstavile še kulturne skupine mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika, ansambel Lacija Korpiča in ženski kvartet iz Slovenske vesi, študentje katedre za slovenski jezik z Visoke učiteljske šole v Sombolelu in gornjesniški lutkarji.	Silva E6ry
Gala koncert v Slovenski filharmoniji so morali zaradi premajhnega zanimanja odpovedati, vendar menijo, da bo zanimanje zanj kmalu naraslo.
Pomursko podružnico Društva poslovodnih delavcev Slovenije bo vodil 4-članski upravni odbor, predsednik podružnice pa bo poleg dveh direktorjev iz Pomurja tudi član upravnega odbora društva. Član društva je lahko vsak, ki je po statutu podjetja poslovodni delavec, ali vsak, ki ga sprejme upravni odbor društva. Plačati mora tudi članarino v višini 10 dolarjev (120,00 din), v prihodnje pa jo nameravajo zvišati na 50 dolarjev. Prav tako razmišljajo, da bi v članarino všteli tudi delež za življenjsko oz. rizično zavarovanje, saj je tveganje poslovodnih delavcev veliko. Društvo so ustanovili zato, da bi zagotovili profesionalizacijo vodenja, uvajali podjetniško miselnost in direktorjem omogočili neformalna srečanja in povezovanja. Glavni problemi, o katerih bodo razpravljali, pa so ustava in sindikat, vplivi na gospodarjenje, politične organizacije in direktorji in druge podobne teme.
Na ustanovnem sestanku v Radencih so poudarili, da je tre-
DR. JOŽE PUČNIK V POMURJU
V Sloveniji bomo
Minuli konec tedna je dr. Jože Pučnik, eden od štirih kandidatov za predsednika Predsedstva Republike Slovenije, obiskal vse štiri pomurske občine. Na petkovi javni tribuni v Murski soboti sta ga spremljala Ivan Oman in Tone Peršak, na zborovanjih v Ljutomeru, Lendavi, Gornji Radgoni in na Goričkem dan pozneje pa sta bila z njim poleg Ivana Omana še dr. Dimitrij Rupel in dr. Rajko Pirnat.
Dr. Pučnik, ki so ga, kot tudi njegove spremljevalce, povsod množično sprejeli, je predstavil svoj in program slovenske združene opozicije, DEMOS-a, katere kandidat je. Slovenija mora biti v prihodnje suverena država, ki si bo sama izbirala partnerje, s katerimi bo trgovala in drugače sodelovala. Konfederacija predstavlja začrtano pot, ki jo vidi DEMOS v gospodarski in politični neodvisnosti Slovenije. Novo ustavo, ki bo urejala takšen položaj naše republike, naj bi z referendumom sprejeli do konca leta. Slovenci nišmo manj sposobni in manj pametni kot drugi evropski narodi in intelektualci in trmasti kmetje so giavni ohranjevalci slovenstva skozi zgodovino. Opozicija mora zamenjati oziroma spremeniti enopartijski sistem pri nas ter ga nadomestiti z večstrankarskim pluralizmom. Čeprav-imamo v tem času v naši republiki veliko strank, se bo ta naval v prihodnosti polegel, saj se moramo prej strankarsko izživeti. V Sloveniji je vse narobe, vendar je treba stvari urediti postopoma, ZK se mora umakniti in se demokracije učiti kot stranka v opoziciji.
Na vprašanje, kaj meni o Markovičevem programu, je dr. Pučnik dejal, da bo propadel, kajti posojila, ki jih podjetja dobivajo za izplačevanje osebnih dohodkov in jih rešujejo pred stečajem, so slaba rešitev. Slovenci plačujemo dolgove, ki so jih povzročili
Pomurska banka za interese delničarjev
Spreminjajoči se predpisi vplivajo na poslovanje Pomurske banke. V lanskem letu slabši likvidnostni položaj. Večja kreditna aktivnost. Delegati delničarjev potrdili zaključni račun.
Poročilo o poslovanju Pomurske banke v letu 1989, ki od novega leta posluje kot delniška družba, je veljala osrednja pozornost na zboru delničarjev te banke v začetku leta. Visoka inflacija in nenehno spreminjanje predpisov o finančnem poslovanju so problemi, ki so se močno kazali tudi v Pomurski banki, zato doseženi rezultati niso v skladu z načrtovanji. V primerjavi z letom poprej se je lani močno zmanjšala povprečna lividnost in je morala banka zato večkrat iskati dodatna likvidnostna sredstva. Problem likvidnosti se je zaostril zlasti v marcu, ko je morala Pomurska banka najeti posojilo pri Narodni banki Jugoslavije, v maju pa je imela celo najnižje povprečno dnevno stanje na žiroračunu.
Med osnovnimi značilnostmi poslovanja v minulem letu velja omeniti desetodstotno povečanje
ba tudi na tem področju upoštevati posebnost Pomurja. Ta del republike je namreč odrinjen od
centra, zato ni prave povezave med sedežem in podružnico. Društvo mora biti samostojno in ' poslovodni delavci ne smejo biti več podaljšana roka države.
V nadaljevanju srečanja je direktor Centra za usposabljanje zunanjetrgovinskih delavcev v gospodarstvu pri Gospodarski zbornici Slovenije dr. Andrej Kumar navzoče seznanil z izobraževalnim programom v CZT v Radencih. Poudaril je, da je izobraževanje na področju zunanje trgovine nujno, saj bo pritisk tuje konkurence dosegel vse proizvajalce, pa tudi razlika med zunanjim in domačim poslovanjem je vedno manjša. Noben program, ki ga center pripravlja, ni , obvezen, vsi pa so namenjeni trgu. Naštel je pet programskih sklepov, ki jih bodo ponudili v Radencih. To so seminarji temeljnega zunanjetrgovinskega poslovanja, seminarji dopolnilnega in specifičnega usposabljanja, izobraževalni seminarji, programi za posebne naročnike in raziskovalne, publicistične ter druge dejavnosti.
Lidija Kosi
sami odločali o našem življenju
drugi. Vse preveč denarja porabi vojska in federacija sploh, za to pa ne moremo jemati tam, kjer še kaj je, in dajati tja, kjer manjka. Tudi za jutri v DEMOS-u ne morejo obljubiti bistvenih sprememb na boljše. Obljubljajo lahko le, da bodo zadržali vse, kar je dobrega v našem sistemu in od drugih ureditev prevzeli, kar se je izkazalo kot uspešno.
Največ ljudi je dr. Pučnika in njegova spremljevalca pozdravilo na javni tribuni v soboški galeriji.
Kot najnevarnejšega tekmeca na volitvah je dr. Pučnik imenoval Milana Kučana. Ljudje bodo morali na volitve, kajti tisti, ki ne bodo prišli na volišča, bodo avtomatično volili Milana Kučana in stranko, iz katere prihaja. V
bilančne vsote, zmanjšala pa so se izvirna bančna sredstva, katerih delež v posojilnem potencialu se je s 76,9 zmanjšal na dobrih 64 odstotkov. Sredstva prebivalstva še vedno predstavljajo največji delež v bančnih sredstvih, ta pa so za 4,2 odstotka nižja, približno za takšen odstotek pa so se povečala sredstva gospodarstva. Je pa delež slednjih še vedno nizek in v strukturi vseh sredstev predstavljajo le 9 odstotkov.
Glede na ročnost so se v sestavi vseh bančnih sredstev močno povečala kratkoročna, ki so ob koncu leta predstavljala že 74 odstotkov vseh sredstev banke. Kar zadeva samo posojilno aktivnost banke, je bila ta izredno velika, saj so zaradi naraščajoče inflacije in pomanjkanja lastnih sredstev podjetja vedno pogosteje posegala po bančnih posojilih.
Čeprav se je v primerjavi z letom 1988 precej povečal obseg
SINDIKAT NE PRISTAJA NA NIŽJE KRITERIJE
Na seji MS ZSS za Pomurje pretresli vsebino kolektivne pogodbe — Veljati začne letošnjega julija — Za 40-urni tednik
Kolektivna pogodba, statut SSS in gospodarske razmere so bile v ospredju ponedeljkove seje predsedstva medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Pomurje. Največ časa so namenili osnutku generalne kolektivne pogodbe, ki naj bi veljala od I. julija letos do 30. junija 1993, razen poglavja o osebnih dohodkih in drugih prejemkih, ki velja le za eno leto. Predstavniki vseh štirih občinskih sindikalnih svetov so se v daljši razpravi zadržali pri normativnem delu kolektivne pogodbe. Vztrajali so pri tem, da je treba v tem pomembnem dokumentu zajeti vse delavce: tudi tiste v negospodarski sferi, ki sicer niso člani Gospodarske zbornice, ki pa je ena od podpisnic kolektivne pogodbe. Po mnenju nekaterih ta sploh ne more biti, ker pogoje gospodarjenja določajo v izvršnih svetih, sindikat pa si ne more privoščiti, da bi delavce v družbenih dejavnostih pustil ob strani. Razčistili naj bi tudi s pojmoma osebni dohodek in plača.
Prav o osebnih dohodkih, dodatkih, nadomestilih, razporejanju delavcev in delovnega časa seje najbolj razvnela razprava med člani vodstva pomurskih sindikatov. Ti ne bodo, kot zagotavljajo, pristajali na nižje kriterije pri izplačilu osebnih dohodkov, kakor je zapisano v kolektivni pogodbi in zakonu o delovnih razmerjih, kjer naj bi natančneje opredelili osnovne usmeritve. V nasprotnem primeru bo sindikat zopet deležen neupravičene kritike, so pripomnili. Določili naj bi tudi minimalni delovni čas na teden, ki ne sme trajati dlje od 40 ur. Tankočutno pa je treba opredeliti razporejanje delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo, nadomestilo osebnega dohodka brez upoštevanja nadurnega dela, dodatke za posebne delovne razmere in ob prisilnem dopustu, ko se v podjetju znajdejo v težavah, kar za zdaj še ni pravno usklajeno.
Na seji predsedstva pomurskih sindikatov so sprejeli tudi statut Svobodnih sindikatov Slovenije, o likvidnostnih težavah pa jim je spregovorila direktrica podružnice SDK Etelka Korpič-Horvat. Alarmanten je podatek, da se pojavlja vse več blokad žiroračunov podjetij in da bo v začetku aprila v stečaju že tretje podjetje. Hitro pa narašča tudi brezposelnost, ki je dosegla že številko 3640. do konca leta pa naj bi narasla celo na okrog 7000. Zato bodo pomurski sindikati tudi v prihodnje lesno sodelovali s SDK, da jih posamezne zadeve ne bi presenetile.	Milan Jerše
prihodnje mora biti oblast v skupščini, ki naj bo tudi sedež volitev. Predsednik ne sme nikoli več dobiti moči, da bi kogarkoli odstavljal. S temi besedami je odgovoril tudi na vprašanje, kaj misli o Josipu Brozu. Milan Kučan ima pri ljudeh večjo podporo kot dr. Pučnik sam, vendar se položaj spreminja v Pučnikovo korist. Kljub vsemu pa se bosta po Pučnikovem mnenju v drugem krogu volitev srečala ravno on in Kučan.
O kmetijstvu naj odločajo strokovnjaki, in če predsednik ni tovrstni strokovnjak, se s tem področjem pač ne bo ukvarjal. To
rej to vprašanje prepušča dr. Pučnik kmetijskim izvedencem. O narodni spravi pa je dr. Pučnik menil, da je treba zgodovino preučiti in jo pustiti zgodovinarjem, sami pa se moramo zazreti v prihodnost.	Lidija Kosi
naložb v razširjeno reprodukcijo, saj je banka odobrila 19 naložbenih posojil v predračunski vrednosti 382 milijard dinarjev, ugotavljajo, da je naložbena sposobnost organizacij zelo slaba, tiste, ki vlagajo, pa posegajo predvsem po bančnih posojilih.
Tudi novo poslovno leto je Pomurska banka začela v nedorečenih pogojih gospodarjenja in že čuti posledice najnovejših spremenjenih predpisov v finančnem poslovanju. Omejevanje plasmajev, ki jih morajo do konca marca zmanjšati še za nadaljnjih 20 odstotkov, bo imelo neugoden vpliv predvsem v podjetjih, ki se že tako ali tako ukvarjajo s problemom nelikvidnosti.
Delegati delničarjev so na zboru sprejeli zaključni račun Pomurske banke, imenovali pa so tudi direktorja banke. To funkcijo bo v prihodnjih štirih letih opravljal Stefan Hajdinjak.
Ludvik Kovač
Sindikati so za znanje, ustvarjalnost in strokovnost
Na posvetu pomurskih sindikalistov sodeloval Dušan Rebolj — Za politiko polnega zaposlovanja in tisoč mark plače — Pomembno mesto sindikatov v parlamentu — Čimmanj organiziranosti
»Osnovna značilnost novih programskih usmeritev sindikatov je v tem, da se ohrani določena kontinuiteta zahtev članstva, ki ni bilo vedno zadovoljno z njegovp vlogo. Nekateri premiki v zadnjem času pa vendarle kažejo na korenite spremembe do-sednajih gledanj o konkretnih delavskih vprašanjih. V tej zvezi je gotovo bistvenega pomena nova organiziranost Svobodnih sindikatov Slovenije, ki poudarja znanje, ustvarjalnost in strokovnost. Brez tega si namreč težko predstavljamo dosledno uresničevanje zaščitne vloge delavcev in novoustvatjene vrednosti. Ker je da! koncept samoupravnega socialističnega sistema premalo učinkov in je zgodovinsko preživet, bo nujen drugačen način soodločanja delavcev o njihovih gospodarskih in socialnih pravicah,« je na posvetu v Radencih, ki ga je pripravil medobčinski svet Zveze sindikatov za Pomurje, med drugim poudaril član predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Dušan Rebolj. Okrog sto udeležencem, predvsem predsednikom sindikatov podjetij, delegatom 1. kongresa Svobodnih sindikatov Slovenije, ki bo 6. in 7. aprila, in vodstvom občinskih sindikalnih svetov iz vseh štirih pomurskih občin, je podrobneje prikazal vsebino predloga programskih dokumentov.
Dušan Rebolj, ki je tudi eden od kandidatov za predsednika slovenskih sindikatov, se je zavzel za čimprejšnje sprejetje delavskega zakona, ki bo jasneje opredelil tudi odnos sindikatov do politike zaposlovanja m zagotavljanja realnih plač. Ker je bila leta 1979 povprečna plača 1056 mark, se mu sedanja zahteva sindikatov za tisoč mark ne zdi previsoka, ampak kvečjemu skromna. Zavzel se je za politiko polnega zaposlovanja in zoper 20-odstotno stopnjo nezaposlenosti, ki seji pri nas žal že približujemo, kar povzročajo stečajni postopki in odpuščanje delavcev. Ta in druga vprašanja se bodo podrobneje urejevala s sklepanjem kolektivnih pogodb, pri čemer pa bo ob visoki ceni dela neizogibno tudi odpuščanje delavcev iz neproduktivne proizvodnje.
V daljši razpravi so udeleženci posveta načeli še vrsto drugih aktualnih vprašanj, povezanih z vlogo sindikatov. Slišali smo da bo imel sindikat kot nadstrankarsko, svobodno združenje ljudi pomembno mesto v parlamentu, kjer bo moral uveljaviti gospodarske interese, čeprav se ne bo pojavil na spomladanskih volitvah. Pri tem gre za popolno suverenost sindikata, ki bo podprl tiste kandidate, ki sprejemajo njegov program. V statutih podjetij pa je treba zagotoviti samostojnost sindikatov, čigar stališča morajo upoštevati tudi v delavskih svetih. Hkrati so proti preveč stopenjski organiziranosti sindikatov, zato naj ne bi bilo obvezne organiziranosti po teritorialnem načelu. So pa za uveljavitev sindikalnega pluralizma in nastajanje novih neodvisnih sindikatov, ki so konkurenca zdajšnjemu sindikatu, ki naj bi deloval učinkoviteje kot doslej.
K temu bo prispevala tudi hitrejša preobrazba sindikatov, učinkovitejše reševanje delavskih vprašanj, temeljite kadrovske spremembe in strokovna okrepitev sindikatov, ki veliko pričakujejo od javne razprave o kolektivnih pogodbah in zakonu o delovnih razmerjih.
Milan Jerše
vestnik, 22. marca 1990
STRAN 3
Predlagane pravice za delavce brez dela
Republiška zakonodaja počasi le dohiteva čas in družbeno dogajanje, poskuša zakonsko urediti družbena razmerja in nove odnose, ki so nastali kot posledica gospodarskih dogajanj. Skorajda zakonodajna praznina je na področju urejanja problematike presežkov delavcev, tistih, ki so brez zaposlitve, ali stečajnikov.
Sedaj pa smo dobili Predlog zakona o delovnih razmerjih, Teze za dokup zavarovalne dobe presežnim delavcem, predlagan je tudi Zakon o zaposlovanju, zavarovanju in drugih pravicah za čas brezposelnosti. Skupaj naj bi torej predstavljali celovito zakonodajno urejanje spremenjenih razmer na področju zaposlovanja in zaposlenosti.
Tokratno obdelovalno področje: pravice delavcev, katerih delo zaradi tehnoloških, organizacijskih in gospodarskih razlogov ter ukrepov družbenopolitične skupnosti ni več potrebno.
KRITERIJI IZBIRE PRESEŽKOV DELAVCEV
Zakon o delovnih razmerjih v tretjem delu, kjer govori o pravicah delavcev, katerih delo je v organizaciji ali delodajalcu nepotrebno, predvideva pravico do prekvalifikacije ali dokvalifikacije, razporeditve v drugo organizacijo in k delodajalcu ter denarno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od zajamčenega osebne-
Brez poslovodnih delavcev
V začetku minulega tedna se je na prvi seji sestal Občinski svet Gornja Radgona — Svobodni sindikati Slovenije. Svet šteje 25 članov, vendar so bili na prvi seji na robu sklepčnosti. Tako jim je lahko en »nagajiv« glas povzročil kar veliko skrbi. Potrditi bi namreč morali predlagane člane predsedstva in različnih odborov in komisij, vendar se je že pri tej prvi točki močno zapletlo. Branko Žur-man (TOK Gozdarstvo) je hotel vedeti, kdo sploh so predlagani občani, če so med njimi tudi poslovodni delavci, če sodelujejo v političnih strankah in katerih. Predlagali naj bi jih delavci, zato imajo zaupanje delavske baze, za delo v sindikatu pa strankarska opredeljenost ni pomembna, so dejali tisti, na čelu Petčlanskega predsedstva niso mogli potrditi, na seznamu prihodnjih članov odbora za spremljanje kolektivnih pogodb pa so morali enega zamenjati, ker je spadal med poslovodne delavce.
Tudi v Gornji Radgoni bo sindikat v prihodnje organiziran po podjetjih in po dejavnosti, vsi pa bodo imeli svoje predstavnike v sveta. Od tega je v veliki meri odvisno, če bo zaživel sindikat po dejavnostih. kajti po republiških podatkih je tovrstna sindikalna aktivnost vse močnejša. Ali bodo sindikalisti, ki jih je v nove komisije in odbora predlagala še stara sindikalna organizacija (med njimi pa so tudi bivši sindikalni funkcionarji), kos tej nalogi.
BBP
Odprtemu pismu ob rob
Skoraj neverjetno, da se lahko v teh časih obračunov zgodi celo, da se kdo postavi v bran za nekega politika in prosvetnega delavca. Najprej je to storil novinar Marjan Dora, v zadnji številki Vestnika pa delavci organizacijske enote Zavoda za šolstvo v Murski Soboti in pedagoška svetovalka Jana Kolarič.
Odkrito priznam, da tega nisem pričakoval, Toliko manj v sedanjem času vsesplošnih napadov in obračunov s politiko in politiki, iskanja naklonjenosti volilcev tudi za ceno spreobračanja in preoblačenja v nove stranke, programe, obleke in barve.
Vsem podpisnikom odprtega pisma zagotavljam, da cenim vaše mnenje o mojih poklicnih, izobrazbenih in drugih sposobnostih za delo med pomurskimi šolniki. Zato naj kratek odgovor pravzaprav ni namenjen vam; obvezah pa ste me k dodatnemu pojasnilu za javnost
Tudi sam se ne morem znebiti občutka, da je šlo za obračun z mojim političnim delom. Nihče me sicer ni z argumenti prepričal, da sem počel toliko škode ljudem v tem našem obmejnem Pomurju; sicer pa počakamo malo s sodbami — zgodovinskih dejstev in dejanj niti država niti posamezniki ne morejo spremeniti po svoji volji.
Za tiste, ki pa resnično ne vedo ah nočejo vedeti, naj dodam, da za to delovno mesto nisem nikogar ne prosjačil, niti se prijavil aa kakšen razpis — za predstojnika me je pač predlagal Zavod za šolstvo Slovenije.
Delati znam, kandidirati ne nameravam, odhajam pokončno.
Moj odgovor ste vsi lahko prebrali v predzadnji številki Vestnika. Vztrajam pri njem.
Delavcem organizacijske enote Zavoda za šolstvo, s katerimi bi sicer z veseljem sodeloval, žal ne morem ustreči.
Pomurskim šolskim in delegatom občinskih skupščin pa želim več sreče pri iskanju ustreznega predstojnika.
Morda vam bo uspelo najti kandidata s »posebno fakulteto«, ki bo po meri delegatov Zborov združenega dela ljutomerske in lendavske občinske skupščine (in še katerega od svetovalcev)?!
' Lep pozdrav!
P. S. Prosim vse, da s tem odgovorom ta »primer« končamo.
Murska Sobota, 16. 3. 1990	Geza Bačič, I. r.
ga dohodka. O postopku in številu delovnih presežkov pa mora organizacija ali delodajalec pravočasno obvestiti sindikat in Zavod za zaposlovanje, da lahko sodelujejo.
Število presežkov ugotavlja organ upravljanja, pri tem pa »izbira«, upoštevajoč določene kriterije: strokovno izobrazbo, znanje, delovne izkušnje, uspešnost, delovno dobo, zdravstveno stanje, socialno stanje (število družinskih članov, njihovo zaposlenost, obrt, postranski poklic, kmetijsko dejavnost in drugo). Če ugotovijo, da delavec ni več potreben, se torej lahko zaposli drugje, se za to delo drugje prekvalificira ali dokvalificira, ali pa si dokupi zavarovalno dobo zaradi uveljavitve pravice do pokojnine, vendar največ za pet let. Delavec, ki je izpolnil pogoje za starostno pokojnino, naštetih pravic nima.
PRAVICA DO DOKUPA ZAVAROVALNE DOBE
Po predlogu Zakona o delovnih razmerjih imajo pravico do dokupa zavarovalne dobe delavci s 35 let pokojninske dobe (delavka 30), delavec, ki je star 60 let (delavka 55), delovni invalidi 2. ali 3. kategorije, ki zaradi starosti nimajo pravice do prekvalifikacije ali dokvalifikacije, ki nimajo pravice do dela z delovnim časom, ki ustreza njegovim preostalim delovnim zmožnostim, ali pravice do drugega ustreznega dela. Dokup zavarovalne dobe je možen tudi za uveljavitev pravice do predčasne pokojnine.
KOLIKO ZA DOKUP ZAVAROVALNE DOBE
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja je ob tem pripravila teze za dokup zavaro-
Moravske Toplice: TRETJIČ!
Prvič, drugič in tretjič. Prodano ali izgubljeno. Kako se bo končalo »izklicevanje« v Moravskih Toplicah oziroma kaj pomeni tretji referendumski NE za nadaljnjo usodo.
Upravičeno se bojimo, da tega ne ve niti večina zaposlenih v zdravilišču. Prvič — referendum o novi organiziranosti ni uspel, oziroma je bilo več zaposlenih proti kot za. Drugič — na ponovljenem referendumu je rezultat podoben, le da je bilo število glasov za in proti tokrat skoraj izenačeno. Kljub temu smo rekli: takšna je pač volja zaposlenih, mogoče pa se jim je pod dežnikom Radenske res godila krivica?
Tretjič — na referendumu v začetku marca naj bi sprejeli statut o novi organiziranosti (in tako pravno potrdijo svojo samostojnost). Čeprav je bila razlika le nekaj glasov, statut ni sprejet, torej referendum že tretjič ni uspel. Zakaj? Se delavci ne strinjajo s predlagano organiziranostjo in statutom ali pa z vodstvom zdravilišča? De
valne dobe, v katerih je zapisano, da dokup mora pomeniti toliko denarja, da se pokrijejo večji izdatki za izplačevanje pokojnin. Našteva tudi več možnih plačnikov (delavec, organizacija, družbenopolitična skupnost, Zavod za zaposlovanje).
Okvirni, informativni zgled: moški, star 55 let in s 35 let pokojninske dobe, pokojninska osnova je najnižja: 2789,70 dinarjev. Za pet let dokupa zavarovalne dobe bi moral prispevati (ali kdo drug) 41098,31 dinarja.
NOVOSTI PRI PRAVICAH ZA ČAS BREZPOSELNOSTI
Osnutek zakona o zaposlovanju, zavarovanju in drugih pravicah za čas brezposelnosti predvideva precej novosti v tistem delu, ki se nanašajo na pravice za čas brezposelnosti. Ohranja tiste »klasične« pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti (denarno nadomestilo, denarna pomoč, priprava za zaposlitev), novo pa je, da je možno dobiti denarno nadomestilo za krajši delovni čas, da se usklajuje osnova za odmero denarnega nadomestila zaradi stečaja in tekoče mesečno usklajevanje denarnih dajatev. Novost je tudi, da je možno podaljšati čas prejemanja denarnega nadomestila do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, vendar za največ pet let. Denarno nadomestilo bi po predlogu lahko izplačali v enkratnem znesku in jih zavarovanec vloži v materialno osnovo dela pri zasebniku, ki tako dobi delo.
Osnutek zakona predlaga, da bi imeli delavci stečajniki višjo odmero in daljše trajanje denarnega nadomestila, alternativni predlog pa brezposelne delavce izenačuje. Majda Horvat
Kako lahko preslaba obveščenost negativno vpliva na razpoloženje ljudi — dokazuje najnovejši zgled o nameravanih posegih za ureditev potoka Mala Krka v krajevni skupnosti Križevci— Domanjševci. Čeprav je bil ureditveni načrt sprejet na zborih skupščine občine v Murski Soboti že več kot pred letom dni, kar pomeni, da je obvezen za
litveni postopki med Radensko in Moravskimi Toplicami so se že začeli (tako sredstev kot ljudi), v intenzivnem ukvarjanju samih s sabo pa so v edinem soboškem zdravilišču verjetno pozabili, da bodo morali odslej skrbeti sami zase na vseh področjih. Tako bodo morah sami poskrbeti, da bodo z reklamami na tujem trgu, da bodo spremljali mednarodne smeri razvoja turizma, zakonodajo itd.
Ne moremo in nimamo pravice napovedovati usode zdravilišča v Moravskih Toplicah. Nismo jasnovidci. Lahko pa opozarjamo — in opozarjamo zaposlene, da so se sami odločili za samostojnost ter s tem za to, da bodo sami nosili breme naložb. Druga zdravilišča in hoteli v okviru Radenske so tega veseli, pravijo, da bodo se-
daj končno prišli na svoj račun in se hitreje razvijali.
Ali lahko napovejo usodo svojega zdravilišča v Moravskih Toplicah tam zaposleni, tisti, ki so vse to zakuhah? O njihovih zahtevah po prisilni upravi na zadnjem zboru delavcev, češ da bi jim prisilni upravitelj priskrbel večje plače, tako kot v bolnici, pa lahko le globoko dvomimo. Njihov pogled sega le do naslednjega izplačilnega dne. Ajde posebej tokrat niti ne omenjamo!
Če nekaj mesecev bodo Moravske Toplice mogoče tudi zares na razprodaji. Mogoče jih bo tudi zares kupil kak tujec (ali pa domačin). In novi lastniki se bo najprej po hitrem postopku znebil »nergačev« ter obdržal samo dobre delavce.
Bernarda B. Peček
... šele ko se korenin zavemo
Tretje romanje Porabcev v Ljubljano je za nami. Zvonovi so odzvonili svojo pesem in stotnija porabskih Slovencev se je vrnila na svoje domove. Kaj bo torej ostalo po tretjem gostovanju v osrednjem slovenskem kulturnem hramu?
Slab začetek — dober konec, je že znan izrek, ki bi ga lahko uporabili tudi tokrat. Ampak življenja ni mogoče tako poenostaviti, saj je veliko drobnih reči, ki so pomemben del mozaika, imenovanega Dnevi porabskih Slovencev v Ljubljani.
Veliko je bilo tudi takega, da je človeka kar stisnilo pri srcu. Organizacijske napake so bile najbolj očitne pri pripravi okrogle mize, ki si tega imena ni mogla zaslužiti v nobenem pomenu te besede. Bilo je to prepričevanje že prepričanih, saj so tisti, ki bi lahko kaj povedali, odšli na večerjo k Dušanu Šinigoju. Edino »žrtveno jagnje«, predstavnik sombotelske škofije, pa je samo tožil in prepričeval navzoče, da ne morejo zagotoviti slovenskega duhovnika na Gornjem Seniku, saj jim primanjkuje tudi madžarskih.
Gotovo so potem marsikoga ponoči preganjale moreče sanje, čeprav najbrž ne tistih, ki bi jih morale. Toda mogoče je zato sklepna prireditev vendarle prepričala tudi tiste, ki še niso bili. Mogoče so jim učenci v razredu le odprli oči? Kaj so že rekli? Aha, dolgo so živeli za železno zaveso, zaprti kot v kakšnem getu. In prelepe porabske vasi so se vedno bolj praznile. Tisti, ki so ostali, pa so si morah najti delo v Monoštru ah še kje dalje. V madžarskem okolju pa so prisiljeni govoriti jezik večinskega naroda. Radi bi dobili delovna mesta v domačem Porabju. Možnosti se zdaj odpirajo, saj so vojaki spraznili dve vojašnici, ki bi ju lahko spremenili v male obrate.
Kaj so še ugotovili? Ja, seveda, jezik, ki ga govorijo doma z dedki in babicami, je drugačen od tistega, ki se ga učijo v šoli. Porabščina kot arhaičen jezik je še najbolj podobna prekmurskemu narečju. In zakaj se je torej potrebno naučiti materinščine? Ne le zato, da se boš lahko vsakodnevno pogovarjal s prijatelji in sorodniki z onkraj meje (ko bo odprt mejni prehod Gornji Senik—Martinje?!), ampak zato, ker je to tvoja materinščina. Šele ko obvladaš svoj materni jezik, se zaveš svojih korenin; če pa se zaveš svojih korenin, postaneš hrast, ki ga ne izruva še tak vihar.
Tukaj je odzvonil šolski zvonec, odzvonil pa je tudi cerkveni zvon. Prireditve je bilo konec. In mogoče je vendarle prepričal same porabske Slovence in vse nas. John Doone je v svoji pesmi lepo zapisal: »Nikar ne hodi spraševat, komu zvoni. Zvoni tebi!« Res, zvoni nam, vsem tistim, ki lahko še kaj storimo za ohranitev slovenstva v Porabju. Ne z BESEDAMI, tokrat z DEJANJI.	Silva Eory
Morska Sobota
V zadnjem času kar precej govorimo in pišemo o obnovi magistralne ceste Lendava—Počehova pri Mariboru. Žal moramo skoraj vedno ponavljati že znana dejstva.Tudi sredin pogovor, ki sta ga v Murski Soboti sklicala predsedstvo občinske konference SZDL in republiška uprava za ceste (ta je bita pobudnik}, ni prinesel kaj bistveno novega. Gostje iz Ljubljane — najodgovornejši niti niso prišli — so zatrjevali, da je obnova te ceste prednostna naloga slovenske cestne politike, zato je na spisku tistih. ki se bodo potegovale za posojilo mednarodne banke. Ce bodo sredstva odobrena, potem bi se lahko konec septembra ali oktobra dela začela. Sicer pa je pripravljenih le 14 milijonov dinarjev za obnovo klanca Elbi in — če bo kaj ostalo — še za odsek ceste proti Benedikta.
Tudi lani (in že prej) so bile dane podobne obljube — namreč, da je to ena od prednostnih nalog in da bodo cesto obnavljali, če bomo dobili posojilo. To pa naj bi se zgodilo skoraj 100-odstotno.
Zdj je v Pomurju — podpirajo pa jih tadi v lenarški in mariborski občini — potrpljenja konec. Na omenjenem sestanku so sklenili, da bodo poslali Izvršnemu svetu Slovenije in republiški upravi za ceste sporočilo, v katerem bodo terjali, da je treba cesto Maribor—Gornja Radgona—Murska Sobota—Lendava letos začeti obnavljati brez pogojnega če, kajti če mednarodna banka ne bo odobrila posojila, mora republika najti druge vire* 15. april pa je zadnji rok, da dobijo iz Ljubljane ustrezen odgovor, in to s časovnim načrtom det V nasprotnem primeru bodo začeli zbirati podpise za sklic izredne seje republiške skupščine. Če tadi tako ne bodo uspeli s svojimi zahtevami, bodo organizirali zaporo ceste, in to že pri Trojanah, da bo bolj zaleglo. Pomurje enostavno ne more in noče hiti več prometno odrezano, saj so zaradi tega že nastale prevelike negativne posledice v gospodarskem razvoju, pri pretoku blaga in v turistični dejavnosti.
Jože Graj
MALA KRKA JE PREDOLGO BURILA DUHOVE!
vse, ki sodelujejo pri njegovi pripravi in izvedbi, se zadeve do danes skorajda niso premaknile z mrtve točke. In to kljub temu, da je bilo pravočasno izdano lokacijsko dovoljenje in so na Zavodu za ekonomiko in urbanizem poskrbeli za vso potrebno dokumentacijo. Ustavilo se je najprej zaradi mnenja vodaijev, da je v zgornjem delu Križevec nujen zadrževalnik, ki bi širše območje obvaroval pred poplavami.
Tako je bil narejen nov projekt, prijaznejši za okolje, prik čemer bi z regulacijo Male Krke ohranili vsaj 30 odstotkov vodnih pritokov, pa tudi okolico z zelenjem ne bi bistveno okrnili. Po novem bi tako regulirali staro strugo potoka in-s tem podaljšali odtekanje Male Krke. Na javni razpravi pa so občani nasprotovali postavitvi zadrževalnika.
ZAKAJ TAKO?
Sledili so številni pogovori z vodarji, investitorjem KZ Panonko, gojitvenim loviščem Kompas, ki je bilo ob predvideni gradnji jezera v dolini zainteresirano za gojitev rac in uvedbo drugih turističnih dejavnosti, vendar zaenkrat brez oprijemljivejših rezultatov. Kmetje so se namreč bali, da bodo njihove kmetijske površine kljub vsem zagotovilom strokovnjakov poplavljene in s tem neuporabne za intenzivno proizvodnjo. Zavzemali so se za čim ožji potok od asfaltne ceste navzdol, hočejo pa tudi zagotovila, kako bo z nadaljnjim obdelovanjem njiv.
Po zadnjem sestanku na soboškem izvršnem svetu, kjer je sodelovala tudi delegacija KS Križevci—Domanjševci, kaže, da so se duhovi vendarle pomirili. Soglašali so, da je treba z melioracijami nemudoma začeti, sicer bodo z drugimi deli v velikem zaostanku, gospodarska škoda pa bo neprecenljiva. Zaenkrat bodo tudi opustili gradnjo jezera. Ob vseh teh pripetljajih z Malo Krko pa se ne moremo znebiti občutka, da bi se tem neprijetnostim lahko izognili, če bi investitor in upravni organ pravočasno uskladila vse zadeve. Medtem pa je KZ Panonka že začela s pripravljalnimi deli za melioracije v spodnjem delu potoka. Nekaj se je torej vendarle premaknilo!
Milan Jerše
PREBIVALCI CANKARJEVE BODO TUDI V PRIHODNJE PODVRŽENI »TERORJU-MOTORIZACIJE
Obvoznica v Murski Soboti ostaja želja
Sredi gosto naseljenega območja Murske Sobote je tranzitna «' sta. Cankarjeva ulica je namreč gosto naseljena z obeh strani. Ob njej so tudi stanovanjski bloki, sola, prečkajo pa jo številne ulic«; Kljub temu pelje dnevno po njej več tisoč vozil, med temu tudi najtežjih tovornih, avtobusov, ki ji® je na relaciji Lendava—Zagreb— Ljutomer to obvezna smer. Po lej cesti se peljejo zdomci in turistk ki prestopajo mejo v Gornji Radgoni, Gederovcih ali na mejne® prehodu Kuzma. Po Cankarjevi cesti se vozijo zaposleni v Muri, IM P — Panoniji, Blisku in drugih podjetjih, ki so v industrijskem centru. Po cesti se prepelje velik del turistov, namenjenih * Moravske Toplice. Cesta se za nameček križa še z železniško progo v neposredni bližini železniške postaje, kjer so zaradi premikanja vlakov na postaji zaporni« pogosto zaprte. Ulica je v funkciji tranzitne ceste z mednarodni® prometom, saj vodi proti Madžarski, hkrati pa je to pot številni® našim zdomcem proti jugu. V veliki meri se po njej vozijo tadi v zahodni Evropi zaposleni Turki, Grki in turisti, ki prihajajo k nam na oddih. Cesta je tako spomenik moči in neumnosti nekdanjih načrtovalcev razvoja Murske Sobote.
Problem ni nov in ne obremenjuje le stanovalcev, več tisoč prebivalcev ob dolgi Cankarjevi ulici in neposredni bližini le-te.
Za reševanje tega problema so se že davnega 1979. leta zavzeli odgovorni za projektiranje v Murski Soboti in širšem prostoru Slovenske družbene skupnosti-Rešitev so predvideli z gradno obvoznice, katere projekt je prišel celo v republiški načrt gradnje cest v obdobju 1981—85, in sicer kot prva etapa gradnje nove cestne povezave Maribor—Lendava.
Leta 1981 je zaradi nezadostne angažiranosti Sobočanov nastala sprememba. V pripravi je cenejša, vendar nesprejemljiva premestitev Cankarjeve ulice, ki je obvoznico potisnila v pozabo. Projektiranje rekonstrukcije je prepuščeno Projektivno-tehnološke-mu biroju pri Cestnem podjetju Maribor. Res je, da v Mariborskem cestnem podjetju nišo povsem opustili ideje o cenejši raz; ličici obvoznice, ki bi jo zgradili s sredstvi mednarodnega posojila. Pred leti pač nihče ni pomislil na posledice za prebivalce Cankarjeve ulice, ki morajo živeti v tresočih se zgradbah, ob nenehnem hrupu avtomobilskih motorjev, ob zaprtih oknih, saj le-teh ni mogoče odpreti, zaradi hrupa in onesnaženega zraka.
Letos se je v Cankarjevi ulici zgodilo že več prometnih nesreč, nekaj tudi smrtnih ali s težkimi posledicami.
O usodi Cankarjeve ulice smo povprašali direktorja Projektivnega biroja Cestnega podjetja v Mariboru Milana Bartola. Potrdil je, da je bila res že pred 10 leti izdelana študijska zasnova za izdelavo nove ceste od Lomanoš pri Gornji Radgoni do Rakičana pri Murski Soboti. Slednja je vključevala tudi rešitve za naselja, ob katerih bi bila speljana. Žal tačas ni denarja, zato se po trditvah Milana Bartola z reševanjem obvoznic nihče ne ukvarja. Še več — Republiška uprava za-ceste načrtuje le temeljito obnovo že obstoječih cest, katerih vozišča naj bi razširili na širino voznega pasu 7,10 metra in v naseljih ob njih uredili tunele za pešce (pločnike). V načrtovanjih republiške uprave za ceste je za omenjene obnove cest na relaciji Maribor—Lendava predvidenih 60 km cest. Temeljito naj bi ob; novih zgornji sloj vozišča, uredili postajališča za avtobuse, v naseljih pa pločnike. Boris Hegeduš
PRODAJA GOSPODINJSKEGA PLINA MARIBORSKE PLINARNE IN OPRAVLJANJE SERVISOV Plin lahko dobite vsak dan, NON-STOP od jutra do večera, ob nedeljah in praznikih od 8.- 12. ure. BAŠA Anton in Marija Melinci 3/b
STRAN 4
VESTNIK, 22. MARCA 1990
PORTRETI IZ DIASPORE dr. ANTON TRSTENJAK
Ko čas zamuja sam sebe
in upamo proti upu (II.)
Nadaljujemo s ponujanjem nastavkov za premislek o slovenskem političnem kimavstvu in državljanskem čutu, o psihologiji ko-aboracionističnih odločitev in o narodni spravi, s poudarkom, da Majhen narod, kakor smo Slovenci, lahko preživi samo, če je ustvar-
STRANKARSKI ZORNI KOT NA SLOVENSKI SEVEROVZHOD
POGUBNA CENTRALIZACIJA IN .
KOSOVIZACIJA ZA MURSKO DEŽELO
>- _i-1„ ...tvuname idilične nodobe o ne- veniji, čudno spako glede na
Še vedno smo v kabinetu • akademika prof. dr. Antona Trstenjaka, filozofa, psihologa in teologa, ki pa je veliko več kot samo to. Listamo po drobni knjižici Državljanska vzgoja, stari več desetletij, katere avtor je bil profesor moralke na mariborski teološki fkaulteti, dr. Josip Jeraj. Neverjetna svežina veje iz že rahlo porumenelih strani, popisanih z vsebino, ki je edina te vrste na tleh Jugoslavije v minulih 70 letih. »S tem je profesor Jeraj pokazal, da Slovenci premoremo državljanski čut. V stari Avstriji smo bili vzgajani v dobre, pokorne, disciplinirane državljane. Nihče nam nima kaj očitati. Bilo nam je do države, medtem ko so bili naši južni bratje — vselej pod Turki — proti državi 'n v tem je za nas neprimerno večja prednost. Boste rekli: bili smo za državo, ki nam je bila nasprotna. Res je, toda tudi nam je veliko dala; obračajte kakor hočete, dala nam je civilizacijo. In še nekaj. Ta država v prejšnjih stoletjih Slovencev ni preganjala, ker smo bili v za-bšju, in nacionalna zavest še ni bila tako močna, da bi bili z njo komu napoti. Nihče nas ni hotel nasilno germanizirati in to nas je reševalo. Kar sem povedal, je aksiom. Nasilno so nas začeli germanizirati šele po letu 1948, ko smo postali politično in nacionalno dejavni. Takrat smo trčili. Prej je šlo za mirno življenje v zatišju z manj asimilacije. Zanimiv proces!« Preudarja ugledni sobesednik 'n pripominja: »Takrat smo bili torej enostransko gledano zgledni državljani, vendar uživali iste dobrine kot vsi Avstrij-c>- Skratka, urejena država z zdravim javnim ozračjem.«
Brez kolaboracionistov bi bi-1° partizansko vojskovanje nemogoče
Pred tremi ali štirimi leti so dr- Trstenjaka zaprosili za referat za okroglo mizo na temo Psihologija kolaboracionisti-čnih odločitev. Napisal ga je in °ddal. Baje je bil organizator Marksistični center pri slovenski partiji ali neka podobna
sti. In vendar je bil Petain slavni zmagovalec iz prve svetovne vojne. Kako je to dosegel? Je modro povedal: Mene ni škoda. Jaz sem star, zato bom sam prevzel to nehvaležno vlogo. Škoda je mladih, ki bi si s tem uničili svojo prihodnost.
Zavedal se je, da se žrtvuje, ker" se nekdo mora. Ta mora je modrost, ki je ponavadi ne priznava nobena revolucija. Trdim, da se partizani premalo zavedajo, da bi bilo njihovo vojskovanje brez kolaboracionistov vnaprej nemogoče. Zakaj?
Lahko so partizanih samo, če so imeli zaledje s hrano, obleko, denarjem, zatočiščem. Kje? Samo pri tistih, ki so veljali za sodelavce okupatorja, češ, so zaupni. Le tja so mogli iti, ne v partizansko hišo, ker bi jo Nemci takoj napadli. Lahko so se skrivali zgolj pri t.i. kolaboracionistih, kamor Nemci zagotovo ne bodo šli in ne sumili, da gre za partizane. Skratka, kolaboracionizem je bil do neke mere potreben tudi partizanstvu. To morajo partizani zdaj priznati kot zgodovinsko dejstvo. Takrat seveda tega niso priznali, so bili premočrtno proti kolaboracionistom, ne da bi pomislili, daje lahko marsikdo, ki jim ni pomagal, pomagal samo, če je igral dvojno vlogo; držal s partizani in obenem imel za sabo kakšnega esesovca ali gestapovca, ki mu je nosil >špeh< in podobno.
Kratkomaio se je delal, da je z njim in za njega. Samo tako je bil kolaboracionizem mogoč,« skrbno razčlenjuje profesor Trstenjak.
Od državljanske vojne do >vkup držanja<
Kako 33 gosto tipkanih strani magnetograma z nedavne okrogle mize v našem uredništvu pod nevtralnim naslovom Položaj Pomurja v Sloveniji spraviti v razumne okvire — v štiri časopisne stolpce, za kolikor smo si odmerili prostora? Vprašanje je tem umestnejše, če spoštujemo (ne)pisano pravilo, da je treba slehernemu od navzočih omogočiti/ zagotoviti enako število vrstic. Z nami so bili: Franc Horvat, Slovenska kmečka zveza, Andrej Hrastelj, Demos Gornja Radgona, dr. Štefan Špilak, Lista posameznih kandidatov za republiški družbenopolitični zbor, Franc Koren, Socialdemokratska zveza Slovenije Lendava, Geza Farkaš, Socialistična zveza Murska Sobota, Rudi Cipot, Socialistična zveza Murska Sobota, Dušan Zagorc, ZKS—Stranka demokratične prenove Gornja Radgona, Leon Alt, ZKS—Stranka demokratične prenove Lendava, Milorad Vidovič, ZKS—Stranka demokratične prenove Murska Sobota, Josip Kelemen, Socialdemokratska zveza Slovenije Mutska Sobota, Branko Pajžlar, ZSMS—Liberalna stranka Murska Sobota, in Štefan Smej, Zeleni Pomurja Murska Sobota. Dva dni kasneje smo se pogovarjali še z Gustijem Grofom iz ZKS—Stranke demokratične prenove Murska Sobota.
Ustanova. In kaj se je zgodilo? »Simpozija ni bilo. So mi spo-ročili, da zato ne, ker je bil premajhen odziv. Ce dovolite, bi Posamezne članke oz. referate objavili v Teoriji in praksi. Zdel0 se mi je zelo dobrodošlo, Kajti ko sem nekaterim.pokazal ta sestavek, so mi rekli: To bo-do tolkli po vas z leve in desne. Nobenim ne boste ugajali, saj ^ot psiholog skušate razumeti bistvo psihologije kolaboracio-nizma. Tu je namreč napaka. Ce si politik, ne smeš razumeti uasprotnika. Če ga razume, mu delno že daje prav. To je neizprosno. A sem prav povedal?« se spominja častitljivi akademik. Referat še ni izšel. »O tem b> se dalo nepristransko in brez zarnere pisati šele čez recimo let, ko nikogar od prizadetih ne bo več med živimi in bo šlo za čisto zgodovino,« pravi sogovornik in okvirno razčleni, kaj je hotel objaviti. »Če naj govorim o kolaboracionizmu in njegovi psihologiji, bi začel z zgledom iz Francije; z vichyj-sko vlado na čelu z maršalom Petainom. Šlo je za maršala in v|ado, ki je kolaborirala z naci-
Očitno so se nekdaj šli nevarne igre, ki so v marsikom zapustile hude moralne brazgotine. In sprava? Zdajle se na veliko govori o državljanski pomiritvi oz. umiritvi. Dr. Trstenjak: »Če skušaš kot psiholog razumeti tudi drugo stran, takoj planejo po tebi; podobno kot so očitali Kocbeku ob Strahu in pogumu, češ da je izenačil partizane z belimi in narobe, kar da je nedovoljeno in nemoralno. Takole vam povem: Značilno za Slovence zadnjih 150 let je, da je pri nas izraz sloga na slabem glasu. Že 150 let imamo ločitev duhov in kdor ni za ločitev, je za slogo, velja za kompromisarja, je nemoralen, kratkomaio ni pravi Slovenec. Jaz trdim nasprotno: ločitev duhov, sprtost med duhovi, je za maloštevilen narod, kakor smo Slovenci, genocid. To vodi v propad naroda. Mali narod si ne sme privoščiti notranjih razprtij. Lahko preživi le, če je složen, če držimo skupaj kakor žebelj. Edino to nas rešuje. To rešuje Žide oz. Jude. O tem sem že večkrat govoril. In še tole: imeli smo državljansko vojno, hoteli smo biti enotni, pa se nam ni posrečilo. Nekoč smo se klali, zdaj se, hvala Bogu, ne. Zdaj bolj vkup držimo; kot malokdaj v zgodovini. Dejansko je tako, da slovenski narod še nikoli v zgodovini ni bil tako enoten kot je danes,« je sklenil prof. dr. Anton Trstenjak, ki ga — kot napovedujemo v okvirčku — pričakujemo v nedeljski radijski kuhinji.
Branko Žunec
OROŽJA V BOJU ZOPER MANJRAZVITOST — BREZ PROSJAČE-
NJA
Najprej smo izzvali dr. Štefana Špilaka, ki je že lani obširneje predstavil Potrebe in možnosti za razvoj podjetništva v Pomurju. Morda se bo kdo v tej zvezi spomnil serije omizij Kaj je/bo z deželo ob tromejniku? Lahko zgolj povzamemo: »Vladajoča politika takrat ni pokazala zanimanja za kakršnekoli inovacije pri upravni organiziranosti naše pokrajine, čeprav sta zdaj uveljavljanje strankarstva in (pred)vo-lilni zakon spet uzakonila pojem regije. Jez periferija—center se ;po volitvah bistveno ne bo spremenil oz. dvomim, da bi se Pomurje organiziralo po upravnem vidiku kot enotno območje. To je velika napaka, ker zanj ne vidim razvojnih možnosti brez bistvenega dotoka tujega kapitala in znanja, brez bistvenega povezovanja z našimi zdomci in izseljenci. Sprava slovenskega naroda z gospodarskega in kulturnega zornega kota najbrž na nobeno pokrajino ni tako pomembna kot za Pomurje. Pri izumiranju Slovencev ni problem v premalo rojstev, ampak v tem, da je gospodarska moč po pokrajinah tako slabo razporejena,« moremo izluščiti iz Špilakovega neprimerno obsežnejšega argumentiranja.
Sledil je premislek mag. Milo-rada Vidoviča, ki je opozoril na
pa za to, da se pospešeno razvijajo pomurska krajevna središča. Mislim tudi, da bi bilo nujno potrebno v pomursko kmetijstvo vgraditi biokemijo, prej kot mikroelektroniko, ki je večji tujek za ta prostor«, smo razumeli Cipotov strankarski zorni kot.
Oglasil se je dr. Jože Magdič s priznanjem, da »ima tukajšnji človek specifično pomursko mentaliteto, kateri ostaja zvest in ki vedno bolj pridobiva na veljavi. Boleha v ogromnih industrijskih kombinatih s strahotnimi psihičnimi travmami, kar ni za njegovo ustvarjalnost. Kot psihiater si beležim v delovni zvezek tudi t. i. diagnozo: ni za službo. Gre torej za ohranjanje duševnega zdravja. Demokratizacije oblasti ne more biti brez demokratizacije ekonomije. Poznam življenje v Švici v smislu t. i. divjega kapitalizma. Marsikaj, kar je konkurenčno, bi morali prenesti k nam, in to je med drugim opiranje na naše zdomce. Ker je Pomurje v srcu Evrope, bi morali naše gospodarstvo neposredno in z vseh vidikov povezati z zamejstvom, torej z Avstrijo in Madžarsko; da bi se zavzemali ne za mejo tisočmetrskega pasu smrti, ampak za mejo tisočmetrskega pasu svobode,« povzemamo Magdičev premislek.
ustvarjanje idilične podobe o ne kem nadpomurskem interesu sejanje iluzij. Kot se v Sloveniji borimo proti centralizmu, tako se moramo zoper njega boriti tudi v Pomurju. Kam vodi primerjava Kosovo —Prekmurje/Pomurje? Nekje je treba potegniti črto in razmejiti, odklej in doklej Kosovo v Pomurju. Gotovo pokrajina ni več tisto, kar je bila; namreč slovenska Sibirija. Mislim, da gre za poceni volilne ocvirke v (pred)volilnem golažu tistih, ki skušajo namenoma prikriti to dejstvo,« se je razhudil Alt.
Andrej Hrastelj in Josip Kele-men sta bila dokaj kratka. Hrastelj: »Dileme, kako bo po volitvah, za Demos ni. Ima jasen po-
na go-
spodarsko strukturo posameznih pokrajin, ki lahko v določenem trenutku povsem crknejo, kot je ta čas z Mariborom. Ob cestni
gled v prihodnost. Hoče zmagati. Ima stoodstotno pripravljene rešitve. Ne gremo nepriprvljeni na volitve. Imamo komisije sistema, ki so pripravile programe na lokalni in globalni ravni. Za Slovence bi bila največja katastrofa, če bi dobili nacionalno vlado, kajti potem bi bili še bolj podvrženi vsem problemom, o katerih se tukaj pogovarjamo. V tem primeru raje vidim, da gre Demos v opozicijo in da zdajšnja vlada vlada dalje. Še nekaj: ne delajmo si utvar in na silo izmišljajmo novosti, če se lahko zgledujemo po modelih in sistemih, ki dobro delujejo in niso daleč od nas.« Ke-lemen: »Ne strinjam se, da bi morali kar naprej nekoga nekaj prositi in se hlapčevsko obnašati. Nihče nam ne bo ničesar dal, ne iz Ljubljane ne iz Beograda ne iz tujine, če ne bomo začeli prebijati določenih zadev doma. Omogočimo ljudem, da se bodo ukvarjali s tistim, kjer so lahko najbolj ustvarjalni in kar se jim splača, naj bo v kmetijstvu, turizmu ali drugje. Temu ustrezno spremenimo predpise in dajmo na ključna mesta — v občini, republiki — sposobne kadre, izvoljene od ljudstva. Če se ne bodo izkazali, jih je treba brezpogojno zamenjati.«
°r. Anton Trstenjak v radijski Nedeljski kuhinji
»Včasih, pa ne redko, pride k meni kdo s čisto kratko prošnjo: Prosim ra cn« samo močno besedo, da bom lahko zopet živel od nje vsaj teden dni.« Mi-sel je od našega slovitega rojaka, ki nam ga je uspelo pridobiti k sodelovanju r kontaktni radijski oddaji Nedeljska kuhinja na radiu Murska Sobota to nedeljo (25. marca) med 10.30 in 12.00. Imeli boste res izjemno priložnost, da se po 'olefonih 21 232 in 21 579 pogovarjate z našim znamenitim rojakom, za kate-rcga tujina večkrat pove: »Blagor vam, ki ga imate!« Še tole smo mu posredo-^ali v pisnem povabilu: »Samo o življenju bi radi, da spregovorite za naše po-siušalstvo, o Vaši legendarni hoji za človekom, o človeku z malo in veliko,za-, četnico. In naj že vnaprej prosimo — kot Vaši brezštevilni obiskovalci, t zi H smo Vam čas, oprostite. Upamo, da bo tudi tokrat Vaš odgovor: Dali ste mi l'as, kajti vsak, kdor daje, tudi sprejema.«
strankino resolucijo o razvoju slovenskega podeželja, rekoč: »Med vsemi strankami mora priti do soglasja/koalicije pri osnovnih smereh razvoja. Ne morem si predstavljati, da bo Slovenija razvita, če bo imela na zemljevidu takšne ali drugačne bele lise. Prišel je čas za usmerjanje domače in tuje akumulacije, za radikalnejši razvojni model, tudi za ceno izgubljenih političnih karier posameznikov, zamer, odsto-* pov. Ugotoviti moramo lastne prednosti/danosti in v treh sestavinah — naravna bogastva, geografska lega in znanje ljudi -najti modus vivendi, ki bo dal novo kakovost in začel odpravljati dozdajšnja nesorazmerja. Sicer pa se v celoti strinjam z dr. Špilakom. Zaposlovanje bolj usposobljenih kadrov, ustvarjanje večjega dobička in s tem akumulacije, bolj čistejše okolje, ustrezna poselitev in razvoj podeželja — vse to bomo dosegli z višjo stopnjo predelave vsega, kar premoremo. To pa zahteva vdč znanja z razpršeno proizvodnjo in centralizacijo tistega, kar mora biti centralizirano,« je menil Vidovič.
Na sorodni valovni dolžini je Rudi Cipot, ki se najprej vprašal, če si bomo v Pomurju še naprej prizadevali za večjo intenzifika-cijo družbenega kmetovanja, ali se bomo odločili za »mehkejšo«, okolju prijazno različico. »Naša interdisciplinarna skupina strokovnjakov ponuja projekt 4 E, ki izhaja iz entropijske paradigme: entropija, ekologija, energija, ekonomija, in ga je Socialistična zveza kot prva od vseh strank vzela za svojega. Poskušamo razvijati tehnologijo in znanje, kakršno pozna razviti svet in ga presajati oz. preseliti v pomursko kmetijstvo. Prepričani smo, da je edina prava pot, če bomo imeli po naših vaseh nekaj trdnih kmetij in da se bodo morala sčasoma družbena posestva dejansko preobraziti v optimalne celostne kmetijske sisteme, kjer ne bi smel biti poudarek ne na živinoreji ne na poljdelstvu. Prizadeval si bom; da se naš koncept ^uveljavi v slovenskem prostoru, hkfati
Del našega omizja, zbranega pod naslovom Položaj Pomurja v Sloveni-
ji. (Foto: N. Juhnov)
TUDI V POMURSKEM PROSTORU CENTRI Z OBROBJEM - DA SE NE POZABI
V njemu lastnem slogu se je razgovoril Franc Horvat s čudenjem, češ da je bila Slovenska kmečka zveza prva, ki je dala poudarek družinski kmetiji. »Če kdo tudi nasprotno, je to lov na glasove volilcev. Za nas ni družinska kmetija tista, na kateri redijo 300 ali 400 svinj, 200 ali 300 bikov; to je industrijski obrat, industrijska kmetija, ki jo tako radi prikazujejo po televiziji. Prav tako prvi smo v naši zvezi spregovorili o ekološkem pridelovanju hrane, pri čemer ugotavljamo, da je sedanja pospeševalna služba v kmetijskih zadrugah ne y službi kmetijstva, temveč kemične industrije. Zanima me, kam so šle milijarde dinarjev iz t. i. sklada za nerazvite Slovenije; kmetijstvo jih ni dobilo. Še vedno so vse pravice in prednosti na strani družbenega sektorja, s čemer izničujemo posameznega kmeta. Dokler se ne bodo razmere v Jugoslaviji preobrnile v prid Slovenije, dotlej sem za odcepitev in samostojno državo. Prekmurje/ Pomurje bo po zaostalosti postalo drugo Kosovo,« je vrgel »kost« Horvat, ki so jo kasneje vsi po vrsti »glodali«.
Ne želimo čakati na znanje, ki naj bi prišlo iz širokega belega sveta, ampak ustrezno izrabljati tukajšnje, domače, v okviru tržnih zakonitosti, bi mogli izluščiti uvodno misel Leona Alta. »Opozoril bi, da sta tudi v Pomurju center in periferija in da pomeni
infrastrukturi moramo postaviti v ospredje še PTT omrežje in doseči, da bodo organizacije na tem področju javna podjetja pod neposrednim nadzorom skupščin in izvršnih svetov. Menimo, da so naše možnosti za razvoj v podjetništvu in predvsem v obrti,« je razsodil prvak soboških socialistov.
Pa Dušan Zagorc? »Pomurje je politična in ne geografska združba in v G. Radgoni včasih malo drugače gledamo na prilagajanje sedežu regije ali nekdanjemu okraju Murski Soboti. Sem za navezovanje ne le na Pomurje, ampak tudi na druge, predvsem sosednje pokrajine. V prehodnem obdobju bo gotovo prihajalo do političnih strankarskih koalicij, povezovanj, vendar ko je govor o določenem ozemlju, moramo nastopati skupaj. Ne govorim o Kosovu, ampak o tem, da mora Pomurje v Sloveniji postati, to kar je Slovenija v Jugoslaviji. Moramo biti hitrejši, prodornejši z lastnimi kadri. Prav tako sem za mnogosrediščni razvoj, vendar ne le na ravni Slovenije, ampak na ravni regije in celo občine. Še o kadrih! Kar nas je tukaj, smo že prestari. Predolgo si bil v >pacanju< oz. prepozno porinjen v ogenj.V naši občini pa smo celo lastne kadre znali zaklati,« je bil neposreden in brez dlake na jeziku Zagorc.
Še na kratko povzemimo Branka Pajžlarja in Štefana Sme-ja. Pajžlar: »V našem programu je prva in osnovna zasebna pobuda — od podjetništva in drobnega gospodarstva do javnih služb in ekologije. Pri prvih dveh področjih imamo veliko možnosti s posegi davčne politike. Ob tem bi kazalo izkristalizirati podobo podjetniško-informacijske-ga centra, naj bo na občinski, naj bo na pokrajinski ravni. Smo za alternativno kmetijstvo, biološko
SEKANJE GORDIJSKIH VOZLOV, PRITISKI, PROTESTI - POT V EVROPO
Iz prispevka Franca Korena bi obnovili tisti del, kjer govori o tem, naj bi v Pomurju kot neke vrste kulturnem rezervatu dali še večji poudarek turizmu in domači obrti. »V naši občini imamo veliko zgodovinskih objektov, ki so povsem neizkoriščeni ali le delno; vsaj po tržni plati. Tu so grad, vinogradi, konfiguracija terena, termalni vrelci, ki jih spremljajo zgolj hotelski, ne pa tudi kulturni infrastrukturni objekti. Odvisni smo, skratka, sami od sebe, od delavnosti, pridnosti, čemur pa manjka znanje, ki ga bolj ali manj uspešno razprodajamo po slovenskih in jugoslovanskih središčih oz. po svetu. V naši občini je vse več kemizacije, do razpada našega urbanega središča. Prihaja do presežkov delovne sile, grozijo stečaji. Zdaj gre za ohranjanje zdravih programov oz. obratov, ki naj bodo razvojna jedra pri sekanju kriznih gospodarskih gordijskih vo-
pridelovanje hrane, alternativno zadružništvo. Hitrejši razvoj vidimo v zdraviliškem turizmu. Prav tako se zavzemamo za uveljavljanje zasebne pobude v družbenih dejavnostih, kot so otroško varstvo, šolstvo, zdravstvo. Pri ekologiji smo povzeli program Zelenih.« Smej: »Pomurje je v klavrnem položaju in nihče, ki resneje razmišlja o njegovi prihodnosti, ne more zanemarjati okolja. Ne morete kmetom objubljati velikih družinskih kmetij, če ni zemlje, ne morete jim objubljati zaposlitve v industriji, če ni industrije, če Madžari dobivajo General Motors in Avstrijci Chrysler, mi pa nič. Tega ne govorim zato, ker bi želel namigniti, da bo naša politična organizacija v parlamentu ugotavljala odgovornost. Ne. Mi bomo samo dolžili politične subjekte, pravna država pa bo tista, ki-bo ugotavljala, kdo je za kaj kriv
zlov.«
Soomiznik Geza Farkaš je v daljšem razmišljanju ponovil že znana zavzemanja soboških socialistov na področju cestne infrastrukture s pripombo, da si je pač treba pri oblasti vzeti, saj prostovoljno ne daje ničesar. »V začetku leta 1970 smo imeli sprejet program o mnogosrediščnem razvoju Slovenije, ki je ostal samo program. Iz mnogosrediščne-ga razvoja smo naredili neke vrste branžni regionalizem po S.lo-
v smislu protipravnosti.«
Iz daljšega pogovora z Gusti-jem Grofom zunaj pričujočega omizja naj samo obnovimo nekaj bistvenih presoj. »Dokler ne bo razrešeno vprašanje lastnine v okviru zdajšnjega družbenega kmetovanja, dotlej bo to v razvojnem konceptu objektivna ovira. Sodelujem pri projektu, ki ga izvaja skupina strokovnjakov (4 E — op. pis.) že od vsega začetka. Pri sredstvih gre za dva sklada: za manj razvite in za razvojni sklad. Bili smo kar precej udeleženi, točni podatki so na SDK. Morali se bomo boriti za take zakonske, politične in finančne možnosti, ki bodo tej pokrajini omogočali, da bo lahko uresničevala in razvijala svoje prednosti. Zavzemal se bom, da se Rakičan razvije v močan kmetijskoizobra-ževalni center in za čimprejšnjo ustanovitev samostojnega razvojnega podjetja, ki bo sposobno živeti in usposabljati strokovnjake, ki bo odgovorno za svoje poteze; torej neke vrste inkubator kadrov v kmetijstvu. Hkrati je izredno pomembno, kako bo v prihodnje organizirano zadružništvo, pri čemer zagovarjam strogo načelo zadružne lastnine z odgovornostmi in pravicami kmeta za odločanje v zadrugi na osnovi lastninskih odnosov.«
BRANKO ŽUNEC
STRAN 5
^KSTNIK. 22. MARCA 1990
kmetijska panorama
Rekordne površine za sladkorno peso
Pridelovalci sladkorne pese na območju ormoške tovarne sladkorja stopajo v enajsto leto pridelave te poljščine. Če si je v prvih letih pridelovanja sladkorna pesa le s težavo utirala pot v njivski kolobar, zdaj že lahko trdimo, da si je utrdila svoje mesto med pomembnejšimi poljščinami, zanimanje zanjo pa se iz leta v leto povečuje.
Po besedah mag. Terezije Štefančič iz Tovarne sladkorja v Ormožu so letos presenečeni nad zanimanjem pridelovalcev za setev sladkorne pese, saj jo bodo po sklenjenih pogodbah zasejali na več kot 7.500 hektarjih, kar je za dobrih 20 odstotkov več kot lani. Že v lanskem letu so pridelovalci pridelali toliko pese, da so bile predelovalne zmogljivosti tovarne zasedene več kot stoodstotno, letošnji pridelek pa bo ob normalni letini še veliko večji. Na vprašanje ali bodo v prihodnje omejevali pridelovanje sladkorne pese, v tovarni odgovarjajo, da o tem zdaj še ne razmišljajo. Če bo med pridelovalci še naprej vladalo takšno zanimanje za sladkorno peso, bodo verjetno morali razmišljati o razširitvi predelovalnih zmogljivosti, saj si
zaupanja med pridelovalci ne smejo zapraviti.
Sicer pa so v teh desetih letih pri pridelovalcih kot v tovarni beležili iz leta v leto boljše proizvodne rezultate. Tovarna sladkorja v Ormožu se zdaj tako po izkoriščenosti predelovalnih zmogljivosti, produktivnosti, porabi energije na enoto proizvoda, izkoriščenosti sladkorja in še po marsičem uvršča med najboljše tovrstne tovarne v državi, pri tem pa se zgleduje po najuspešnejših tovarnah v razvitih evropskih državah. Rezultati ne izostajajo tudi pri pridelovalcih, vendar je pri mnogih še vedno veliko neizkoriščenih možnosti. To potrjujejo podatki, da vedno več pridelovalcev dosega pridelek 60 in več ton po hektarju, so pa tudi pridelovalci, pri katerih se pridelek gi-
SREČANJE SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH KMETOV
Radio Ljubljana in Radio Zagreb sta organizatorja srečanja slovenskih in hrvaških kmetov, ki bo v soboto in nedeljo v soboški občini. Pokrovitelj srečanja je Zadružna zveza Slovenije, gostje iz Hrvaške bodo pripotovali v Pomurje z avtobusom, med obiskom pa si bodo ogledali nekatere uspešne kmetije in kmetijsko pridelavo v Kmetijski zadrugi Panonka.
Za soboto zvečer pripravljajo družabno srečanje s kulturnim programom, ki bo v vaškem domu v Polani pri Murski Soboti, v njem pa se bodo s folklornimi skupinami predstavili hrvaški in pomurski kmetje. V nedeljo zjutraj bo neposredna vključitev v kmetijsko oddajo zagrebškega radia, popoldne pa še v Radijske valove z naših kmetij, ki jih pripravlja Radio Ljubljana.	L. K.
Gnojenje travnikov in pašnikov
„ Z izkoriščanjem travinja s pašo in košnjo odnašamo s travniških tal hkrati pridelku ustrezno velike količine hranilnih snovi. Če želimo, da bodo pridelki krme zadovoljivi, jih moramo s primernimi gnojili tudi nadomestiti.
TABELA 1: ODVZEM HRANIL S PRIDELKI
rasti.	prid. mase v t	odvzem hranil v kg		
		N	P2O5	K2O CaO
travnik	10	150—200	50-100	200-300 80-120
lucerna	10	250	80	200	270
črna detelja	10	230	60	200	220
pašnik	6 KŠE	300	130	360	180
(Vir: Gnojila in gnojenje prof. dr. Mirko Leskošek)
Trave so na splošno velike porabnice dušika (N) in kalija (KjO). Fosforja (PjOj ne potrebujejo veliko, vendar toliko, da so glavna rasti, hranila dušik (NL fosfor (P2O5) in kalij (K,O) v določenem razmerju. Detelje v travni ruši so velike porabnice fosforja (P2O5) in kalija (K2O). Dušik (N) si te vrste rastlin preskrbijo same iz zraka ob pomoči bakterij, ki živijo v sožitju z njimi na koreninah.
Trave in detelje so tudi veliki porabniki kalcija (Ca), ki ne le
da je pomembno rastlinsko hranilo, vpliva tudi na reakcijo tal oz-pH.
Glede na to, da je večina naših travniških tal kislih, bi moralo apnjenje postati reden agrotehnični ukrep vsakih pet let.
Na tleh, ki so kisla, se razvije specifična travna ruša, kjer pa so zastopane gospodarsko manj pomembne trave, detelje začno propadati.
Na tržišču je možno dobiti razne materiale, ki vsebujejo veliko kalcija (Ca).
TABELA 2: KOLIČINA MATERIALA ZA APNJENJE
vrsta	%	kol./ha	uporaba
sat. mulj	22-30	5-7000 kg/ha	na 5 let
apnenec	50-55	3—4000 kg/ha	na 5 let
žlindra	35-45	1000 kg/ha	vsako leto
hidr. apno	60-70	1 -2000 kg/ha	na 5 let
ČAS GNOJENJA
S fosfati in kalijem gnojimo do začetka rasti spomladi in naenkrat. Sedaj, ko je na trgu vedno več kombiniranih NPK in vedno manj enostavnih gnojil, se ponuja možnost, da obenem z dušikom delimo tudi odmerek
Iz ekonomskega vidika bi bil najbolj priporočljiv sataracijski mulj, ki vsebuje poleg kalcija (Ca) tudi fosfor (P2O5), kalij (K2O) in mikroelemente.
Tudi žlindra vsebuje precej kalcija (Ca) in fosforja (P2O5).
HLEVSKI GNOJ
Za ohranjanje rodovitnosti tal gnojenje s hlevskim gnojem ni nujno potrebno. Travna ruša ustvarja z odmrlimi koreninami veliko humusa.
GNOJEVKA
Gnojenje z gnojevko se na tra-vinju vedno bolj uveljavlja zaradi visoke cene mineralnih gnojil. Vsebuje predvsem dušik (N) in
kalij (K2O), fosforja (P2Os) pa zelo malo, zato jo moramo nujno uporabljati v kombinaciji z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo večji delež fosforja. Enostranska uporaba gnojevke lahko negativno deluje na botanični sestav travne ruše, zlasti tam, kjer v tleh primanjkuje fosforja.
Hranili, kot sta dušik (N) in kalij (K2O), močno pospešujeta rast trav, ki pa izpodrivajo detelje. Če napake ponavljamo dalj časa, se pojavijo v travni ruši prazna mesta, ki pa jih prerasejo zeli in pleveli. Mnogokrat je potrebno take travnike ponovno zasejati z ustreznimi travno-detelj-nimi mešanicami (TDM).
blje le okoli 30 ton. Uvajanju najsodobnejše tehnologije* v pridelavo sladkorne pese bo zato v prihodnje veljalo največ pozornosti.
Dobršen del sladkorne pese za potrebe ormoške tovarne zagotavljajo pomurski pridelovalci in tudi med njimi se zanimanje za pridelavo povečuje. V primerjavi z lani bodo letos površine pod sladkorno peso povečali za okoli 20 odstotkov, pesa pa si vse bolj utira pot tudi na območja, kjer so ji v preteklih letih namenjali le malo površin. To velja predvsem za območje temeljne zadružne organizacije v Beltincih, kjer bodo letos sladkorni pesi namenili za več kot 100 odstotkov večje površine kot lani. Tudi to je dokaz, da je sladkorna pesa dohodkovno izredno zanimiva poljščina, zanjo pa je zagotovljeno tudi tržišče.
Zaradi izredno lepega vremena v zadnjem času, ko so temperature presegle dolgoletno povprečje, se letos setev sladkorne pese začenja prej kot običajno. Že v začetku tega tedna je bilo vse nared za začetek setve in prvi hektarji so že zasejani. Priprave na setev so stekle pravočasno, mehanizacija je pripravljena, prav tako pa tudi seme in zaščitna sredstva. Strokovnjaki pa kljub vsemu svetujejo pridelovalcem, da setev opravljajo s posebno previdnostjo, saj je zemlja ponekod precej suha in tam s setvijo ne kaže prehitevati. Predvsem pa je potrebno dosledno izvajati predpisane agrotehnične ukrepe, saj je od kakovostne setve v največji meri odvisen pridelek s tem pa tudi dohodek pri pridelovanju sladkorne pese.
Ludvik Kovač
ZNANJE ZA PRIDELAVO
V tovarni sladkorja v Ormožu namenjajo izobraževanju pridelovalcev sladkorne pese posebno pozornost, saj se zavedajo, da brez znanja ni pridelovalnih rezultatov. To izobraževanje se jim je že bogato obrestovalo, kar potrjujejo predvsem visoki in kakovostni pridelki, ki jih dosegajo mnogi pridelovalci. Zanje organizirajo vsako zimsko sezono predavanja na terenu in jih seznanijo z najnovejšimi izsledki v tehnologiji pridelovanja, pred setvijo pa dobijo pridelovalci tudi pisna navodila.
V okviru poljedelskih dne-vov ABC Pomurke so pred leti posebno pozornost namenjali tudi sladkorni pesi, zdaj pa so se odločili, da organizirajo samostojne seminarje za organizatorje pridelave. Takšen seminar je bil konec prejšnjega tedna v Moravskih Toplicah, nanj pa so povabili ugledne strokovnjake, profesorje fakultet v Novem Sadu in Zagrebu. Po besedah udeležencev tega seminarja je mogoče ugotoviti, da so tovrstne oblike izobraževanja zelo koristne, saj se udeleženci poleg najnovejših dosežkov na področju tehnologije pridelovanja seznanijo tudi s praktičnimi izkušnjami pridelovalcev na drugih območjih, pridobljeno znanje pa prenašajo v proizvodnjo na našem območju.
L. Kovač
TABELA 3: VSEBNOST HRANIL V GOVEJI IN SVINJSKI GNOJEVKI
	vsebnost, hranil		v kg
1000 1	N	P2O5	K2O
goveja gnojevka	5	2	7
svinjska gnojevka	6,5	3,5	3
Svinjska gnojevka vsebuje več fosforja (P2O5) in manj kalija (K2O), če so prašiči pitani z žiti.
Predno uporabljamo gnojevko na travnatih površinah, bi jo morali razredčiti z vodo. Z redčenjem dosežemo predvsem (1:1):
— boljše izkoriščanje dušika
— zmanjšano nevarnost, % da se gnojevka na površini zaskorii.
Nerazredčene lahko uporabi-
mo naenkrat 15 — 20 m3. Ker pa se obenem z dodatkom vode povečujejo stroški za razvažanje, je treba najti pri razredčitvi neko srednjo pot med koristmi in stroški zanje. Lahko si pomagamo tudi tako, da jo razvažamo v oblačnem in vlažnem vremenu.
Tudi za gnojenje pašnikov veljajo iste zakonitosti, vendar gnojevke ne bomo uporabljali v tistih čredinkah, ki so namenjene za pašo.
TABELA 4: GNOJILNE NORME ZA TRAVINJE PRI RAZLIČNIH INTENZIVNOSTIH STOPNJAH — KOŠNI IN PAŠNI RABI
stopnja intenzivnosti		 uporabe	j		kg N/ha za košnjo				kg P2O5 na ha	kg K?O na ha
		II	III	IV	V		
3 x košnja	50	50	40			90	120-160
4 x košnja pašno-kos. čred.	50	50	50	40		110	160-200
pašn.	50	50	50	50	50	130	200-240
fosforja (P2Os) in kalija (K2O) na dva ah več obrokov.
Celoten odmerek dušikovih gnojil je nujno razdeliti na več obrokov, glede na to, kolikokrat mislimo travno, rušo kositi oz. pasti.	ŽVZ za Pomurje:
Kapun Stanko, dipl. inž. agr.
Priprave na živilsko-kmetijski sejem
Priprave na Mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki bo od 18. do 26. avgusta v Gornji Radgoni, so že na vrhuncu. Vodilni delavci Pomurskega sejma že potujejo po Evropi in izbirajo vzorce. Pri izbiri in dogovorih v Italiji, Švici, Avstriji, Madžarski in Jugoslaviji, kjer izbirajo vzorce za ocenjevanje suhomesnih izdelkov in sirov, sodelujejo tudi strokovnjaki s fakultet in inštitutov. Letos bodo namreč že drugič podelili za najboljše suhomesne izdelke modri trak Alpe-Jadran. Prvič bodo ocenjevali tudi sire, saj sejma mlečnih izdelkov 'Mlekosim v Mariboru ne bodo več prirejali. Letošnja novost bo, da bodo ocenjevali tudi vzorce izdelkov iz mesa, ki jih pripravljajo kmetje. V ta namen so že izbrali 50 kmetij — 10 iz vsake slovenske pokrajine. Kmetje bodo na ocenjevanje poslali klobase, salame, šunke, meso iz tunke, nadevane želodce, kulen in druge domače specialitete. Po desetih letih pa bodo ponovno razstavili krave mlekarice. Boris Hegeduš
Strokovnjaki svetujejo
Spomladansko zatiranji plevela v ozimnih zid
Zatiranje plevela je nujen ukrep (čeprav se tega vsi še ne zavedamo), če hočemo doseči primeren pridelek. Plevel odvzame žitu hran0' vodo, svetlobo, prenaša različne bolezni in tudi škodljivce. V žitih srečamo več vrst plevela: semenskega širokolistnega, semenskega ozko-listnega in koreninske plevele. Verjetno bomo razdelitev in zatiranj lažje razumeli, če bomo našteli posamezne plevele in učinkovita sre stva — herbicide za zatiranje. V nadaljevanju tega sestavka bom na vajal le zaščitna sredstva proti plevelom — herbicide, ki so v prodaji Pomurju.	..
Najbolj razširjeno skupino širokolistnih plevelov (plešec, moa glavinec, bela metlika, osat, slak, mak, slakovec, njivna redkev, g°rJJ šica ter kuštrava grašica) smo uspešno zatirali s hormonskimi P^P .j ki deherban A, deherban M in deherban forte (kombinacija pm dveh).	■
Obe enostranski uporabi teh herbicidov so se pojavili odp°® pleveli, kot so smolenec, kurja črevca, mrtva kopriva in drugi- Z K vejšimi pripravki na novih osnovah (aktivne snovi) in z razlicn®1 kombinacijami zatiramo tudi te. Takšni so npr. dicofluid, MP co® ' deherban special, aniten DS, aniten MPD, basagram DP, oxit®.. ipd. Na ta način je razširjeno delovanje na večino pri nas rastočih s
rokolistnih plevelov, tudi na smolenec.
Ker je večina naših žitnih polj zapleveljena tudi s srakope®6 . moramo kombinirati omenjene pripravke s sredstvi, ki ga uničijo-nas sta v prodaji dicuran 500 in tigrex, ki dobro delujeta na travn in nekatere širokolistne plevele.	. &
Naj spomnim pridelovalce ozimnih žit, da smo že ob jesenskl tvi priporočali škropljenje s herbicidi dicuran ali tigrex. V teh pfi®^ rih so posevki skoraj v celoti čisti, razen smolenca, divje mačet® nekaterih manj nadležnih. Tisti, ki so jeseni uporabili dicuran 1° ali quartz, pa imajo posevke popolnoma čiste.
Na osnovi razpoložljivih sredstev v mreži oskrbe svetujemo slednje pripravke in kombinacije:	.
— dicuran forte, 1,5 1/ha—2,0 1/ha, uporaba zgodaj spo®* (takoj), ker je njegovo delovanje zagotovljeno tudi pri nižjih temper turah, vendar ne pod mejo zmrzovanja. V poznejših fazah razv J (konec razraščanja) in pri manj kislih tleh — ph nad 6,5 — ne svetuj mo uporabe omenjenega sredstva.	a
— Dicuran 500 se uporablja v čistem odmerku 3—4 1/ha, ko 8 lahko uporabljamo do 0° C. Podobne lastnosti ima tigrex v čiste® 0 merku 3—5 1/ha. Omenjene herbicide uporabljamo proti travni® nekaterim širokolistnim plevelom, ko so temperature nad 0° C. ( pozna uporaba (po razraščanju) je manj učinkovita ali celo škoolj za poljščino (pšenico, ječmen).
Proti drugim širokolistnim plevelom in smolencu svetujemo up rabo:
— dicofluid MPcombi (deherban	combi M D)	4 1/J*a	:
— deherban special	4 1 /1®	,-
— aniten MPD	4 1/ha
— basagram DP	2,5—3,0
Za njihovo uspešno	delovanje so	potrebne nekoliko	višje dnev
temperature 8—10 °C in ponoči ne nižje od 0 °C.	.
Ob kombinacijah herbicidov proti travnatim in širokolistnim P velom znižujemo odmerke pri enem in drugem do 30 %. Tako bi up, rabili npr: dicuran 500 2,5 1/ha + aniten MPD 3 1/ha ali tigrex i ha + dicofluid MP combi 3 1/ha itd. Geza Džuban, dipl- inž- a®
Zoper večje posege na kmetijska območja
V soboški občini že dlje časa skušajo uskladiti svoj dolgor°^ načrt do leta 2000 s podobnim v republiki, vendar so bili doseda® štirje poskusi neuspešni. Sloje v prvi vrsti za predloge o možnih P°s gih na kmetijska območja, kar so republiški upravni organi odloča odklonili. To jasno dokazuje, kakšen pomen pripisujejo varstvu n® boljših kmetijskih zemljišč, kjer ne dovolijo kakršne koli pozidaj ■ Zato je tudi negotova usoda predloga o širitvi Murske Sobote na J žno stran, kjer je še veliko obdelovalnih površin. Čeprav gre le za A hektarov zemljišč, bo vsakršno vztrajanje odveč, ampak bo treba ra misliti o precejšnji skrčitvi teh površin, namenjenih za pozidavo * velja tudi za druga območja v soboški občini, kjer je predvidenih C 140 hektarov površin za usmerjeno družbend gradnjo. To so območj v Beltincih, Bakovcih, Rakičanu, Gančanih, Bogojini in na Canko'
V republiških upravnih organih menijo, da bi do leta 2000 tez* uresničili zamisel o takšni širitvi območij za pozidavo v soboški obrni, na kar kažejo tudi dosedanje izkušnje s poseljevanjem ljudi. In k® zatrjujejo v soboški občini, so v širitev območij zajeta predvsem Prl mestna naselja, pri čemer je že zdaj vprašljiva nadaljnja gradnja indu strijske cone v Beltincih. V Murski Soboti pa naj bi se bolj usmeril* gradnjo stanovanjskih zgradb s tremi nadstropji in raznih spremlj® čih objektov v pritličjih, kar bi omogočilo razvoj teh dejavnosti za n1 slednji dve desetletji. Računajo, da bi tu zgradili okrog 700 stanova®’ pri čemer bi bila gostota naselitve 150 prebivalcev na hektar. Na način bi se tudi približali zahtevam iz dolgoročnega načrta republik-do leta 2000 in njeni uskladitvi v soboški občini.	M. Jerse

VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO KAPELA, r.o.
VG KAPELA RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO ZA 24. marec 1990 NA DELOVNI ENOTI TURJANCI ob 9. uri za naslednja osnovna sredstva:
izklicna cena
1. Traktor ZETOR 7045__________________________________lOO/JOOd®
2. Traktor MTZ 82________________________________lOO.OOOdjn
3. Traktor IMT533_________________________________45.000djn
4. plug, 3 brazde____________________________________500jf®
5. okopalnik za koruzo________________________________200j®
6. 2 frezi, vsaka_____________________________________200d®
7. rotaspa__________________________________________ 200_d®
8. klinasta brana____________________________________ 200j®
9. klinasta brana 200j®
10. koruznjak, montažni, po delih ____________________________-Vsak, ki bo nastopil na dražbi kot kupec, mora plačati uro pred dražbo varščino v višini 10 % od izklicne cene. Varščina se tistim, ki na dražbi ne uspejo vrne, kupcem pa poračuna ob plačilu.
Ogled možen vsak delovni dan od 12. do 15. ure na DE Turjanci-
STRAN 6
VESTNIK, 22. MARCA
Odprta nova zasebna
samopostrežna trgovina
BOB
»a Lendavski cesti 39 d
V MURSKI SOBOTI (poleg Ljubljanske banke)
• bogata založenost • večje količine blaga prinašamo na dom, bolnim in starejšim osebam ne zaračunavamo dodatnih stroškov
® šole in ustanove, ki se ukvarjajo z vzgojo otrok, imajo pri nakupu posebne ugodnosti
Naročila in informacije po telefonu 25-104 in 48-436 (zadnja šte-vilka velja za popoldne)
ta tomš*čaS ZA nagrade ,n zlata ODLIČJA TONE-otT'^^ Za P°delievanje nagrad in zlatih odličij Toneta Tomšiča g*. , v sl<ladu z določbo 14. c člena zakona o javnem obveš-1QJ,U ‘er skiepa Skupščine Republike Slovenije z dne 8. marca 0 merilih in postopku
RAZPIS
letona9rade 'n 2la,a od,'čja Toneta Tomšiča, ki bodo podeljena ča na sP°m'nski slovesnosti ob obletnici smrti Toneta Tomši-enotU 1999 bomo Podek,i:
_ na9rado Toneta Tomšiča za življenjsko delo
a d°lgoletno strokovno, poglobljeno novinarsko delo z seh področij družbenega življenja, ki je bistveno prispevalo of1?70*11 n°vinarstva, dvigu kulturne ravni in profesionalne _ tlke javnega obveščanja
ta 2Papstveno-raziskovalno delo, ki prispeva k obogatitvi dve T°nia -n Prakse novinarstva oz. množičnega komuniciranja; ornsičevi nagradi za vrhunske dosežke na področju novi-^rstva v letu 1989.
na nnH^-6 iz sklada Toneta Tomšiča za pomembne prispevke v letu i98gU novinarskega sporočanja, komentiranja in urejanja jem odl'či' Toneta Tomšiča kot posebno priznanje novinar-Sl0 ' Kl l° med NOB in v povojnem obdobju prispevali k razvoju Kand?! 9a novinarstva
štva 103,6 za na9rade in zlata odličja lahko predlagajo uredni-jev A novinarski aktivi in sekcije, Upravni odbor društva novinarja, o fr-n'ie’ katedra za novinarstvo pri Fakulteti za sociologi-Naorart Cne vede in novinarstv° ter posamezniki.
ventu 'n zlata odličja Toneta Tomšiča lahko dobijo tudi slo-pOk 1 n°vinarji v zamejstvu.
1990 3 predla9anie kandidatov za letošnje nagrade je 10. april
Podet96 S konkra‘n° utemeljitvijo je treba poslati Komisiji za Rennbrban^e na9rad in zlatih odličij Toneta Tomšiča, Skupščina p D lke Slovenije, Šubičeva 4, Ljubljana.
PANONIJA, kovinska in elektroindustrija Murska sobota, p. o.
Bjedi^^^1'1^^’ Kovinska in elektroindustrija, Murska Sobota, sredstva3 11 130 na ^av™ drazbi prodajala naslednja osnovna
Zap št.
—
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
Javn;
naziv os
kosov cena/kos
ia
Bradavičasti varilni aparat Tračna žaga Točkasti varilni aparat Računalnik OLIVETTI Računalnik TRS Računalnik TOSHIBA Računalnik ASCOTA Računalnik ASCOTA Ročne krožne škarje Rotacijski upogibni stroj Elektr. motor 2,2 kW, 760,0/min Tehtnica M 0556, št. 81-9030
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
3
1
40.000,00
14.000,00
759,00 500,00 500,00 500,00 500,00 500,00 400,00 750,00 100,00
2.000,00
199o“ ^razba za prodajo osnovnih sredstev bo v torek, 27. 3. Sobota na dvor'šču IMP Panonija, Bjedičeva 1, Murska b 9 ®d osnovnih sredstev je možen dve uri pred začetkom draž-
klicne p0' rnorai° položiti varščino v višini 10 % od začetne iztoku d ene kupljeno osnovno sredstvo je potrebno plačati v ogleda eh dni’ ko se lahko tudi dvigne. Prodaja se po sistemu n°'kupljeno brez možnosti pritožbe na kakovost.
POSEBNE CENE OPEKE -
AKCIJSKA PRODAJA!
SKOK 6/1
IZOSKOK 6/1
(stara cena 3^605
6,70
dm
s
prometnim davkom
staPUSt Ve^a tuc*' za člane
novanjskih zadrug: brez prometnega davka je cena
5,50
sim
(stara cena
-^SGclin)
Popust velja za plačila v gotovini Naročila in vplačila v trgovini v Košakih.
OPBIMM USMl/IUM
^JU-018, 211-081
STANOVANJSKA ZADRUGA
Da pri gradnji ne bi bili osamljeni
V teh kriznih časih tudi gradnja stanovanjskih hiš ni lahka in enostavna, saj zahteva veliko težko prigaranega denarja. Da bi pomagali posameznim graditeljem, so v Murski Soboti leta 1984 ustanovili stanovanjsko zadrugo in jo poimenovali po nastajajočem naselju Černelavci. Ze prihodnji mesec pa se bo podjetje preimenovalo v Mursko stanovanjsko zadrugo.
Stanovanjska zadruga se je iz Murske Sobote razširila tudi na drugo stran Mure in tako so podružnici ustanovili še v Lukavcih in Gornji Radgoni. Vanjo se lahko vključi vsak, ki gradi na novo, popravlja staro ali namerava dograjevati in ima potrebno dokumentacijo. V zadrugi se združuje okoli 1000 članov iz Pomurja, največ pa jih je iz Černelavec, kjer so zgradili že 150 stanovanjskih hiš, v bližnji prihodnosti pa bodo postavili še okoli 60 vrstnih hiš. Vsi izvajalci v Černelavcih so kooperanti zadruge, ki vodi gradnjo do tretje etape. V zadrugi urejajo tudi komunalno opremo in po besedah Iva Gerenčerja, ki zadrugo vodi, je organizirana stanovanjska gradnja veliko racionalnejša. Vsem, ki gradijo in so člani zadruge, je na voljo
tudi strokovna pomoč, material pa lahko kupujejo prek grosista. Člani zadruge se s pogodbo obvežejo, da bodo v dveh letih zgradili klet in v petih letih hišo postavili pod streho. Za vsakega člana — graditelja vodijo v zadrugi evidenco in tako mu je vselej znano stanje na njegovem računu. To vsakega še posebej zanima, saj ne more dobiti naročilnice, če stanje ni pozitivno.
Stanovanjska zadruga se želi vključiti v vseh krajih, kjer so zainteresirani za kompleksno gradnjo, čeprav je njen sedež v Mur-
ski Soboti. Njihov cilj je pomoč. Kooperanti so tako iz družbenega kot zasebnega sektorja, izvajalca pa izbere vsak graditelj sam. Enako velja tudi za nadzor, vendar je tudi zadruga vedno pripravljena prevzeti ta del naloge. Čeprav je dandanes težko graditi, je graditeljev še vedno veliko, vendar ljudje poslujejo bolj na drobno. Pač ni mogoče več vse naenkrat, zato je poslovanje zadruge bolj obremenjeno, vendar jim računalniška obdelava celotnega poslovanja omogoča, da je njihovo delo ažurno.
Tudi v prihodnje ne nameravajo povečati zaposlenih (zdaj so štirje), saj bodo delali več ne le na račun sposobnosti, marveč tudi ob pomoči računalnikov.
V stanovanjski zadrugi se že pripravljajo na reorganizacijo. Do konca leta bodo pripravili nove predpise, ki so za podjetje potrebni, ga posodobili in organizirali tudi hranilno-posojilno službo. Tako bodo zadružniki lahko varčevali pri zadrugi, hkrati pa bodo lahko od nje dobili tudi posojilo. Pripravljajo se na gradnjo hiš za trg. Čez nekaj ča-
sa bodo naprodaj hiše, zgrajene do tretje ali četrte etape. To se zdi zadrugi potrebno, saj je to v razvitem svetu nekaj povsem običajnega in predvsem zdomci, ki jih na našem območju ni malo, povprašujejo po hišah. Z izdelovalci montažnih hiš se že dogovarjajo za gradnjo in tako bo v Pomurju zraslo kar nekaj tovrstnih hiš, ki imajo to prednost, da so sorazmerno hitro zgrajene in nanje ni potrebno dolgo čakati.
V Černelavcih bodo v kratkem uredili zelenice in otroški kompleks, medtem ko imajo satelitsko televizijo že 4 leta. Zamišljena slika naselja Černelavci pa se utegne precej skaziti. V dokumentaciji ni predvidenih nobenih plotov med hišami, ljudje pa, vsaj nekateri, si svojega doma ne znajo zamisliti brez ograje. Njihov posestniški duh je očitno še živ, zato bi radi pokazali, kje so meje njihove »zemlje«, ali pa bi se radi »zaprli« pred sosedi in drugimi ljudmi in uživali svoj mir? Stanovanjska zadruga sicer vidi, da se zamišljena podoba naselja, ki ga je zgradila, izkrivlja, vendar njene pristojnosti v to problematiko več ne segajo.
Lidija Kosi Foto: Nataša Juhov
LENDAVA
Med razvite le z novimi programi
Občina Lendava, ki je v tako imenovanem prehodnem obdobju iz nerazvitih med razvite v Sloveniji, želi ta čas kar najbolj izkoristiti za pridobitev novih programov, ki bi ji zares prinesli večjo razvitost in boljši položaj. Sedaj namreč nikakor ne bi mogli reči, da se približuje razvitim, saj je na spisku nezaposlenih okrog 600 delavcev, gospodarstvo ima hude likvidnostne težave, ogrožen je tudi občinski go-
Delavski svet družbenega podjetja MURA, EUROPEAN FASHI-ON DESIGN, Proizvodnja oblačil, Murska Sobota, p. o., Bijedi-čeva 2, razpisuje
v skladu z zakonom o podjetjih delovno mesto:
GENERALNEGA DIREKTORJA družbenega podjetja MURA Pogoji: Visoka izobrazba ekonomske, pravne ali tehniške smeri, pet let delovnih izkušenj pri vodenju in aktivno znanje enega od svetovnih jezikov in delovna mesta s posebnimi pooblastili:
1.	DIREKTORJE
2.	TEHNIČNE DIREKTORJE
3.	KOMERCIALNE DIREKTORJE
Tovarne lahkih oblačil
Tovarne moških oblačil
Tovarne ženskih oblačil
Tovarne ženskih plaščev
spodarski steber (Ina Nafta) in kaj lahko se zgodi, da se bo okrog 1000 delavcev znašlo na spisku ekonomskih presežkov.
Da bi se seznanili, kakšne so možnosti olajšav oziroma za vlaganja iz sklada za nerazvite in razvojnega dinarja, so v petek pripravili v hotelu Lipa pogovor direktorjev vseh podjetij v občini s predsednikom Komiteja za družbeno planiranje Republike Slovenije Milivojem Samarjem, predstavniki Pomurske medobčinske gospodarske zbornice, Ljubljanske banke, Službe družbenega knjigovodstva in širše družbenopolitične skupnosti občine Lendava.
Kot je bilo rečeno, bo konkurenca za sofinanciranje novih razvojnih programov dokaj močna, prednost pa bodo imeli tisti programi, ki jih bodo pripravljene kreditirati tudi banke, saj bi to pomenilo tudi neke vrste garancijo, da od njih lahko pričakujejo poslovne uspehe. Namesto sklada pa je predvideno, da bodo ustanovili razvojno banko.
Gospodarstvo lendavske občine je skladu za pospeševanje
manj razvitih območij posredovalo 10 programov v skupni vrednosti okrog 350 milijonov dinarjev. 40 odstotkov potrebnih sredstev naj bi pridobili iz sklada, 20-odstotni delež naj bi zagotovile banke, preostalo pa bi bila lastna in združena sredstva. Največjo naložbo je prijavilo Naravno zdravilišče (za širitev gostin-sko-turistično-rekreacijskih zmogljivosti), sledijo Tovarna zdravil LEK (za program gentamicin I in II), Keral (program okrasne keramike), Gidos (modernizacija proizvodnje), Obrtna zadruga Lindau, Trgovsko podjetje Univerza! (za samopostrežnico v Odrancih), Gorenje Imo (program cevni radiatorji), UTOK Kobilje (dodatni program tapetništvo), Planika Turnišče (širitev programa športne obutve) in Opekama Dolga vas (za halo za predsušenje opečnih izdelkov in linijo za opečni lomljenečt
V kratkem bo posebna komisija sklada proučila, ali vsi predlogi ustrezajo kriterijem za dodelitev sredstev.
Jože Graj
Pogoji: Pod
Pod
Pod
1.	Visoka izobrazba ekonomske, tehniške ali pravne smeri, pet let delovnih izkušenj pri vodenju gospodarske organizacije, aktivno znanje nemščine
2.	Diplomirani inž. ali inž. tekstilnokonfekcijske tehnologije in pet let ustreznih delovnih izkušenj v oblačilni dejavnosti
3.	Visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj v komercialni dejavnosti
4.	DIREKTORJA
Proizvodne enote v Ljutomeru
Proizvodne enote v Gornji Radgoni
Pogoji: Visoka ali višja izobrazba ekonomske ali tehniške smeri in pet oz. osem let delovnih izkušenj
Strokovne službe
POMOČNIKA GLAVNEGA DIREKTORJA za področje samoupravljanja
Pogoji: Visoka ali višja izobrazba ekonomske, pravne ali tehniške smeri in sedem let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu
5.	DIREKTORJA SLUŽBE ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV
Pogoji: Visoka izobrazba ekonomske ali tehniške smeri in pet let delovnih izkušenj na področju ekonomske '	informatike
6.	DIREKTORJA FINANČNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE
Pogoji: Visoka izobrazba ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj na finančnem področju
7.	DIREKTORJA IZVOZNO-UVOZNE SLUŽBE
Pogoji: Visoka izobrazba ekonomske smeri, pet let delovnih izkušenj, aktivno znanje nemškega jezika
8.	DIREKTORJA SLUŽBE POSLOVNIH RAZISKAV
Pogoji: Visoka izobrazba ekonomske smeri in štiri leta de: lovnih izkušenj
9.	VODJA SLUŽBE ZA TEHNOLOŠKI RAZVOJ
Pogoji: Visoka šola tehniške ali ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj v oblačilni industriji, aktivno znanje enega od svetovnih jezikov
10.	VODJA KADROVSKO-SOCIALNE SLUŽBE
Pogoji: Visoka izobrazba kadrovske, sociološke ali pravne smeri in štiri leta delovnih izkušenj v kadrovski službi
11.	VODJA SPLOŠNE SLUŽBE
Pogoji: Visoka ali višja izobrazba pravne smeri in štiri leta delovnih izkušenj na pravnem področju
12.	VODJA SLUŽBE ZA RAČUNALNIŠKO IZDELAVO KROJNIH SLIK
Pogoji: Dipl. inž. tekstilnokonfekcijske tehnologije, ali dipl, inž. elektrotehnike, pet let delovnih izkušenj, aktivno znanje svetovnega jezika.
Izbrani kandidati bodo imenovani za štiri leta.
Kandidati naj pošljejo prijave v osmih dneh od objave kadrovski službi MURE.
Delavski svet Cestnega podjetja Murska Sobota, p. o., Lendavska 64
razpisuje
prosta dela in naloge
VODJA TEHNIČNEGA
SEKTORJA
z naslednjimi pogoji:
— visokošolska ali višješolska izobrazba (VII./VI.) gradbene smeri
— tri oz. štiri leta delovnih izkušenj
— tri mesece poskusnega dela
Poleg navedenih pogojev pričakujemo od kandidata tudi organizacijske sposobnosti za vodenje delovnega procesa.
Delovno razmerje bomo sklenili za dobo 4 let, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo sprejemali 8 dni od dneva objave na naslov: Cestno podjetje Murska Sobota, 69000 Murska Sobota, Lendavska 64.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od dneva poteka roka za zbiranje prijav.
Ll PLATANA Murska Sobota razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili pri delih in nalogah
VODJA FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA
SEKTORJA
Pogoja:
— VII/1 ali VI/1 stopnja strokovne izobrazbe ekonomske oz. finančne smeri,
— tri leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih.
Mandat traja 4 leta.
Pisne ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi, z opisom dosedanjega dela in življenjepisom pošljite v 15 dneh na naslov: Ll PLATANA, Murska Sobota, Lendavska 29.
MARCA 1990
STRAN 7
KRUŠNA PEC NAJ OSTANE
PRENAVLJAMO STARO KMEČKO ZIDANO HIŠO
AKCIJA:
KAJ PRODAJAJO V POMURSKIH TRAFIKAH
»Erotika se prodaja sama«
Mnoge stare kmečke zidane hiše so izginile s površja in nadomestile so jih nove. S tem je narejena velika škoda, kajti kmečko hišo v obliki črk L ali I (in seveda tudi kakih drugih oblik) je možno lepo obnoviti in usposobiti za sedanji način življenja. V veselje nam bo, če boste upoštevali naše nasvete!
ZUNANJA PODOBA
Naj kar ostane. To pomeni, da kritine ne bomo nadomeščali s sodobnimi materiali, kot so salonitne plošče ali tegole, ampak jo bomo prekrili z enako zatezno opeko ali pa z bobrovcem. Na pročelju bomo ohranili prvotno štukaturo in ga prebarvali z enakimi barvami, kot so bile na začetku, to pa je predvsem bela barva. Cokl je seveda lahko druge barve, lahko pa ga posodobimo s sodobnimi materiali. Odprtin za okna in seveda njih samih ne bomo povečevali, ampak bomo dotrajale dele popravili, če pa so okna močno strohnela, jih bomo nadomestili z novimi enakih oblik in velikosti. Dovoljena pa je posodobitev: v eno- ali
dvokrilna okna lahko vgradimo izolacijska stekla, vmes, z notranje ali zunanje strani (še boljše pa, če z obeh) pa damo okrasne križe, da je potlej okno videti, kot je bilo prejšnje. Na okna obnovljene zidane kmečke hiše seveda ne bomo dali kovinskih žaluzij, ampak polkna (lahko so tudi enodelna), sprejemljive pa so tudi rolete, vendar ne plastične, ampak lesene. Ko obnavljamo hišo, je priložnost tudi za ureditev podstrešja, še posebej, če imamo za to denar in potrebe. Okence na podstrešju ponavadi dovaja premalo svetlobe, zato vgradimo strešno okno, ki je poševno s streho. Tako okno je lahko obrnjeno na cestno stran, če pa podstrešje razširimo, tedaj zid naj ne bi izstopal iz strehe na tisti strani, ki je obrnjena na cesto.
Vabljeni v
MARKIŠAVCE
v novo gostilno
ZVONČEK
Ponujamo:
9 zvonček ploščo
9 ribe, jedi z žara
• odlična vina, druge
pijače in prijetno domačnost!
Torej naj »gleda« na dvorišča. V tak prostor vgradimo enako okno, kot so v pritličnem delu stavbe. Sicer pa moramo hkrati s hišo urediti še dvorišče. Najlepša je seveda lesena ograja, lep pa je tudi pogled na nekdanji vodnjak, četudi ga ne uporabljamo, ker imamo vodovod.
NOTRANJOST STARE KMEČKE HIŠE
Dovoljene so prezidave oziroma prilagoditev prostorov sedanjim potrebam. Na stene ne bomo lepili vzorčastih tapet, ker te ne sodijo v kmečko stanovanje. Če pa si že vtepemo v glavo tapete, potem nalepimo take, ki imajo hrapave površine iz lesnih odpadkov. Te je možno večkrat barvati, praviloma z belo barvo. So zračne in prostor optično po
večujejo. Na okna damo lesene karnise. Dovoljene so tudi plastične »tračnice«, ki se privijejo na strop, vendar jih moramo zakriti z leseno masko (desko), katere barva pa se mora ujemati s stanovanjsko opremo. Na karnise oziroma okna damo gladke (ne čipkaste) zavese, ki so lahko nabrane, ob strani sta lahko dekorativni zavesi. Ti sta lahko tako široki, da z njima (po potrebi) zasenčimo celo okno. To je izhod, če nimamo polken ali lesenih rolet. Dobre stare kmečke peči ne poderemo, ker daje stanovanju domačnost in toplino, četudi v njej ne, kurimo več. Če pa jo uporabljamo za peko kruha ali (v času kolin), mesa, je še toliko bolj nepogrešljiva. Kamin pa sploh ne sodi v kmečko stanovanje! V obnovljeni zidani kmečki hiši pa
smemo biti nekoliko bolj svobodni pri talnih oblogah. V kuhinji bomo položili obloge, ki se dajo lažje čistiti, na primer keramične ploščice ali opečni tlakovec, še posebej pa, če imamo talno (centralno) ogrevanje. Tudi če bomo položili pvc materiale, kot je topli pod, se ne bomo huje pregrešili. V kmečki dnevni sobi (če jo sploh imamo) bo lepa talna obloga ladijski pod, ki je lahko lužen z ustreznim barvnim odtenkom ali pa naravne barve in seveda prelakiran (brezbarvni lak). Na ladijski pod damo preprosto preprogo (sestavljeno iz bombažnih odpadkov), tako imenovano krparko. Tlom primerno (ali pa narobe) pa mora biti tudi pohištvo.
KAKŠNO NAJ BO POHIŠTVO?
Vsa bela tehnika se da vgraditi
v vse vrste kuhinjskih prostorov, vendar pa je to odvisno, ali imamo kuhinjo kot laboratorijski prostor, kjer pripravljamo jedi, ali pa je hkrati jedilnica in prostor, kjer se pretežno zadržujemo. Če se odločimo za kuhinjski prostor, kjer zgolj pripravljamo jedi, ga je treba izrabiti v največji meri, kuhinjski elementi in bela tehnika pa so lahko enostavnejših oblik. Potreben nam je še servirni voziček. Če pa je kuhinja še jedilnica in bivalni prostor, potem se odločimo za kuhinjske elemente, ki imajo lesena vrata. Torej proč s plastiko oziroma umetnimi površinami! Razporeditev elementov naj bo taka, da bo imela gospodinja (ali gospodinjec!) čim manj poti. Pomivalno korito z levim odcejalnikom (če smo »desničarji«) damo v sredino niza kuhinjskih elementov, nato damo enega ali več vmesnih elementov, potem štedilnik. .. Hladilnik je na levi strani kuhinjskega niza, tik ob steni pa je seveda, če ni vgrajen v elemente in »štrli« iz njih (hladilnik z zamrzovalnikom). V ku-hinji-jedilnici damo na mizo bombažni prt, ki se da lahko prati, nanj pa damo pred jedjo bombažne ali kake druge prtičke. Spalnica je prostor, kjer človek predvsem počiva. Strogih zapovedi, kakšna naj bo, ni, vseeno pa odsvetujemo pohištvo sko-mercializiranih oblik (razne zlate nalepke in podobno). Skratka vse, kar ni naravno, ni primerno. Kadar pa obnavljamo staro zidano kmečko hišo, je dobro pomisliti tudi na garderobno sobo z umivalnico. V njej naj bi odlagali zlasti oblačila, ki jih nosimo ob delu.
Bodi dovolj! Prepričani smo, da vam bodo nasveti, ki smo jih pripravili ob sodelovanju dipl, inženirke arhitekture Alenke Me-den-Pajtler iz soboške Lesnine, koristno napotilo, da pri obnavljanju kmečke zidane hiše ne boste naredili takih napak, kot so jih mnogi drugi.
Š. Sobočan
Pobuda za akcijo je bilo pismo ogorčene občanke iz Križevec pri Ljutomeru. Zdelo se ji Je nesramno in neprimerno, da trgovci nastavljajo erotično publikacijo (ne moremo reči, da ima®0 že tudi pravo pornogravsko časopisje ali revije) na najbolj opazno mesto, tako da morajo naslov®-ce s »pohujšljivimi« posnetki gledati tudi tisti, ki jim ni do tega. Med kupci pa je tudi vehi® otrok.
Nismo in ne moremo biti proti takemu čtivu. Nekatere od revij, na primer Erotika, imajo tud' zanimivo in koristno branje. Prav tako ne more nihče prepovedati trgovcu, da ne bi teh revij, Pa najsi so naslovnice še tako »mastne«, dal na najbolj vidno mesto. Zanimalo nas je, kaj vse prodajajo v nekaterih pomurskih trafikah — kakor še vedno pravimo prodajalnam s časopisi in tobačnimi izdelki — in kakšno je mnenje prodajalcev.
Moravske Toplice — Najprej smo se oglasili v zdravilišču, točneje v hotelu Termal, kjer je večina gostov tujcev. Temu primerna je tudi ponudba v Potrošnikovi poslovni enoti s časopisi, tobačnimi, kozmetičnimi in drugimi izdelki. Hilda Bunderla je povedala, da imajo gostje vsak dan na voljo Bild in Kleine Zeitung, poleg tega pa še revije Neue Post, Štern, Quick, Wochenende ter drugo, vsake od pet do deset izvodov. Od domačih revij prodajajo Jano, Anteno, 7D, Stop, hrvaške so Svijet, Arena, Milo, Praktična žena in razne stripe. Tudi Vestnik prodajo tedensko 10 do 15 izvodov. Od erotičnih publikacij prodajajo Kaj, Priva-te, Sex Club, Erotiko in Tren. Njihov problem je premajhen razstavni prostor, sicer pa je prepričana, da mora biti od strukture kupcev odvisno, kateri časopisi ali revije bodo v ospredju. Ce so pri Večeru dovolj elastični in jim že v naslednjem tednu povečajo število izvodov (če na primer v enem tednu prodajo ves Večer ali Kaj), pa so pri Delu toliko počasnejši. Neelastični pa so tudi pri PTT-ju, saj jim tujo časopisje prinesejo šele okrog devete ure.
Otroke je potrebno čim prej tudi spolno vzgajati.
Lendava — V tem majhnem mestu imajo kar pet prodajaln časopisov, oglasili pa smo se v Tobakovi prodajalni, kjer je ta dan delala Irena Sabo. Tedensko dobi okrog 50 vrst publikacij, največ pa prodajo Sportskih novosti (do 30 izvodov), Dela 10, Večera 15, Večernjega lista 15 in toliko tudi pomurskega Vestnika. Od tujih revij prodajajo Burdo, Neue Mode in Bravo (od 10 do 15 izvodov). Če je vseh drugih publikacij bolj malo, pa tega ne moremo reči za erotično: Kaja prodajo tedensko 15 izvodov, Vročega Kaja 120 in Erotike 60 izvodov. Zadnji Vroči Kaj je bil skoraj v celoti prekrit, vprašali smo, kaj misli o načinu prodaje tovrstnega čtiva: »O tem ima vsak svoje mnenje. Vse je življenjsko, vendar vse do neke meje. Erotičnih revij ne dajem v ospredje, ker se tudi brez tega dobro prodajo. Zaradi mladine in otrok bi jih morali bolj zapakirati, dati v poseben ovitek.«
Ljutomer — V Vesnini blagovni hiši prodajajo časopisje in revije na oddelku Galanterija. Ljutomerčani očitno najraje berejo Večer, saj ga prodajo od 160 do 180 izvodov dnevno, Dela pa le 45. Nedeljski Dnevnik je še vedno zelo priljubljeno tedensko čtivo, prodajo ga 250 izvodov, Vestnika pa 90. Tudi Kaja prodajo tedensko okrog 150, preostala
erotična publikacija pa je podobna kot drugod. Prodajalka Romana Mlinarič je dejala, da te literature ni potrebno dajati na najbolj vidno mesto. Kdor pozna in hoče kupiti tako revijo, jo pač zahteva. Stojalo za časopise je pri nas še premalo razširjeno (mogoče iz nezaupanja do kupcev); v Ljutomeru so ga imeli.
Plača prodajalcev časopisov je odvisna od števila prodanih izvodov časopisov in revij.
Križevci pri Ljutomeru — Vodja oddelka Tekstil Drago Rakuša nam je povedal, da imajo naročenih 5 izvodov Dela in 35 izvodov Večera, Vestnika pa prodajo tedensko 10 izvodov. Od revij prodajo največ 7D-ja, Stopa, Jane, Mile, Zdravja, Praktične žene, Pletenja, Antene, Kiha in Ljubezenskih zgodb. Tudi v Križevcih radi prebirajo Nedeljski Dnevnik, saj ga prodajo okrog 45 izvodov. Je pa v tej prodajalni zares bogata izbira erotične publikacije — vsaj tako je bilo očitno na prvi pogled, saj so bile naj-
Drago Rakuša, Market — Križevci pri Ljutomeru je o »izpostavljanju« erotičnih revij dejal: »Najbolj pametno ni, vendar če ne vidijo, ne kupijo.«
bolj v ospredju revije Erotika, Vroči seksi humor, Private, Kaj, Sex Club in druge.
Vprašamo ga, če se zdi nje®u to primerno? »Najbolj pametno ni, vendar če se ne vidi, se ne proda. Nihče se še ni pritožil ”
Jože Makoter: »Rad kupim Erotiko, saj je v njej tudi veliko zanimivega branja. Takšna literatu® kljub vsemu ne bi smela biti na najbolj vidnem mestu.«
Najbolje od vsega se prodaj3 Kaj.
Radenci — Tudi tukaj smo se oglasili v hotelu Radin v zdravilišču. Karmen Babič, ki dela v Potrošnikovi poslovni enoti v Radinu, je dejala, da je tudi njihova prodaja časopisov in reVU odvisna od gostov. Očitno je ® čas največ domačih gostov, saj prodajo okrog 60 izvodov De®’ 30 Večera in 16 Ljubljanskega Dnevnika. Vestnika in Večerni6' ga lista prodajo po 10 izvodov-Zdravja in Stopa prodajo po $ izvodov, Jane 45, 7D-ja 10, ,n Kaja (v primerjavi z drugimi malo) le 20 izvodov. Poleg tega imajo tudi druge erotične izdaje, n° primer Kaj special, Vroči Kaj’ Sexi Erotika, Privat itd. Te revij6 niso bile na najbolj opaznem mestu.
Lahko bi obiskali tudi drug6 prodajalne časopisov ali trafik6 v Pomurju in bilo bi podobn0 kot v teh nekaj izbranih — P° vsod je od prodajalca odvisno, kaj bo ponudil na najbolj opaznem prostoru pri blagajni ali J1*1 polici. Sveža izdaja naj bi načeloma imela prednost. Vsak s6 mora sam boriti za svoj kruh, tako tudi prodajalci za večjo Pr°' dajo. Toda, kot smo že zapisal1’ vse do neke meje.
Bernarda B. Peček Foto: Nataša JuhnoV
STRAN 8
VESTNIK, 22. MARCA 199®
kulturna obzorja
Lainščkov Impresarij
^0 boste prebirali to mojo skromno zabeležko (ki vsekakor ne želi Lajnal aL° naJnovyši uprizoritvi »tragične farse« Impresarij Ferija vta^ °osta °d premiere na malem odru Slovenskega narodnega s ahsca v Ljubljani, minila skoraj dva tedna.
»nb re^- da Lainščkova drama resda deluje na prvi pogled kot serkaMeV<<-’ Kakor jo je označil Aleš Berger (Delo. 13. 3. 90). da je reži-teri A ™a'eja Koležnik »popolnoma prezrta socialno plat teksta«, na kalna .oma donijo temeljni odnosi pted dramskimi osebami ter sa-nuJci1™"!0 dramalurglja — -s tem pa še ne morem reči, da me je drama e«sma neprizadetega.
nuhl^ Ve^' Komičnih vložkov, ki so me do srca nasmejali (pa tudi I kar je za našo kranjsko hladnost kar uspeh), se je name obesila ^eica panonske žalobnosti, ki v Lainščkovi drami (bolj F tekstu kot v P zoritvi), prehaja v gogijevski sarkazem. Imel sem vtis, da absurdni glavn'h>°^Se^a 10	^e^” 'n Preraste v nepotešeno samožrtvovanje
inf ^m.a zguilba je dokaj preprosta: Edi, nikoli dozorel, a ne več otrok, to?'"’ ^^a^ki šampion (Marko Okorn je prepričljivo izdelal to vlo-
-razKlan nied na eni strani svojo materjo Helgo (Lenka Ferenčak), al ‘rk - VŽ*alic‘ Ki s svojo koketnostjo še podžiga Edijev zavrti seksu-no '--1 . med njegovo prvo izvoljenko Berni (Neža Simčič) ter razvratno Ester (Marijana Brecelj), na drugi strani pa s svojim skriv-LSJn,rn impresarijem Klausom (v odlični vlogi Andreja Kurenta), ki kot nor^^i menedžer spodbuja Edijeve boksarske ambicije. Med skrivna n,m ?°čn'm obiskovalcem Klausom, ki je v resnici le Edijeva boleh-'maginacija, se splete več kot le »delovna vez«, v sami igri se njuna liukOerotičaost prikriva, ki pa sproži odločilni moment: zločin. Ženske iz Dio Umnosti ubijejo Klausa, bodoči državni zaporniški boksarski šam-ram Manfredi, pa naprti zaradi ljubezni do teh žena, zločin na svoja b ena zaporu, kjer ga obiščejo mati ter obe visoko noseči izvoljenki ša-^ deluje kot oltarna ikona; napis, da je poslal boksarski več P‘Un državnih zaporov, ne deluje več komično niti ironično, tem-nei3r<i^‘vo. Imel sem vtis, da je Edi Manfredi nesrečno srečen, ne pa
8‘jen, obenem pa otročje odrasla žrtev razmer.
Pomladanski filmski sejem
Gornja Radgona bo predvidoma sredi maja prizorišče pomladanskega filmskega sejma, na katerem se bodo slovenski filmski delavci dogovarjali in izbrali filme za spored kinematografov Slovenije v drugi polovici tega leta. Ponudba je seveda odvisna od distributerjev, stanje v kinematografiji pa je že dlje časa takšno, da ga bo potrebno spremeniti. Medtem ko se drugod po svetu (predvsem na Zahodu) obiskovalci množično vračajo v kinodvorane, so v tem okolju še vedno v ospredju hišne projekcije filmov na videokasetofonu, obisk v kinematografih porazen, prav tak pa za zahtevnejšega ki-noobiskovalca tudi spored. Preveč je komercialnih filmov, med katere se uvršča bolj ali manj trda erotika, umetniških produkcij pa skorajda ni več ali pa ne zaidejo na naša platna.
Pomladanski filmski sejem v Pomurju bo tako priložnost, da se lahko iz prve roke prepričamo, ali res ni dobrih filmov ali pa distributerji in predstavniki kinematografov ne izbirajo pravih.	bb
DARE BIRSA: BREZ NASLOVA, olje. (S kataloga in razstave 17. mednarodne likovne kolonije v Lendavi, ki bo od 23. tega meseca na ogled v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti. Ta je avtorjevo rojstno mesto, zdaj živi in ustvarja v Ljubljani, lani pa je bil med udeleženci tradicionalne poletne lendavske likovne manifestacije.) bb
na farsa Impresarij Ferija Lainščka je vsekakor vredna ogle-• oe več, upamo in želimo si le lahko, da bo, ker pač ne zahteva odr-razkošja, doživela svoj krst tudi na prenovljenem soboškem odru.
PRI GRADU ODKRILI
Milan Vincetič
PROFESIONALEC
IN NOVOGRADNJA
, V času prenov in takšnih ter drugačnih sprememb tudi v kulturni dejavnosti je Gornja Radgona z začetkom marca dobila profesionalca občinske Zveze kulturnih organizacij, ki bo skrbel tudi za kul-.Urni dom in ponudbo v njem. To je Roman Sluga, znan kulturni de-•avec, ki je bil doslej tudi tajnik občinske kulturne skupnosti, po nje-ukinitvi pa se osredotoča predvsem na organiziranje ljubiteljske nejavnosti. Prizadeva si tudi za gradnjo nove knjižnice, ki naj bi bila glavni del kulturnega doma — obnovljene kinodvorane, v novem nojektu pa bodo tudi poslovni prostori banke in drugi.
S sedanjih 80 se bo tako knjižnica razširila na 800 kvadratnih metrov ter tako pridobila ustrezne prostore za matičnost, z novimi Prostori pa tudi nove možnosti za izposojo in razpečevanje knjig kot Pomembnih kulturnih dobrin. Ker lani lastnih sredstev za novogradnja v občinski kulturni skupnosti ni bilo dovolj, tudi republika ni Prispevala svojih, sicer rezerviranih, bo šlo letos, kot kaže, zares. Idejni projekt je nared, o njem je pogovor potekal prav v tem tednu, novogradnja v središču mesta pa bo popestrila ne le videz, ampak tu-poletno kulturno ponudbo v predvidenem atriju.
B. Bavčar
V KOLOŠEVEM OBJEKTIVU
SREDNJEVEŠKO KOVAČNICO
Domneve, da grajski hrib, na katerem stoji eden od največjih gradov na Slovenskem — pri Gradu na Goričkem — skriva v sebi marsikakšno arheološko znamenitost, se vedno bolj potrjujejo. Zaenkrat gre bolj ali manj za naključna odkritja, saj še za obnovo gradu ni denarja, kaj šele za raziskovanje okolice. Tako je Herman Rajsar, graški gostilničar, pri kopanju in odvažanju zemlje za hišo, kjer gradijo vaško živinsko tehtnico, postal pozoren na rdeč sloj, žeblje in druge nerazločne predmete v zemeljski plasti. To je bilo proti koncu lanskega leta.
»Najprej sem videi, da je v zemlji nekaj rdečega. Neko nedeljo dopoldne pa sem se odločil, da si bom vse skupaj malo natančneje ogledal. Naletel sem na vboklino, previdno sem s prsti odstranjeval zemljo in ugotovil, da gre za neko vazo. Zdelo se mi je, da moram o odkritju sporočiti v Mursko Soboto. Tako sem tudi storil in zdaj so arheo-
i
Ob vznožju grajskega hriba, kjer stoji Rajsarjeva gostilna, oziroma kjer gradijo vaško živinsko tehtnico, so odkrili srednjeveško kovačnico, kar dokazujejo žeblji, talilna vaza in drugi predmeti, morda pa bodo pri odkopavanju našli še kaj. (Foto: J. G.)

kulturni koledar
ČETRTEK, 22. MARCA
LENDAVA — V bistroju Amadeus bo ob 19.00 predstavitev pesniške zbirke Lajosa Ben-ceja Letlelet.
PETEK, 23. MARCA
MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 18.00 otvoritev razstave 17. mednarodne likovne kolonije v Lendavi, na kateri so v lanskem poletju ustvarjali Tibor Budahazi, Tone Demšar, Marjan Gumilar, Anna Nemeth, Dušan Premrl in Dare Birsa. Gre za prenos likovnih del iz galerije Lendava, kjer so bila razstavljena po dnevu republike.
LJUTOMER — V domu kulture bo ob 19.30 premiera gledališke predstave Naši trije angeli, ki so jo v režiji Ivana Žnidaršiča pripravili člani dramske sekcije kulturnoumetniškega društva Ivan Kaučič.
NEDELJA, 25. MARCA
GORNJA RADGONA — Ob 19.30 bo v domu kulture gledališka predstava Ob letu obsorej, ki je nastala v produkciji Cankarjevega doma iz Ljubljane. V režiji Borisa Kobala bosta nastopila Polona Vetrih in Ivo Ban.
Pokrajinski muzej v Murski Soboti je od 15. tega meseca odprt od 10. do 12. ure, po 1. aprilu pa bodo razstavljene muzejske zbirke na ogled tudi popoldne.
V arheološki zbirki Pokrajinskega muzeja so tudi keramične posode iz Dolnjega Lakoša, ki izvirajo iz 14.—15. stoletja pred našim štetjem.
razstave
LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka so na ogled dela domačina — akademskega slikarja Vladimirja Potočnika.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so razstavljena dela akademskega slikarja Slavka Koresa iz Maribora.
logi Pokrajinskega muzeja, ki te dni raziskujejo najdišče, ugotovili, da je bila ta vaza pravzaprav lonec za taljenje rude, tisti rdeč sloj v zemlji pa je obris peči ali kovačnice,« nam je ves ponosen pripovedoval najditelj.
Potem smo pristopili k Branku Kermanu, ki pod mentorskim vodstvom Irene Savlove, vodje Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, vodi raziskovalna dela.
»Kot kaže, je bila tu najverjet-neje topilnica ali kovaška delavnica, v kateri so topili tudi. rudo. To domnevo potrjujejo poseben talilni lonec, pri odkrivanju pa smo našli še druge predmete, kot sta dve puščici, veliko žebljev, keramiko idr. Lahko domnevamo, da so tu delali v srednjem veku, kovačnica in talilnica pa je bila najverjetneje povezana s pridvornim grajskim gospodarstvom.«
Kaj se bo zgodilo s tem pomembnim odkritjem, nas je še
zanimalo. Irena Šavel nam je povedala: »Najprej bomo peč poskušali odkopati v celoti, tako da bomo z zadnje strani videli, kako je bila grajena. Ker je zelo uničena, je ne moremo ohraniti v naravni velikosti in na tem mestu, kjer jo odkrivamo, temveč jo bomo arheološko obdelali, torej izmerili, izrisali in vse skupaj dokumentirali. Najdene predmete pa bomo poskušali restavrirati in jih razstaviti v grajskem muzeju, ki ga nameravamo preurediti, če se bomo tako uspeli dogovoriti.«
Zvedeli smo še, da pri delih pomagajo tudi učenci graške osemletke, saj Pokrajinski muzej za ta namen nima niti prebite pare. Zazdaj pa je najpomembnejše to, da je najdišče sploh odkrito, da ga bodo arheologi >obdelali<, saj se na raznih (predvsem družbenih) gradbiščih običajno zgodi, da raje zabrišejo sledi, kot pa da bi imeli >težave< z arheologi.
Jože Graj
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigami DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Danielle Steel — ZOYA (Mladinska knjiga), George Seddon, Helena Radecka — ZELENJAVNI VRT (Mladinska knjiga) in Elke Blo-me - ABC KUHANJA V MIKROVALOVNI PEČICI (Mladinska knjiga).
PREJELI SMO
., ZVEZNA ULICA - Tako na prvi pogled razlik, med Zvezno ulico iz Ko‘^vega ol^ektiva in ci-a Sobota moje mladosti ter podobo, ki jo daje ta soboška ulica dandanes, ni. o r J■ f ’
P\bo nekaj sprememb vseeno zaznal: bistvena je asfaltna prevleka, ki kaze svoje pr nos i: p ^«'nih dneh, saj je manj blata kot na posnetku. Več pa jeklenih konjičkov in pešcev k. hitijo.avto ^ postajo ali z nje. Zalikove hiše ni več, Kučanova (v ospredju) je bolj ^Ziovo Blagovnico T. ziscu s Titovo pa je pritlično zamenjala večnadstropna stanov anjsk	„<:rPdniih soboških
J «o kar s fotografije ni razvidno, pa je praznina, ki zija na obeh straneh nekočene
lc- lam, kjer so svojčas stale trdno zidane hiše, je zdaj neurejeno par ir„ , p . p _§j|a _rejj_ . za nadaljnjo gradnjo kulturnega hrama, v katerem naj i sv j p
Sem knjižnica, morda pa tudi Zavod za časopisno in radijsko dejavnost.	g Bavčar
V znamenju ljudskega izročila
Občinsko srečanje folklornih in plesnih skupin ter pevcev in godcev gornjeradgonske občine v Apačah je izzvenelo v znamenju ljudskega izročila. Na prireditvi v kulturnem domu so se predstavili pet plesnih in prav toliko folklornih skupin ter ljudski godci, tamburaši in citrarji. S svojim nastopom so popestrili nedeljsko popoldne in spomnili na tradicijo.
Folklorno pa je bilo minulo nedeljo tudi v Bakovcih, kjer se je v prireditveni dvorani ob 14.00 začela občinska revija folklornih skupin, ki jo je v sodelovanju z gostitelji organizirala občinska Zveza kulturnih organizacij. Nastopilo je deset folklornih skupin, od tega štiri osnovnošolske, štiri odrasle ter pevke ljudskih pesmi iz Lipovec in tamburaši kulturnoumetniškega društva Beltinci. Medobčinskega srečanja odraslih folklornih skupin, pevcev in godcev, ki bo 30. marca v Radencih, se bosta udeležili šalovska in folklorna skupina iz Dokle-žovja. Prvo vodi Zora Šnepf, drugo pa Viktor Slavinec.
Folklorne skupine z osnovnih šol se bodo aprila zbrale in zaplesale v Lendavi.
B. Bavčar
Obrazložitev postopka za podelitev nagrad ob slovenskem kulturnem prazniku za leto 1990.
Na osnovi letošnjega razpisa za podelitev nagrad za dosežke v kulturi je prispelo 5 predlogov.
Odbor za kulturo pri IS SO M. Sobota je na seji 25. I. 1990 sklepal o dodelitvi posameznih nagrad. Dodelil je eno priznanje, dve plaketi in dve plaketi z denarnima nagradama za vrhunske dosežke na kulturnih področjih. Sklepe smo posredovali IS SO, ki jih je na seji 30. 1. 1990 obravnaval in se ni strinjal, da bi podelili 2 prvi nagradi. V svoji obrzaložitvi je navajal, da podelitev dveh prvih nagrad ni v skladu s Pravilnikom o dodelitvi nagrad prejšnje Kulturne skupnosti ter da predlagane denarne nagrade presegajo za ie namene načrtovana sredstva. S takim mnenjem je seznanil Odbor s priporočilom, da spremeni svojo opredelitev tako, da podeli eno prvo nagrado v zmanjšanem znesku. Na osnovi korespondenčne seje smo bili člani odbora mnenja, da ne odstopamo od svojih sklepov; v primera spremembe našega sklepa s strani IS pa predlagamo, da IS sam podeli omenjene nagrade. Izvršni svet je tako tudk storil. Za vrhunske dosežke je podelil eno nagrado v zmanjšanem denarnem znesku.
Na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku pa je nagrade podelil predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine M. Sobota Janez ŠtotL
Odbor za kulturo pri IS SO M. Sobota
22. MARCA 1990
STRAN 9
odprta, stran
»ENAKOPRAVEN PREDVOLILNI BOJ«
K članku Socialistična zveza je tudi kot
Zakon o političnem združevanju nalaga skupščinam občin, da zagotovijo sredstva za delovanje političnih strank pred volitvami in po njih.
Do volitev je Skupščina občine M. Sobota zagotovila novim strankam in ZKS-SDP vsega 27.500,00 din in ko znesek delimo s 6, dobi vsaka stranka 4.583,00 konvertibilnih dinarjev. S tem denarjem komaj pokrijemo organizacijo ene skromne javne tribune.
Uradni podatki, ki jih je Demos M. Sobota prejel od predsednika IS občine M. Sobota, zgovorno pričajo o zapostavljenosti novih političnih strank glede na DPO:
1. Iz proračuna občine M. Sobota je za obdobje od 1. 1. 1990 do 3. 4. 1990 posameznim DPO namenjen naslednji obseg sredstev davkoplačevalcev:
• Občinska konferenca Socialistične zveze 51 % • Medobčinski svet Socialistične zveze	1,5 %
•	Občinska konferenca ZSMS	38 %
•	Občinski odbor 77B NOV	3 %
•	Občinski odbor ZRVS	6,5 %
2.	Posamezne DPO so v decembru 1989 prikazale naslednje število zaposlenih:
• Medobčinski svet ZKS	3
• Občinska	konferenca ZKS	4
• Občinska	konferenca Soc. zveze	6
• Medobčinski svet Soc. zveze	1
• Občinska	konferenca ZSMS	5
• Občinski odbor ZRVS	1
3.	Posamezne DPO imajo naslednje prostorske površine:
	št. prost.	poslov, prost.. m2	skupni prostori, m2
• Občinska konferenca SZ	7	106	50
• Medobčinski svet SZ	1	11	—
• Občinski komite ZKS	5	70	50
• Medobčinski svet ZKS	3	57		
• Občinska konferenca ZSMS	4	70	10
• Občinski odbor ZZB NOV	2	30	6
Skupaj:	22	344	+ 116
stranka naslednica Osvobodilne fronte
Nove stranke, združene v Demosu M. Sobota, imamo uradno 2 prostora v občinski zgradbi, predvideni za rušenje, ki smo ju za silo usposobili, kar nas je stalo nekaj manj kot 10.000.00 din.
Priznati sicer moramo, da imajo nekateri aktivisti Demosa v svojih podjetjih določene ugodnosti (telefon, prostor), vendar pa večino aktivnosti opravljamo v prostem času.
Teh podatkov ne navajamo iz zavisti, temveč zaradi objektivnega informiranja javnosti, ki z njimi ni seznanjena Člani občinskega štaba Demosa M. Sobota, Stanislav Gerič
V slovenskem političnem prostoru so nastale bistvene spremembe, ki terjajo predvsem od nas, ki delamo v vodstvih DPO, da se s tem spoprimemo in temu prilagodimo svoje metode in oblike dela ter temu primerno zastavimo vsebino naših programov.
Bolj kot tov. Štebih se zavedamo poklicni funkcionarji, da je Socialistična zveza tudi kot stranka naslednica OF in da prenova naše organizacije terja tudi drugačno, še bolj odgovorno, bolj sistematično in bolj neposredno delo tudi s krajevnimi konferencami Socialistične zveze, zato tako tudi delamo.
V mestno bi bilo, če je občinsko združenje Zveze borcev NOV Ljutomer razpravljalo o sodelovanju in povezovanju ter reorganizaciji SZDL, da bi povabilo na sejo predstavnika Občinske organizacije Socialistične zveze in bi tako merilo obojestranske preglede na določeno problematiko. Mar ni to dialog? Vsiljevati mnenje posameznika in diktirati svoj odnos, ker temu ni bilo vselej »ugodeno«, je lahko skrajno nevarno.
Očitek, da sedanji poklicni funkcionarji Socialistične zveze v občini Ljutomer niso imeli posluha za posamezne pobude in predloge borcev, je popolna laž, utemeljena z naslednjim:
V LENDAVI SE KUHA
Predvolilni golaž se že sinodi. Zaudarjati je začelo po ožganem. Povrhu pa kuharji vanj stresajo, seveda vsak po svojem okusu, začimbe, ki po receptih demokracije vanj ne sodijo — polresnice in laži.
Kolikor bliže smo aprilu, mesecu, ko bo pojedina, imenovana volitve, s tem večjo vnemo skušajo kuharji dati jedi priokus lastne začimbe. V Lendavi je doslej največ vneme pri tem izkazal DEMOS. V ZKS — Stranki demokratične prenove Lendava pa smo se odločili, da v teh kulinaričnih tekmovanjih ne bomo udeleženci iz vsaj dveh razlogov. Najprej zato, da se golaž ne bi prismodil, kar bi seveda nekateri očitno želeli, in drugič zaradi tega, ker bomo po volitvah zelo pestro začinjeno jed poskušali vsi, brez izjem. Mi bi želeli, da bi bila užitna in vse bomo storili, da taka bo’
Soustvarjali smo »slovensko pomlad«. S poštenimi volitvami jo želimo prevesti v poletje. Zato bomo sami storili vse, da volitve bodo in da bodo potešene. Žal kaže, da vsem ni do takšnih. DEMOS v Lendavi seje lotil volilcev z obvestilom, beri lažmi, v katerem piše: »vse stroške več ali manj krijemo iz svojega žepa (članarine) in smo zaradi tega glede na druge politične subjekte (ZKS) — Stranka demokratične prenove, Social, zvezi in ZSMS), ki imajo zaposlen svoj profesionalni aparat in si krijejo stroške iz proračuna, torej iz vašega žepa, hendikepirani!«
Zamahnil bi z roko in si dejal: blagor jim, kajti njih je večno kraljestvo, če njihovim avtorjem ne bi že javno pojasnil, da so, kar zadeva ZKS — Stranko demokratične prenove, v zmoti. Ker torej resnico poznajo, več ni dvoma, da zavestno širijo laži. Seveda z namenom, da bi tekmeca oblatili. Mi tega ne bomo počeli, za zaupanje volilcev se potegujemo s programom Za dobro življenje ljudi.
Resnica je drugačna. ZKS — Stranka demokratične prenove za razliko od Demosa, ki stroške svoje dejavnosti VEČ ALI MANJ knje iz članarine, te stroške v CELOTI pokriva iz lastnih virov, t.j. iz članarine svojih članov. Ta je visoka in previsoka ter dosega tudi do 2,5 % mesečnih prejemkov člana. Dejal bi, za dober krajevni samoprispevek je je. To je tudi eden najpomembnejših vzrokov za osip članstva in zatojo bomo v mesecu maju bistveno znižali.
V tem času se je težko odreči slehernemu dinaiju. Človek dvakrat premisli, preden ga izda in zato tudi pretehta, za kaj ga daje. Očitno je EVROPA ZDAJ za naše člane blago, ki je vredno tolikšnega izdatka.
O moralni podobi ljudi, ki sloje za takšnimi in podobnimi obvestili, boste davkoplačevalci in volilci presodili sami. Jaz pa si ne morem kaj, da ne bi zapisal svojega mnenja. Tisti, ki si pridobiva člane in naklonjenost volilcev z lažmi in podtikanji, vzbuja dvom v svoje namene. Tudi dvom v svoje obljube volilcem in pripravljenost, da jih bo uresničil z demokratičnimi in moralnimi sredstvi. Takšen pa me osebno spominja na najbolj razvpitega med častilci načela, po katerem cilj posvečuje sredstva — na brkatega strica iz Moskve.
N^^koncu pa naj dodam dobronameren nasvet o pridobivanju članstva in zaupanja volilcev v kulinaričnem besednjaku. Če brez golaža ne gre, in če ga j e treba začiniti, glejte, da ga ne zasmodite in ne pretiravajte z začimbami! Od vseh, ki so na razpolago v tej kuhinji, uporabljajte le resnice. Dovolj trpkih je, da bo imel golaž antikomunističen okus — ta je danes cenjen, mar ne? Kar pa zadeva našo ZKS — Stranko demokratične prenove Lendava in njene člane naj povem, da že vemo, da se od komunizma ne da živeti. Vi boste, v to sem trdno prepričan, spoznali, da ljudi ni mogoče nasititi niti z antikomunizmom.	LEON ALT, sekretar predsedstva OK ZKS — Stranke demokratične prenove Lendava
Na Izvršni svet SO Ljutomer sta nam posredovala pobude in delegatska vprašanja delegata OO ZZB NOV in na vsa smo tudi odgovorili in jih obravnavali na našem predsedstvu. To tov. Štebih dobro ve, saj je bil član predsedstva, torej tudi v vodstvu Socialistične zveze občine Ljutomer.
Sprijazniti se bo treba z dejstvom, da nimajo vselej samo eni prav ...
To velja tudi za užaljenost ob predlogu Žirije, ki je predlagala, da zlati znak OF v lanskem letu dobi aktivistka Socialistične zveze, ki tokrat ni borka. Evidenca namreč kaže, da so bili v naši občini podeljeni trije zlati znaki O F in da sta nosilca obeh znakov predstavnika borcev.
V letu 1989 je bi! med drugimi tudi predlog za tov. Franja Štebiha. Žirija in Predsedstvo SZDL predloga nista sprejela, kar sta tudi utemeljila.
Družbena priznanja SO Ljutomer pa obravnava pristojna komisija pri SO, zato je naše mnenje samo eno izmed mnogih.
Profesionalno vodstvo Socialistične zveze nima v zakupu podeljevanje priznanj, ampak odločajo o tem pristojni organi (Žirija in predsedstvo).
Dne 5. 12. 1989 je bila .seja odbora nekdanjih okrožnih aktivistov OF. Torej, seja je bila. Ampak odločitev na ravni republike — KO aktivistov bivših okrožij O F (podpisana Lidija Šentjurc) — je, da bodo v prihodnje odbori delovali v okviru občinskih združenj borcev NOV. Torej Ljutomer ne more biti izjema in ne more imeti monopola nad to odločitvijo zopet en sam.
V volilnem štabu Občinske organizacije Socialistične zveze Ljutomer je
tudi predstavnica ZZB NOV. To ve tudi pisec članka. Med kandidati za delegate pa sta tudi dva predstavnika Zveze borcev. Torej zopet neresnična trditev. Kar se tiče koalicije na volitvah, pa se je Predsedstvo odločilo, da Socialistična zveza na volitvah nastopa samostojno. Poudariti pa je treba, da borčevska organizacija nikoli ni izrazila želje po koaliciji, niti da pristopajo kot kolektivni član k Socialistični zvezi, ampak je tov. Franjo Štebih sam na Predsedstvu naše organizacije izjavil, da borčevska organizacija gre v koalicijo z ZKS—SPD (seja predsedstva 7. 2. 1990).
Očitek predsedniku Socialistične zveze Gezi Horvatu, da bi predstavniki krajevne organizacije Socialistične zveze Cven sodelovali v odboru za proslavo 45-letnice streljanja talcev pri Muri, pa je gola laž. Na tem sestanku so se dogovorili, da bo predsednik Krajevne organizacije Socialistične zveze Cven sodeloval v odboru za proslavo, vendar naj ga vodi predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Cven.
Program Socialistične zveze zelo konkretno in jasno opredeljuje odnos do starejše populacije, kar dokazuje zapis, da bo Socialistična zveza storila vse, da ljudje, ki so vse življenje delali in ustvarjali, starosti ne bi preživljali v pomanjkanju, da bo družba znala ceniti starost ter zavzemanje, da bi njeno modrost in izkušenost tvorno vključevali v vsa razvojna prizadevanja. Prav tako Socialistična zveza predlaga, da 27. april postane osrednji slovenski praznik, kot pomemben pomnik zgodovinske odločitve slovenskega naroda za odpor proti oku-
Zveste kupce obveščamo, da bomo pričeli 1. aprila prodajati ves gradbeni material
v prostorih NEKDANJE
patorju, kot pomnik njegove oborože-ne borbe.
Mar je to žaljiv odnos do NOB in do SZDL kot naslednice OF?
Ali je predsednik borcev pozabil, koga in kolikokrat smo povabili na razgovore v zvezi s pritožbami Lenarta Horvatiča?
In kaj pomeni 18 udeležencev vlaka bralstva in enotnosti (največ iz Pomurja), pa literarni natečaji in glasilo itn.
Pa še to! Svet za zdravstvo in socialno politiko se je kar močno poglobil v socialnovarstveno in stanovanjsko problematiko borcev NOV. Ponoven dokaz, da je Socialistična zveza pokazala pozitiven odnos do reševanja življenjskih vprašanj ostarele borčevske generacije.
Avtor članka ugotavlja, da krajevne organizacije ZZB NOV dobro sodelujejo s krajevnimi organizacijami Socialistične zveze. V eni sapi torej izreka dvoje nasprotujočih si trditev. Torej dokaz več, da predsednik in sekretar zares ne izvajata monopola nad organizacijo Socialistične zveze, kajti tudi usmeijanje dela krajevnih organizacij Socialistične zveze je naša temeljna dejavnost. Ustava SR Slovenije zagotavlja vsakemu državljanu pro; stovoijno politično opredelitev. Torej tudi političnim funkcionarjem. Tudi za njih je to intimna opredelitev, ki ne daje pooblastil nikomur, da bi to očital komurkoli. Vidimo, da seje nekaterim zares težko sprijazniti z dejstvom, da nobena politična organizacija nima monopola.
Tudi volitve funkcionarjev v Socialistični zvezi niso domena posameznikov oz. »monopolne« DPO.
Predsedstvo je to izjavo za javnost sprejelo na zadnji seji, na katero je bil vabljen tudi tov. Franjo Štebih, vendar se seje ni udeležil.
Predsedstvo noče zaostrovati odnosov z občinsko organizacijo ZZB NOV, ker je pripravljeno sodelovati z vsemi, ki to potrebno čutijo, vendar v enakopravnem dialogu in pod pogojem, da tudi občinska organizacija ZZB NOV sprejme program Socialistične zveze.
Predsedstvo
Občinske organizacije Socialistične zveze Ljutomer
Geza Horvat
OPEKARNE V GORNJI RADGONI
• Ker bomo imeli odslej večji prodajni prostor, bomo še povečali ponudbo veh vrst gradbenega materiala.
Ugodno obročno odplačevanje na tri in šest mesecev!
Namesto na radgonskem sejmišču vas odslej pričakujemo na novem prostoru, kjer smo nekoč že bili. Pokličite nas po telefonu (069) 74 396
VSE OD TEMELJEV DO STREHE LAHKO KUPITE NA ENEM MESTU!
STRAN 10
VESTNIK, 22. MARCA 1990
pisma, mnenja, stališča
----
Murska Sobota ali Sobota
Več kot pol stoletja je stara zamisel, da bi bilo prav Murski Soboti vrniti njeno staro ime. Tisto ime, s katerim so jo od nekdaj klicali njeni prebivalci in ki je tako domače ljudski govorici, je Sobota. Takrat, leta 1’34, je profesor Jože Maučec izdelal zemljevid Slovenske krajine O rekmurja) in v njega uvrstil tudi krajevno ime Sobota. Pobuda je pn-s ""<1 dr. Vilka Novaka, enega največjih znanstvenikov, ki jih je rodila "asa krajina in ki je njej in njeni slovenski naravi ostajal vedno bolj “«• kakor ona njemu. Še pred kratkim se je vprašal zakaj »Murska« ■sobota in sam ugotovil, da je to pač izraz neposluha birokratov za Ijud-s*> jezik.
Pobuda ima svoje mesto v dej-Vu, da je bil pridevnik Murska, ePrav star šest stoletij ali več, edno zgolj administrativna obli-a ln da nikoli ni našel pravega csta ne med domačini in ne v J'novi govorici. Zanje je bila obota vedno le Sobota, oni pa Haa a-nc’ 'n n'kakor Murskoso-। anCL Pridevnik so uporabljali
Prišleki in priseljenci, ki so I c sprejeli uradno obliko, do-nnt n' pa ‘“krat, ko so se želeli
। ali dokazati, da tudi oni vladaj° »pravi(< jezik, ne zgolj stneCne >>sPakedravščine«. Žalo-da je šlo vse skupaj tako ti j’da J® kmalu začelo izpada-7O-V,?10 'me kraja, pa je ostala & ,J Murska, Murska brezoseb-j„lln brezbarvna, ki pa se je sli-za/ r 0 »gospodsko«, da so jo eii uporabljati tudi domačini, -ie zdelo potrebno do-snAi’ da tudi oni obvladajo go-sposko govorico.
u. a 'mamo le eno Soboto, za bot/k75' vemo, kje je, in nam ni dai »° posebej poudariti, k; , ..Pač tista Murska Sobota, dr><u,A m°rali nekoč Madžari ločili1 Murska, da so jo lahko sv j' °d mnogih drugih Sobot na skp. ozemlju. Danes madžar-di že dolgo ni več, pa turno ■ • n' drugih, mi pa vztraja-maln1 lmenu> ne da bi bili vsaj biva,-Pon.osni na to, da so tukaj den i' k^* Predniki, davno pre-nor|Je. j-0 t0 območje vključeno no .^“džarsko cerkveno in civil-svoi prav°> in da so imeli tukaj
Z raj, imenovan Sobota.
za pan' Zgodovinskega društva nan, murie se zavedamo svojega nia ?a ,n Poslanstva, to je iska-resniol “^“"janja zgodovinske pra . ^ato se nam je zdelo Spr ..ln P°trebno, da še enkrat ska s"?° vprašanje imena Mur-kai obota in opozorimo na ne-stev v^otni*1 zgodovinskih dej-sredovlinam ph Je že davn0 po' še (/a Pajvečji poznavalec na-Ivan odnjeveške zgodovine, dr. bonsko, ugotavlja, da se ime So-stoUc “lst.oričnih zapisih iz 14. Zumua Pojavlja kol Zombata— botha°va "Sombatha in Zorn-vansk’ k ?ovori za prvotno slo-vnkai° obliko imena z nazalnim m o?: Madžarska oblika ne bat br ker se 'e-ta glasi Szom-slovaJ? končnice -a. Ta prvotna žarsk; .a oblika je prišla v mad-SlovehS* v času’ ko Je bil pri bi i, ■ . nazalni vokal še v ra-Torei! - pa Je X -XL stoletju, oblil, J® lrne Zombota pisarniška Venciu 'Z d°be, ko je bil pri Slo-ska n, .nosnik še v rabi. Sloven-Soborn v oblika imena je torej ške okjv® madžarske pisarni-datkn 11 s° Pisane tudi z doteka od Murska, ki verjetno po-zemiiičxPrXotnega poimenovanja ithenu- i Be'mura, v začetku se teregaJe e Mura, in v okviru ka-kra, Je bila Sobota najstarejši rorn i tem Primeru je Madža-ni|0 Murai Szombat pome-‘Avin, 0 kot Sobota, ki stoji v
" 7«mlii^a m>ira A/a?*
kov kaže, da krajevno ime Sobota izhaja iz osebnega imena Sobota—Sabota, ne pa od imena dneva v tednu. Torej je poudarek na prvem vokalu, in ne na drugem, in Sobota ni dobila imena po dnevu, ko so se tukaj prirejali sejmi, kajti ti so bili na določen datum in je bilo le naključje, če je bil kateri v soboto. Iz leta 1137 je znana listina, v kateri se omenja ime Sombot, iz leta 1152 se omenja ime Zumbota, iz leta 1198 pa ime Zumbot, ki je po-madžarjena oblika slovenskega osebnega imena Sobota. Isti jezikovni proces velja za krajevno ime Murska Sobota, ki se v listinah iz leta 1348 omenja kot Mura Zombota, iz leta 1365 pa kot Mura Zumbota. Dejstvo, da so Madžari prevzeli krajevno ime Sobota s staroslovanskim nosnikom Zumbota, dokazuje, da je naselbina Sobota obstajala že v X. stoletju in so jo Madžari, ko
Na seji predsedstva Občinske organizacije Socialistične zveze Ljutomer je bil ponovno postavljen v ospredje problem neenakega vrednotenja nacionalnega programa v vzgoji in izobraževanju.
Ker je v naši občini ob izplačilu osebnega dohodka ponovno završalo v posameznih šolah, Predsedstvo Občinske organizacije Socialistične zveze Ljutomer poziva in terja od Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanja nacionalnega programa v vzgoji in izobraževanju enaka v vsej Republiki Sloveniji.
Nevzdržno je, da neenako vrednotenje učiteljevega dela in neenake materialne možnosti v šolah povzročajo konflikte med pedagoškimi delavci in jih obremenjujejo z vsem, kar ni pjihova osnovna dejavnost.
Še posebej ni sprejemljivo dejstvo, da to neenakost že dalje časa občutijo pedagoški delavci v manj razvitih občinah. Takšna pa je prav gotovo občina Ljutomer. Prav tako terjamo, da se začne izvajati zakon o napredovanju učiteljev.
Predsedstvo Občinske organizacije
Socialistične zveze
Ljutomer
Ali za Atrij ne veljajo določena pravila?
Stanovalci blokov št. 19, 23 in 25 na Lendavski sever v Murski Soboti smo že večkrat izrazili svoj' protest zaradi neupoštevanja odpiralnega časa bara Atrij. Niso zalegli številni ustni protesti, s katerimi so dobro seznanjeni na policiji ter v upravnih in inšpekcijskih služ-. bah, ki se vrstijo iz leta v leto. Kaže, da nas nihče ne jemlje preveč resno, ali pa je posredi kaka zakulisna igra, saj bi se drugače morali odgovorni dejavniki že zdavnaj zganiti. Tako pa v Atriju velikokrat prekoračujejo "bdpiralni čas, kije vsak dan do 21. ure, ob nedeljah pa do 21.30. Marsikdaj je namreč slišati hrup zadnjih obiskovalcev celo po 23. uri, kar je za stanovalce, ki morajo naslednje jutro spočiti v službo, sila neprijetna zadeva. Nerazumljivo je, da lastniku bara dovolijo obratovanje tudi v nedeljo zvečer, čeprav je v uradnem listu jasno zapisano, daje tega dne možen odpiralni čas kvečjemu od 7. do 11. ure. Znano pa nam je, da je večina gostinskih obratov na Lendavski ulici — teh je že šest na krajši razdalji — v nedeljo zaprtih.
Zato prebivalci največje stanovanjske soseske v Murski Soboti, ki se zvečer za večerom prebujamo ob kravalu odhajajočih strank iz bara Atrij, še enkrat odločno protestiramo in zahtevamo, da se te zadeve čim prej uredijo. Največja napaka pa je, daje v neposredni bližini otroški vrtec, čigar zelenico v poletnem času zasedejo kavarniški gosti. Terjamo skrajšanje odpiralnega časa bara Atrij in dosledno spoštovanje odloka o javnem redu in miru. Če naši protesti ne bodo zalegli, bomo pravico skušali doseči kje drugje! Prizadeti stanovalci
so to območje vključili pod svojo upravo, že našli tukaj. Drugi dokaz, da je bilo območje Sobote naseljeno že pred prihodom Madžarov, je obstoj cerkvene kostnice, ki je ob cerkvi sv. Nikolaja omenja vizitacijski zapisnik iz leta 1698, obenem pa letnica na pročelju cerkve, to je 1071. Znano je namreč, da so kostnice gradili v času romanske dobe.
Več je torej dokazov, da je Sobota prvotno, slovansko ime za Mursko Soboto in da so ji pridevnik Murska dodali Madžari. Sedaj to področje že dolgo ni madžarsko in bilo bi prav, da bi mestu vrnili staro ime in dokazali, da cenimo njegovo skoraj tisočletno zgodovino.
Tako mislimo zgodovinarji in takšen je naš predlog, o prihodnji obliki imena svojega mesta pa bodo njegovi prebivalci, najbolje na javni razpravi in tako, da bodo tudi oni posredovali svoje predloge in mnenja.
Zgodovinsko društvo na Pomurje je pripravilo tudi predlog za izdelavo simbola Sobote ali njenega grba, pri čemer smo se prav tako naslonili na zgodovinsko tradicijo in na čas, ko so si Sobočanci pod upravo družine Szechy izborili svoje mestne pravice.	,, ,
Metka Fujs
DRŽAVLJANSKI FORUM ZA ODPRAVO TAJNE ZAKONODAJE
CITIZENS FORUM FOR ABOLITION OF TOP-SE-CRET LEGISLATION
Trg osvoboditve 11/11, 61000 Ljubljana, yu
Koordinator/Coordinated by dr.
Sporočilo za javnost 2
. Državljanski forum za odpravo tajne zakonodaje je na podlagi 157. člena ustave SFRJ posredoval predsedniku Skupščine SFRJ dr. Slobodanu Gligorijeviču, predsedniku Predsedstva SFRJ dr. Janezu Drnovšku in predsedniku Zveznega izvršnega sveta Anteju Markoviču naslednje predloge:
1.	Posebna tajna izdaja uradnega lista SFRJ naj se takoj ukine.
2.	Vsi pravni akti, ki jih vsebujejo do sedaj izdani izvodi tajnega uradnega lista SFRJ, naj se odpravijo ali razveljavijo.
3.	Takoj naj se prepove ravnanje državnih organov; ki se pri svojem delu opirajo na nikjer objavljene skrivne podzakonske predpise ali celo samo na interna navodila in priročnike, katerih vsebina posega v pravno varovane pravice in svoboščine državljanov.
Forum poziva državljane, naj se pridružijo predlogom s podpisi — bodisi kot posamezniki bodisi kolektivno prek svojih organizacij in združenj.
Ljubljana, 12. marec 1990-Za Državljanski forum
Lovro Šturm
NEŽIVLJENJSKI
UKREP
Očitno je, da nas dežele realso-cializma že prekašajo po pluralizmu in demokraciji — z izjemo Albanije. Zrušili so berlinski zid, mi pa bi ga želeli ponovno zgraditi...
Komu se je rodila ideja o širitvi mejnega pasu od 100 na 1000 metrov in širokih pooblastilih vojske graničarjev?
Občani, ki živimo ob državni meji, imamo še zelo dobro v neprijetnem spominu dogajanje na meji po osvoboditvi. Rad bi navedel primer, ki dovolj zgovorno ilustrira, kar bi želeli pristaši predsednika SR Srbije Slobodana Miloševiča, ki je, kar je jasno' vsakomur, že več kot predsednik Zisa Ante Markovič...
Ko obrtniški učenec drugega letnika nisem vedel za prepoved kopanja v obmejni reki Muri. Ko sem prišel na suho, me je obmejni graničar odvedel na postajo takratne OZNE, kjer so pozno v noč, do 23. ure, preverjali.
Na osnovi sklepa časopisno-radijskega sveta Vestnika in radia Murska Sobota slovenski program na seji 28. julija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju, . sprejeto vsebinsko zasnovo Vestnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo.
Objava pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja.
Ponovno vandalizem nad naravo v Konjščeku in beltinskem parku
Društvo za varstvo in vzgojo ptic SLAVČEK iz Beltinec si je pred leti zapisalo med ključne naloge tudi skrb za zunanje ptice, ki so za naravo najbolj koristne. Pred štirimi leti smo dobili od KG Rakičan odobritev za uporabo gozdička v Konjščeku med Gančani in Beltinci, ki je zdaj naravni rezervat za zunanje ptice.
Večina valilnic, ki so jih člani društva Slavček namestili pred letošnjim gnezdenjem, je uničena. Le v čem je smisel tega uničevanja?
Dejstvo je, da sodobni ritem življenja čedalje kruteje posega v naravo. Vedno manj je dreves, v krošnjah in deblih katerih lahko gnezdijo ptice, ki se hranijo izključno s škodljivim mrčesom, katerega pa je zaradi milih zim čedalje več. Zato smo člani društva v sodelovanju z zainteresiranimi šolami organizirali akcijo
če so starši vedeli, kam sem namenjen. Po mojem mučnem prepričevanju in zasliševanju o nedovoljenem kopanju so me zaprli in pozno ponoči izpustili. Krajanom se je dogajalo — če niso imeli pri sebi osebne ali obmejne prepustnice o dovoljenem gibanju ob državni meji — da so jih kdaj s puškino cevjo v hrbet odvedli na zaslišanje. Še posebej so bili zapleti ob nastopu graničarske službe rekrutov, ki so končali pripravniški staž.
Menim, da obmejna milica zelo dobro in budno opravlja svoj posel v sodelovanju s krajani, kar večkrat tudi občutimo na tem koncu in bi nas tako širitev mejnega pasu pahnila 40 let nazaj — medtem ko je Evropa že žal daleč pred nami. Ti poskusi streljanja puščic na Republiko Slovenijo bodo tudi zelo negativno odmevali v sodobnem naprednem svetu.
Jože Kaučič
izdelovanja ptičjih valilnic in jih nastavljali v primernih okoljih: v obeh beltinskih parkih in v Konjščeku, v omenjenem rezervatu.
Ekipa, ki skrbi za zunanje ptice, pa je ob letošnjem pomladnem čiščenju valilnic in pregledu uspešnosti gnezdenja letos ponovno onemela: od 29 nastavljenih valilnic v Konjščeku in 10 v beltinskem parku je našla le po eno 1 Valilnice v centralnem parku so za zdaj še vse ...
Ponovila se je slika izpred dveh let, čeprav je bilo ob lanskem pregledu ugotovljeno, da je bilo »polnih« (ugnezdenih) kar 99 % vseh valilnic, ki smo jih nastavili.
Ker je to torej že drugi tak vandalizem (kako drugače bi imenovali to početje!), se sprašujemo, kaj je vodilo posameznike ali skupino storilcev, da so tako neodgovorno oskrunili naravo in prizadevanja za njeno ohranitev? Za zanimivost naj navedem le droben podatek: par siničk, ki do dvakrat na leto vzgoji svoj rod v enem gnezdu, uniči okoli 80.000 primerov večinoma (gospodarsko) škodljivega mrčesa, ki ga sicer neodgovorno uničujemo z veliko bolj škodljivimi kemičnimi preparati, ki so povrhu še strošek. Mar se je bilo treba (neznanim) surovežem, ki so tako neodgovorno napadli naravo, izživljati prav nad pticami ali skrbnimi člani društva, navsezadnje pa celo nad prizadevnimi šolarji, ki jih torej tako vzgajamo za prihodnje?
Menim, da je zgolj graja premalo za neodgovorno ravnanje te vrste. Ljudje, ki tako ravnajo z naravo in prizadevanji za njeno ohranitev, ne ie, da delajo nepopravljivo škodo okolju, temveč posredno ogrožajo tudi človeka in njegov obstoj. Narava vrača, kakor ji daješ. Če si do nje krut, bo enako vrnila sama. Le da običajno poleg krivcev čutimo posledice tudi tisti, ki smo sicer nedolžni. Škoda, da moramo o takih zverinstvih pisati v času, ko se domala na vseh ravneh pogovarjamo in dogovarjamo o zaščiti zdravega okolja, ki je edini pogoj za zdrav napredek človeštva.
Dragi ljubitelji narave, posebej ptic in drugih malih živali, nepogrešljivih za njeno zdravje — prosimo vas, da neusmiljeno obsojate tako početje in po svojih močeh pomagate, da se vandalizem takšne vrste, kakršnega smo opisali, sproti preganja in preprečuje! Navsezadnje si z vsemi silami prizadevamo za to člani društev za zaščito narave, čeprav smo dokaj osamljeni, obstajajo pa tudi zakonite možnosti za pregon storilcev tovrstnih dejanj. Prosimo vso slovensko javnost, da pri tem z nami sodeluje!
Društvo za varstvo in vzgojo ptic SLAVČEK BELTINCI IVO MAUČEC, predsednik
v trgovini GEA lahko kupujete vso kmetijsko mehanizacijo vedno ceneje!
MM POSEBEJ PRIPOROČAMO NAKUP: vrst traktorjev s priključki (plugi, prikolice, avtomatski in sa(^c' krompirja) — motorne nahrbtne škropilnice RA — stiskalnice za grozdje — ličkalniki za koruzo
•	V marcu 20 % popusta ob gotovinskem plačilu za opečne izdelke!
•	Možnost nakupa na obročno odplačilo z 10% popustom!
O CILJA!
ŽELJKO PRPROVIČ
42315 MURSKO SREDIŠČE
M. Tita, tel.: (042) 843 232, odprto od 8. do 16. in ob sobotah od 7. do 12. ure. Telefon izven delovnega časa.- (042) 832 330
OPEKARNA PRAGERSKO
62331 PRAGERSKO, Ptujska cesta 37, tel. (062) 817 100
22.
MARCA 1990
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
-
Ste videli to podobo lepote? Kot kakšen renesančni slikar se tudi ta model predstavlja z elementi iz narave. Njen obraz je skorajda prekrit z različnimi sadeži. Naš predlog za naslov: Prebujanje pomladi.
V razvitem svetu se rojeva vse več otrok, ki prinesejo s seboj na svet težko dediščino, žalostni dar njihovih mater, ki so med nosečnostjo uživale crack, kokain, heroin ali katero od drugih priljubljenih drog.
Prva generacija crackovskih otrok, kot jim pravijo v Združenih državah Amerike, kjer je ta problem najresnejši, se ta čas približuje starosti, ko bi bilo treba začeti s šolo, pa zanjo nekateri sploh niso sposobni. »Žive le na nagonski ravni. Jedo in spijo, spijo in jedo,« pravi Gevnille Agee, ena od redkih vzgojiteljic, ki se ukvarjajo s crackovskimi otroki. Nekateri otroci niso tako zaostali, imajo pa kljub temu resne težave pri odraščanju.
Zanje bo treba pripraviti posebne vzgojne programe, trdijo predagogi in psihologi. Kaže se velika potreba po posebnih vzgojiteljih. ki bi se ukvarjali s crackovskimi otroki. Toda tovrstnih strokovnjakov ni. saj je problem nov, izkušenj pa še zelo malo.
Posebna študija, ki so jo opravili v ZDA, govori, da se 11 odsto-
NADLEŽNA FOTOGRAFIJA
Od Sebeborec pa vse do Fokovee je kar nekaj takih opozorilnih napisov. Poškodovano vozišče! Cestišče je na nekaterih delih zelo poškodovano, vozniki pa morajo večkrat krepko pritisniti na zavoro, ko naletijo na makadamske površine. Le kdaj bodo spet prekrite z asfaltom?
foto: N. Juhnov


Do droge že v maternici
tkov vseh novorojenčkov, to je okrog 375.000 otrok na leto, rodi z »narkomansko izkušnjo«. Kot zarodek so bili izpostavljeni delovanju drog v organizmu noseče matere. Nosečnice najpogosteje jemljejo crack in kokain. »Izkušnje« pa pomenijo tudi posledice.
Precej crackovskih otrok začne svoje življenje telesno ali duševno prizadetih. Veliko se jih rodi prezgodaj in tehtajo pri rojstvu vsega kilogram. Poleg vseh težav, ki spremljajo nedonošenčke, se pri crackovskih otrocih pogosto pojavljajo še vodenoglavost, nerazvitost možganov, težave z ledvicami in možganska kap. /
Zdravniki pravijo, da je jemanje drog med nosečnostjo resna nevarnost za zarodek, rojstni defekti, povezani s tem, pa sprožijo verigo kasnejših težav. Dr. Judy Howard, ki je preštudirala na stotine primerov crackovskih otrok, meni, da je zanje potrebna posebna skrb od rojstva naprej. So izjemno občutljivi, se slabo prehranjujejo in zelo neredno spijo. Ko odraščajo, so telesno pretirano dejavni, a se pozno in težko nauče



GORA, KI JO VARUJE MARIJA
»Sveto goro na vso srečo varuje Marija,« je ironično dejal neki menih s polotoka Atos, na katerem je dvajset pravoslavnih samostanov. To je izjavil dan pred pogovorom premiera Ksenofona Zolotasa in njegovih ministrov s predstavniki Svete gore o ukrepih za varstvo teh izjemnih svetišč. Vzroke za takšno izjavo kaže iskati tako v preteklosti kot v sedanjosti. Po izročilu je Marija pred tisoč leti razglasila Atos za sveti kraj.
Dandanes marsikdo prihaja na Sveto goro z nečastnim namenom, saj niso redke kraje predmetov z neprecenljivo vrednostjo. Te dragocenosti praviloma končajo na dražbah v Zahodni Evropi, kjer ne sprašujejo za ceno, kadar gre za takšne umetnine. Tako je lani skupina tatov oropala grški samostan Velika Lavra. Ukradene predmete so kasneje našli, a so bili hudo poškodovani. Samostan Vatoped so v zadnjih letih dvakrat oropali. Tatovi so odnesli stare rokopise in ikone, ki jih niso nikoli našli.
Na Sveti gori je zdaj 20 samostanov, od tega 17 grških, en ruski, en bolgarski in en srbski — Hilandar. V njih živi okoli 1700 menihov. Sveta gora je največji pravoslavni kulturnozgodovinski spomenik na svetu. V atoških samostanih hranijo dobrih 15.000 starih rokopisov zgodovinskega pomena, nešteto ikon, slik, starih kovancev in. drugih dragocenosti. Vse to pa ogrožajo vlaga, požari in tatvine. Samo nekaj samostanov so doslej prenovili in zavarovali njihove zakladnice. Pri grškem ministrstvu za Makedonijo in Trakijo so pred osmimi leti ustanovili poseben organ, ki naj bi skrbel za prenovo samostanov.
Mnogi atoški samostani komaj še stojijo na temeljih, ker je čas naredil svoje. Menihi v srbskem
govoriti. V primerjavi z drugimi nedonošenčki ostajajo kljub dodatni zdravniški negi slabo razviti. Imajo neko pomanjkljivost, ki jih onemogoča pri razvoju.
Zdravnikom še ni uspelo ugotoviti točnega vzroka za te probleme, sumijo pa, da gre za poškodbe živčevja. »Videti je, kot da je tisti del možganov, ki človeško bitje usposablja za razpravljanje in razmišljanje, zbrisan,« pravi dr. Howardova.
REŠENE?
Vsako leto zvemo za kakšno novo živalsko in rastlinsko vrsto, ki ji grozi uničenje zaradi uničevanja naravnega okolja ali zaradi kakih drugih človekovih posegov v okolje. Redke, zato pa toliko bolj spodbudne so vesti, da se je kateri vrsti uspelo rešiti. Videti je, da lahko med take prištejemo opice rezus.
Teh indijskih opic je bilo po približnih ocenah pred 30 leti kakih 10 milijonov, pred desetimi leti pa so ocenili, da jih je samo še 180 tisoč. Tako strahoten upad gre povsem na račun človeka. Rezusove vrste je strahotno razredčilo uničevanje gozdov, njihovega naravnega bivalnega okolja, nič manj pa ni k hitremu izumiranju pripomogel brezobziren lov in prodaja opic na tuje. Kupovali so jih raziskovalni medicinski in farmacevtski laboratoriji, ker so se rezusi izkazali kot nadvse primerne laboratorijske poskusne živali.
Bil je skrajen čas, da so nekaj ukrenili za njihovo rešitev.
Najprej so prepovedali izvoz rezusov, svetovalci na podeželju so učili kmete, da rezusi niso škodljivci, hkrati pa je tekla tudi akcija za varovanje gozdov. In vsi ti ukrepi skupaj so rodili sadove. Lani so strokovnjaki ponovno ocenjevali, kakšno je stanje z rezusi, in sporočili so spodbudno vest, da se je njihovo število dvignilo na kakih 430.000
samostanu Hilandar, ki je eden največjih na Sveti gori, vsako leto prenovijo del samostana. Lahko bi naredili še veliko več, vendar Grki ne dovolijo, da bi sem prišli strokovnjaki iz Jugoslavije, svoje pa pošljejo le redko. Sami ne zmorejo večjih obnovitvenih del. Srbski samostan ima eno najbolje urejenih knjižnic na Sveti gori. Prenovili so tudi nekatere druge objekte. Vneto si prizadevajo, da bi leta 1998 čim bolje pripravljeni
ZLAT, A PONAREDEK
Odkar so leta 1986 na Japonskem skovali spominske zlatnike v počastitev 60-letnice vladavine cesarja Hirohita, je med zbiralci kovancev po vsem svetu ta kovanec nadvse cenjen. Vsak, ki kaj da na svojo zbirko, skuša priti do tega 24-karatnega zlatnika. In čeprav jih je Japonska banka skovala 11 milijonov in je bila cena postavljena visoko (20-gramski cekin je stal dvakrat več kot je njegova vrednost v zlatu), je zaloga pošla.
Toliko večje je bilo presenečenje, ko so se zlatniki ponovno pojavili na tržišču v večjih količinah. Strokovnjaki so kmalu ugotovili, da gre za ponaredke. Zlatniki so sicer skovani iz čistega zlata in prvovrstne izdelave, pa vendarle ponarejeni. Nekdo je pač izračunal, da čisto zlato, predelano v japonski zlatnik, lahko proda dvakrat dražje. In se je lotil posla.
Zataknilo se je, ko je letos neka tokijska družba hotela naložiti v banko Fuji 1000 teh zlatnikov. Sum uslužbencev banke je zbudila ovojnica, ki se jim je zdela nekoliko bolj škrlatne barve kot izvirna. Zlatnike so poslali v ekspertno preiskavo v Japonsko banko. Tam so jih pregledali pod mikroskopom in odkrili nekaj drobnih nepravilnosti, ki jih izvirni cekini nimajo.
Klobčič se je začel razvijati in sled je pripeljala do britanskega prekupčevalca, ki je sled pokazal naprej v Zurich, tu pa se je izgubila. Zlatnike naj bi prodala vlada neugotovljene srednjeazijske države.
Ocenjujejo; da kroži na trgu najmanj 103.000 ponaredkov.
»Svetovna vas« pred uničenjem
»Če se ne bo naša politika do okolja spremenila,« svari ekolog Edward Goldsmith, »potem ni nobene možnosti, da bi človeštvo preživelo naslednjih 40 let.«
Esi ekologi v svojih mračnih napovedih prihodnosti niso tako strogi in ne postavljajo časovnih meja s tako odločnostjo, vendar je tudi pri njih zaslediti povsem jasno misel, da se človeštvu ob nespremenjenih usmeritvah sedanjega početja in ravnanja zares slabo piše, globalna katastrofa je videti neizbežna, pa naj pride čez 40 ali 100 let.
Pretiravanje? Ne!
Z Zemljo se dogajajo hude stvari. Tropski gozd izginja s strahovito hitrostjo, vsako sekundo ga je za 0.4 hektarja manj. S sveta izgine vsak teden tudi katera od rastlinskih ali živalskih vrst, nekaterih med njimi znanost niti raziskala še ni. Količina ogljikovega dvokisa v zemeljskem ozračju pa se vsako leto dvigne za 0.4 odstotka, metana je z vsakim letom več za odstotek, količina ozon uničujočih klorofluoroogljikov pa raste s stopnjo 4 odstotkov. Pitne vode je prav tako iz leta v leto manj, površinske vode in podtalnice so vse bolj onesnažene. Strupi se tako kopičijo v zemlji, vodah, živalih in pridelkih. Vse skupaj je pravi mrtvaški ples.
Gospodarska rast sveta je plačana z izredno visoko ceno: z onesnaženjem zemlje, zraka in voda, s plenjenjem in uničevanjem naravnih virov in trganjem življenjskih verig. Človek ni več krona stvarstva. Postal mu je najhujši in najnevarnejši sovražnik.
Medtem ko se razviti svet otepa predvsem z vprašanji čiščenja onesnaženih voda in zraka, z vprašanji, kam s trdnimi in tekočimi odpadki, s tako ali drugače strupenimi in nevarnimi za okolje, pa se tako imenovani tretji ali revni svet pogreza v samotragedijo z uničevanjem svojih naravnih virov.
Mnoge države tretjega sveta so si v sedemdesetih letih, ko je svetovno gospodarstvo cvetelo in je bila cena nafte visoka, sposojale denar od razvitih. Vendar so denar zvečine neproduktivno zapravile. Po recesiji jih je breme dolgov trdo pritisnilo. In kaj storiti, da bi se rešile dolgov? Začele so sekati gozdove. ropati svoja naravna bogastva, da bi prišle do denarja za vračilo dolgov in da bi se hitro dvignile iz revščine. Pred očmi jim je sedanji trenutek, prihodnosti nočejo videti.
Ta pa je črna. Plodna zemlja tropskih pasov je revna, naravno ravnovesje pa krhko. Dokler raste tropski gozd, se bivanjsko okolje vzdržuje, ko pa v gozdovih zapojejo žage in zagori ogenj, pride do katastrofalnih sprememb. Na površinah. kjer posekajo gozd, s požigom začasno dobe s pepelom pognojeno zemljo, ki pa rodi le dve do tri leta, nato pa je plodnosti konec. Erozija uniči nezavarovano tanko in revno plodno plast in tam. kjer je bujno rasel tropski gozd in je potem nekaj let stalo
pričakali veliki jubilej, osemstole-tnico Hilandarja. Navzlic prizadevnosti menihov pa je opaziti, da strehe puščajo in da so manjše cerkve zapuščene. Če ne bodo kmalu ukrepali, se utegne zgoditi, da bo stolp sv. Save zgrmel na poslopje knjižnice. Hilandar pa ni izjema, saj podobne nadloge pestijo tudi druge samostane na Atosu. Če jim ne bodo pomagali ljudje, jim prav gotovo tudi Marija ne bo pomagala.
polje ali pašnik, čez čas kraljuje neuporabna pušča. Sekači in farmarji pa se pomaknejo naprej v območje, kjer je še gozd.
Tako izginejo vsako leto ogromne površine tropskega gozda. Strokovnjaki ocenjujejo, da je tropski gozd naravno okolje za dve tretjini vseh rastlinskih in živalskih vrst na svetu, kar dve tretjini teh bitij je edinstvenih, žive samo v tem okolju. Tropskemu gozdu pravijo genetska banka sveta. Z njegovim uničevanjem izginja pestro bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. Tako človeštvo za vedno izgublja možnost, da bi kdaj lahko pametno in koristno uporabilo to še povsem neizkoriščeno bogastvo za pridobivanje novih zdravil, hrane, pridelkov, novih pasem.
Izginevanje tropskega gozda prinaša še dodatne nevarnosti. Znano je, da zelene rastline pri fotosintezi vsrkavajo ogljikov dvo-kis. oddajajo pa kisik. Manj kot je tropskega gozda, šibkejši je ta gigantski proces izmenjave snovi v globalnem okolju. Ogljikovega dvokisa je zaradi sekanja in poži-
C e boste kupovali v BIMU, boste privarčevali!
Povrnili vam bodo 3 odstotke v gotovini od zneska, ki ga boste porabili za nakupe pri njih v treh mesecih!
• obročno odplačilo brez obresti
• usnjeni kostimi • usnjene torbice • usnjeni pasovi
• otroški puloverji za vse starosti in z najlepšimi vzorci
• modna oblačila iz uvoza
d. o. o.
Murska Sobota
Cinl Metodova ulica 50
Telefon: 22 219
Za prvo osemletko proti kanalu
OH, TA KAVA!
Doslej se je o pravi kavi sli šalo bolj malo spodbudnega. Obtožena je bila že vsega mogočega, med raziskavami, ki so nekoliko podrobneje pregledale posledice stalnega uživanja te sicer priljubljene pijače, pa bi le st®’ ka našli katero, ki bi priporočal3 pitje kave. Zvečine je obveljalo, da pitje prave kave iz zdravstvenih razlogov ni priporočljivo-
Živilska industrija je zato osveščenemu delu javnosti P0-stregla s kavo, ki ne vsebuj6 zdravju škodljivih snovi. Na trg so poslali tako imenovano deko-feinizirano kavo. In za zdravje zaskrbljeni ljudje so namesto prave kave uživali škodljiv' snovi očiščeno kavo, sveto P'®' pričani, da so se ognili možmi® zdravstvenim zapletom zara“ svoje ljubezni do »kofetka«-
Najnovejše raziskave v ZDA pa so prinesle slabe novice-Tudi dekofeinizirana kava J® škodljiva. Morda celo bolj k® prava. Raziskovalci sumijo, “ redno uživanje dekofeinizirat® kave spodbuja nastajanje holesterola tipa LDL v krvi. To je tako imenovani »slabi« holestero-’ tisti, ki je kriv za težave s krvnii® ožiljem in srcem. Nepredelana kava na tvorbo tega holestero3 ne vpliva.
ganja gozdov ter drugih človeka vih dejavnosti v ozračju vse »ec, sika in vlage pa manj.
Nekateri znanstveniki že dog svarijo pred nevarnostjo preveli stopnje ogljikovega dvokisa ozračju. Govorijo o učinku top grede, o pregrevanju ozračja, pojavu smo že večkrat P'sah. pbjj dariti velja predvsem, da bi ft posledice katastrofalne. Strokov spor o globalni topli gredi sicer ni končan, prevladuje pa že prePr‘ Čanje, da nikakor ne gre za nea žno zadevo.
Na uničevalski poti se tako sre čujeta razviti svet s svojimi strupi' emisijami in odpadki in revni sv z uničevanjem svojega okolja. K pa je bistvenega pomena za v Zemljo. Vseeno je, kdo koga boj krivi, oba sta uničevalca.
Človeštvo ne živi več nepoveza no. kot je živelo nekoč. Svet je P" stal globalna vas, in kar se P(lC1.^ na enem koncu vasi, vpliva na Zb vljenje v drugem. Rešitev ZemIJ je zato v dogovoru vseh nJe,,Ln »vaščanov«, preden v vasi ne p več mogoče bivati.
STRAN 12
VESTNIK, 22. MARCAj??
za vsakogar nekaj
DOBRO je vedeti
Butik Iris
DIMENZIJE OPREME
NADE ANTOLIN
Ob delovnih pultih, ki so visoki 85 cm, delamo v kuhinji celo vrsto del stoje. Ce je pult globok 60 cm, lahko 50—55 cm nad njega obesimo stensko omarico, ki je globoka 50 cm
85“
Testo gnetemo v posodi na jedilni mizi, ki je visoka 72 cm
50-
-55
1 72
Da bi zmanjšali telesne napore, ki jih zahteva delo v kuhinji, moramo pri izbiri opreme paziti tudi ?a njene mere. Vse mere pultov, omar, hladilnikov m štedilnikov so prilagojene meram 165 cm visoki Mnske, tolikšna je namreč njena povprečna višina, ugotovljena za Srednjo Evropo. Iz te višine so izvedele vse mere opreme, upoštevajoč seganje v višino, v globino in dolžino, sklanjanje in pripogibanje. Risba prikazuje nekaj teh dimenzij.
KROMPIR V OBLICAH
NAS
OHRANJA MLADE
Morali bi jesti krompir, strokce in črni kruh, ker so ta živila b°gat vir rastlinskih beljakovin, vdaminov in rudninskih snovi, ki ohranjajo telo mlado in zdravo, .travniki priporočajo, naj bi ‘oteli vsaj enkrat na teden na mi-stročnice — grah, fižol ali le-oo, krompir v oblicah s skuto in vsak dan rezino črnega kruha, namazano s surovim maslom in Potreseno s drobnjakom.
V mrzlih mesecih bi morali še polj skrbeti za zdravo prehrano ln Prebavo. Zdrava prebavila po-''eoujejo telesno odpornost in s tem ostaja mlada tudi koža.
BARVA
Barva ima pri notranji opremi prostora dve nalogi: praktično in estetsko. K praktični nalogi barv v prostoru spada na primeren način izrabljena dnevna svetloba. Z barvo dobimo določen barvni vtis prostora, ustvarimo določen red in preglednost v sobi. Z barvo tudi lahko poudarimo kak detajl. Če steno ob oknu pobarvamo svetlo in uporabimo lahke, svetle zavese, se bleščanje skozi okno zmanjša. Temna, gosta zavesa deluje kot podaljšek stene. Okno med takimi zavesami je navidez manjše, svetloba pa se močno blešči v proste površine okna.
Estetsko nam daje barva možnosti ustvariti okolje, ki na nas ugodno psihološko deluje, harmonira z našo osebnostjo in z izrazitimi kombinacijami ugaja našemu estetskemu čutu. Z barvo damo sobi nevtralen ali oseben značaj, miren ali živahen izraz. Različni prostori stanovanja zahtevajo različen barvni sestav. Barvni vtis prostora dajejo skupaj vsi materiali, ki so v sobi: preproge, zavese, tapete, vrste lesa. Prvo, o čemer si moramo biti na jasnem, kadar izbiramo barve za stanovanjske prostore, je različna funkcija prostorov.
DOBRO JE VEDETI
ČEVLJI....
Čevljev nikoli ne kupujte zjutraj ali opoldne. Storite to Popoldne kajti podnevi noge otečejo. Tako se ne bo zgodijo, '•a bi kupili premajhne čevlje.
Naravno pomirilo
Švedski profesor Sven Dencker je v materinem mleku odkril sledove naravnega pomirila, kar bi lahko pojasnilo dejstvo, da dojenčki po dojenju takoj, oziroma pogosto zaspijo.
V vzorcih mleka mladih mater je našel majhne količine naravne snovi, podobne benzodiazepinu, ki jo uporabljajo za izdelavo pomiril, na primer valija in librija.
ferenčeve sanje
svoje .vni^ madžarske armade Ferenc Rožkov bo kmalu skušal uresničiti dolgoSan da b’ z zmaiem poletel v Hollywood. Na 20. tisoč kilometrov sirski**0* ^pdšel 15. junija, vsak dan pa naj bi bil v zraku po osem ur. Mad-Kan . na*dušenec namerava v filmsko meko poleteti čez Sibirijo, Aljasko in bilo z °	ga bo tričlanska ekipa, zmaj pa bo najbrž motoren, saj bi
---navadnim težko biti vsak dan v zraku po nekaj debelih ur.
RADIO murska sobota
5 NAJ
Za poroko in druge slavnostne večere si omislite večerno ali poročno obleko BUTIKA IRIS.
obvešča cenjene stranke, da bo do vselitve v nov lokal na Lendavski ulici v Murski Soboti nemoteno posloval na Lendavski 58 — na dvorišču prek železniške proge.
Butik Iris je odprt od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. V Ponedeljek je zaprt. Priporoča se butik Iris Nade Antolin na Lendavski 58 v Murski Soboti.
SVETLOBA OB TELEVIZIJSKEM
SPREJEMNIKU
V zadnjih letih je nastalo ob televizijskem sprejemniku zbirno mesto družine, ki prednjači pred vsemi drugimi v stanovanju. Televizijski zaslon se blešči v modro-beli svetlobi, ki je za daljši čas ne-
Poglejmo strahu v oči!
Kaj bomo storili, kadar se nas poloti strah? Našteli bomo, kaj vse imamo na izbiro.
Globoko bomo dihali, dvignili ramena in jih nato spet sprostili. Začeli bomo tiho žvižgati ali brundati.
Pojedli bomo grižljaj, morda polizali sladkorček.
Se dotikali sami sebe, si, recimo, zavestno gladili roke. Se na glas hudovali.
Se zganili in kaj počeli, morda hodili gor in dol, trkali s stopali, bobnali s prsti, stiskali in razpirali pesti.
Se lotili kakega napornega dela.
Govorili sami s sabo.
Kuhajte z nami
Svinjska krača pečena v testu
Potrebujemo:
I večjo prekajeno svinjsko kračo (8C do 100 dag)
3 trdo kuhana jajca
1 veliko žlico gorčice
1 drobno jajce za premaz
Testo, v katerem kračo pečemo, pripravimo iz: 30 dag pšenične mešane krušne moke, 2 dag kvasa, soli, kavne žličke sladkorja za kvas, vode za zamešanje testa.
Prekajeno kračo operemo v topli vodi in jo skuhamo v večji količini vode, da se zmehča. Delno naj se ohladi v vodi, kjer se je kuhala, da ostane sočna. Iz še tople krače izločimo kosti, na njihovo mesto pa vložimo trdo kuhana jajca. Med kuhanjem krače pripravimo pšenično krušno testo.
V skodelici vode razmešamo kvas z žličko sladkorja in počakamo, da vzhaja. Nato zamesimo srednje mehko testo. Vzhajano testo na deski razvaljamo v za prst debelo ploščo, tako veliko, da lahko lepo in natančno zavijemo vanjo z jajci napolnjeno kračo. Preden testo zavijemo, kračo premažemo z gorčico. Položimo jo v primeren pekač, počakamo, da ponovno vzhaja in jo v pečici spečemo. Na pol pečeno premažemo z jajcem.
Tako pripravljeno kračo lahko ponudimo toplo ali hladno. Zraven se poda kisli hren ali kakršnakoli sezonska solata.
lasbena lestvica Radia Murska Sobota.
ODGOVOR:
m gonna miss you — Milli Vanilli
Glasovnice - dopisnice - pošljite na
s°bota, Titova 29, 69000 Murska Sobota, s pr'P|s° ’ Sobota
Oddaja 21	232 je na sporedu Radia M
(UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz), ob petkih od ■
Glasbena lestvica nastaja s sodelovanjem s hi-fi video-studiem na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota.
' Giri^ I’m gonna miss you — Milli Vanilli T Julija — Magnet
■ Another day in Paradise — Phill Collins
• Dobra mrha — Don Mentoni
• Lambada — Kaoma
NASLOV:
Odgovore pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29, 69000 Murska Sobota. Kupon nalepite na dopisnico in pripišite: 10 sekund. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne odgovore, ki bodo v uredništvo prispeli do srede 4. aprila 1990.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: bienale, ostanek, Rainier, Ibo, oda, Sepe, Sn, gljiva, oljarna, Dean, el. L1, seme, Nat, Ron, obelisk, vendeta.
10 SEKUND
IME IN PRIIMEK:.
prijetna in utrujajoča za oči. To težavo nekoliko ublažimo, če svetlobo iz televizijskega sprejemnika mešamo z navadno svetlobo iz žarnic. To pa moramo napraviti pretehtano, da ostrine slike ne
poslabšamo, kar bi bil še večji napor za oči. Če je sprejemnik postavljen pri zidu ali v kotu sobe, je stenska svetilka ob strani lahko dober pripomoček, da ublažimo hladno svetlobo iz zaslona.
■ NASVET
Ne skrivajmo lepega stroja
Ob pralnem stroju z lepim videzom se le stežka upremo misli, kam z njim v stanovanju, da ga ne bi skrili, ampak njegovo lepoto poudarili. Tu je ideja o delovni al odlagalni plošči, pokriti s keramičnimi ploščicami, ki izpod umivalnika sega še nad pralni stroj. Tako na stroju ni kupa drobnarij, ki bi jih sicer nanj postavili. Stroj lahko vsak hip izvlečemo, njegova sprednja stran pa se s svojim estetskim videzom skladno vključuje v celotno okolje.
SESTAVIL MARKO NAPAST	NAŠE IME ZA JEZERO LAKE SUPERIOR	REKA IN MESTO VČSSR	NA VRVICI NABRANI DROBNI PREDMETI	ŽILA, KI DOVAJA KRI V SRCE	PREDSEDNIK SLOV. KMEČKE ZVEZE	DRUGO NAJVEČJE EVROPSKO JEZERO	SLADEK JUŽNI SAD
DOLG IN OZEK BENEŠKI ČOLN							
UŽIVALEC OPIJA							
SLABA NAVADA							k
NAZOR VLADIMIR			MONGOLSKA REKA				
			ŠOLSKE OCENE				
ANGLEŠKA DOLŽINSKA MERA					GALIJ		
					AMERIŠKI IZUMITELJ (THOMAS A.)		
AVTOMOBILSKA OZNAKA ŠPANIJE		TROJANSKI PLEMIČ (ENEJ)					
		ODSEV					
SPOJINA JODA Z DRUGO PRVINO						IGLAVEC	SIMFONIČNA SUITA RIMSKI KORSAKOVA
KNJIŽNA IZDAJA							
ZVEZA SINDIKATOV			BOLGARSKI KRALJ				
			NEMŠKI FILOZOF				
FILMSKA IGRALKA RAS				REKA V ROMUNIJI		-	
				ANTON AŠKERC			
RISAN FILM							
SLOVENSKA OPERNA PEVKA (ONDINA)					STO KVADRATNIH METROV		
22. MARCA 1990
STRAN 13
utrip življenja
ARHITEKTONSKE OVIRE
Stopnice, ki »delajo invalidnost«
Ko se sprehajaš po mestu, nakupuješ v tej ali drugi trgovini, spotoma stopiš še na pošto, zvečer pa obiščeš kinopredstavo ali drugo kulturno prireditev, niti ne zaznaš pločnika z visokom robnikom ali stopnic, ki jih prehodiš kot za šalo. Pa se je treba samo ustaviti ter ozreti po stavbah in ljudeh okoli sebe in videti, da imaš pač to srečo, da si mlad in pri močeh, da si zdrav in brez vozička in ti stopnice ne predstavljajo nobene ovire, da pa so zaradi njih prizadeti ostareli, da so ovira materam z otroškimi vozički in končno, da stopnice in visoki pločniki pomenijo arhitektonsko oviro vsem, ki se lahko premikajo le z vozičkom.
Arhitektura, od nekdaj zagledana v helenski ideal zdravega in lepega organizma, mu je tisočletja prilagajala urbanistično, stanovanjsko in prometno načrtovanje; zdaj zahteva vse več udobja, svetlobe in lepote. Pri tem pa pozablja, da »idealnega« človeka ni. To spoznanje so dosti pred nami sprejele razvite države Zahoda, kjer gradijo brez arhitektonskih ovir ter jih odpravljajo, kjer se le da. Nobena posebnost niso rezervirana parkirišča za invalide ter prirejeni pločniki ob prehodih za pešce, potem prilagojene telefonske govorilnice, široka vrata v trgovinah z ustreznimi nalepkami, ki povedo, da je stavba dostopna z vozičkom. Pa ne samo Zahod, tudi države Vzhoda imajo to spoznanje bolj vzeto za osnovo urejanja bivalnega in življenjskega prostora vseh skupin ljudi in ne gradijo za skupino idealnih, mladih, zdravih, normalnih ljudi. In dokazali so, da nista potrebna dva načina gradenj, temveč je mogoče smiselna gradnja, ki ustreza vsem.
In kaj smo naredili pri nas? Zakonska osnova je postavljena, saj je bil leta 1984 sprejet Zakon o gradnji objektov (Ur. 1. 34/84 SRS) ter Pravilnik o projektira-
nju brez arhitektonskih ovir (Ur. 1. 48/87 SRS). Toda Matjaž Planinc, arhitekt pri Zvezi paraplegikov Slovenije, ugotavlja, da se določila pravilnika različno upoštevajo. Najbolj zares sojih vzeli v Ljubljani, prav tako imajo kaj pokazati v Novem mestu, Kamniku, Novi Gorici in še kje.
»Pravilnik smo dosegli z velikimi prizadevanji in zavzemanjem, čeprav ni popoln, saj so v času nastanka nastale spremembe, kar se tiče cest, ulic in v pravilniku niso upoštevane. Na Zvezi pa hočemo dobiti odgovor tu-
NEOBIČAJNO PRAZNOVANJE — Najbrž bi težko odkrili kaj takega, kot je praznovanje zlate poroke zakoncev Matije in Cecilije (roj. Godina) Jakšič iz Dolnje Bistrice. 50 let skupnega življenja sta slavila že pred 4 leti, in tedaj so se njuni otroci, šest jih je, dogovorili, da se vsako leto na dan obletnice njune poroke zbere vsa družina z otroki, vnuki in pravnuki, da se vsaj enkrat letno skupaj poveselijo in pokramljajo. Tako je bilo tudi pred dnevi, ko so se zbrali v Dokležovju. Matija, ki je hodil dosti po svetu za zaslužkom, in Cecilija, ki je doma kmetovala in se ukvarjala z vzgojo in šolanjem svojih otrok, sta tega srečanja vedno zelo vesela. Kljub številni družini sta namreč sama ostala na kmetiji, otroci pa ju redno obiskujejo in jima pomagajo.	,
AVTORADGONA
KMETOVALCI POZOR!
di od izdajatelja pravilnika, Republiškega komiteja, kako se pravilnik uresničuje. Tega pa nimajo in zdi se, kakor smo pravilnik skorajda >izsilili<, tako je sedaj ostal sam,« pravi Matjaž Planinc. Kaj pa v Pomurju, ki ga po arhitektonski in tudi drugačni ureditvi kaj malo poznajo v Ljubljani, na Zvezi? Da ne bi sodbe pisali prehitro, preglejmo vsaj tiste stavbe, ki so življenjskega pomena tudi za paraplegike (na primer v Soboti in Lendavi).
V Soboti paraplegik lahko pride sam le k zobozdravniku, do splošnega zdravnika pa ga ločujejo stopnice, lahko si kupi zdravila, če ima seveda pomoč ob premagovanju robnikov pločnika pri prehodu. S stopnicami sta tudi zdravstveni postaji v Petrov-cih in pri Gradu. Nemogoče je, da bi iz javne govorilnice komu telefoniral, saj ni telefona, ki bi bil postavljen nekoliko nižje (tudi v bolnišnici ne), prav tako ne
letih je prvi paraplegik dobil stanovanje v stanovanjskem bloku, in še to ima ozka vrata na balkon, da se nanj z vozičkom ne da priti.
Še bi lahko naštevali stavbe, ki invalide, paraplegike še bolj delajo invalidne in nemočne, jih zapirajo v svoj prostor, domove. Ker pa že imamo zakonska določila, ki bi jih pri gradnji morali upoštevati, smo o njih povprašali na Projektivnem biroju in pri inšpekcijskih službah v Murski Soboti. Prvi pravijo, da so po črki zakona in pravilnika projektirali gradnjo v Moravskih Toplicah, potem Cvetkovo 19, poslovne prostore v Kocljevi ulici ter delno na Lendavski. Stopnica ni bila načrtovana tudi za banko v Lendavski, vendar je nastala gradbena napaka in so jo popravljali prav s stopnico. Čeprav gradijo sedaj, pa pravilnik ni upoštevan pri gradnji stanovanj-
Stopnica pri skorajda najnovejši zgradbi v Murski Soboti je res popravila napako graditelja, vendar določila, da vanjo vozičkarji sami ne morejo vstopiti.
Prevažanje čez Muro je bilo dokaj naporno, saj je bila rečna struga zelo plitva. Vseeno pa so uspeli prepeljati z enega na drugi breg vse potrebno.
more, na primer, po paket na pošto ali si dvigniti dener v Ljubljanski banki. Še tista, ki so jo pred kratkim odprli v Lendavski ulici, ima stopnico, ki je ravno tako visoka, da vozičkar potrebuje pomoč. Le eno stopnico imajo knjigarne, zavarovalnice, Služba družbenega knjigovodstva. Stopnice so v kinodvorani in kulturnem centru, v športnih dvoranah. Je pa kar nekaj trgovin, kjer paraplegik lahko nakupuje in se, če mu dovolijo, z dvigalom odpelje tudi v nadstropja.
Prav v nobeno trgovino pa z vozičkom ni mogoče v Lendavi, prav tako ne v zdravstveni dom in lekarno. Vsaj v spodnje prostore lahko pridejo na občini, kar v Soboti ni mogoče.
V Pomurju ni nobeno parkirišče rezervirano za invalide, prav tako ni videti nalepk, ki bi označevale dostopnost zgradbe za vo-zičkarje (nalepke je mogoče dobiti na društvu). Po štiridesetih
skega bloka v Kidričevi ulici, saj je načrt star štiri leta.
Premika se, to lahko rečemo, pa vendar prav malo ali nič narejenega V Pomurju ni bilo za odpravljanje arhitektonskih ovir. Da bi bilo potrebno le malo dobre volje. Gradbeni inšpektor, arhitekt in investitorji bi morali pregledati starejše stavbe, ki so življenjskega pomena za paraplegike, ter tam, kjer je tehnično mogoče ter so stroški majhni, naredili rampe. S tem bi olajšali pot tudi ostarelim in drugim, ki so jim stopnice ovira.
Majda Horvat
Popravek
V prejšnji številki Vestnika smo pomotoma zapisali, da sta petdeset let skupnega življenja praznovala Agata in Anton Horvat iz Črenšovec, pravilno je iz Gomilice.
tel.: (069) 74 691
10% popust pri nakupu traktorjev IMT:
539, 542, 549, 549 DV, 560
Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 16. ure ob sobotah od 7. do 11. ure
• servisne storitve • rezervni deli
Najprej je bilo treba pripraviti les za novo škarišče, ki nosi nosilno vrv broda. Za ta dela v Krogu ni bilo težko najti pravih mojstrov.
ČOLNARJI POSKRBELI ZA BROD
Brodarsko društvo Mura Krog se ponaša s številnimi pomembnimi uspehi članov. Njihova dejavnost pa ni le šport, ampak se večkrat lotijo tudi kakšne akcije. Tako so se pred kratkim odločili, da opravijo najnujnejša dela pri bro-du, ki tudi njim veliko pomeni. Pobudo je podprla tudi krajevna skupnost in dogovorili so se, da bodo organizirali prostovoljne delovne akcije. Pred kratkim so z deli končali.
Najtežje je bilo postaviti novo škarišče na levem in desnem bregu Mure in potem prek njiju napeti jekleno vrv, ki tehta nekaj ton. Ampak tudi to so vešče opravili. Zdaj je brod spet usposobljen za varno vožnjo cez Muro.	...	, /-rqj
Besedilo: Jože Graj
Posnetki: Jože Vrdoljak
TPO pozabil na cesto
Tovarna Polnilne opreme je zrasla ob objektih Mineralne vode v osemdesetem letu. Od takrat so začeli pogosteje uporabljati cesto Šra-tovci —Boračeva, saj se po tej nekdanji poljski poti lahko pripeljete neposredno do vrat TPO. Občani so zahtevali od krajevne skupnosti in organizacije združenega dela, da cesto asfaltirata in primerno opremita s cestnimi oznakami.
Po desetih letih je asfaltiranih le nekaj metrov ceste — od magistralne ceste v Šratovcih do zadnje hiše, naprej pa je še vedno makadam. Zato se občani upravičeno sprašujejo, kdaj bo svojo obljubo izpolnila tudi Radenska. •
Kaže pa, da iz te moke ne bo kruha, kajti ta cesta je kljub vsemu še vedno le bližnjica, čeprav po njej vozijo skoraj vsi zaposleni v Bo-račevi, vse pogostejši pa je tudi promet avtobusov in tovornjakov. 1985 je Krajevna skupnost Radenci s sredstvi krajevnega samoprispevka asfaltirala odsek ceste do zadnje hiše, da bi vsaj za silo pomerili razgrete občane. Že takrat so imeli probleme s cestnimi predpisi, ker mora imeti vsaka cesta, ki pripelje na magistralno, cesto, tri pasove. Te ceste niso nikoli načrtovali kot redne prometne, ampak bolj kot razbremenilno, zato tudi ni narejena po vseh predpisih. Poleg tega so imeli pri asfaltiranju tistega kratkega odseka še probleme z železnico-
Jože Ivačič, kije bil v tistih letih predsednik Sveta KS Radenci je dejal: »Kolikor se spomnim, je bil dogovor s TPO takšen, da bo le-ta cesto urejal, jo navozil z gramozom. Ker pa se je promet po njej tako močno povečal — je namreč bližnjica iz Boračeve do glavne ceste — pa je postala že prav jamasta. Krajevna skupnost je imela s to cesto že od nekdaj težave. Načeloma smo s sredstvi krajevnega samoprispevka asfaltirali le tiste ceste, ki so bile edina povezava vasi s širšo okolico. Ta v Šratovcih pa je bližnjica.« Vsak se dogovorov izpred nekaj let drugače spominja.
Bernarda B. Peček
Sporna »bližnjica« v Šratovcih, ki je čedalje bolj prometna, ostaja neas-faltirana. Menda bi bilo za kaj takega preveč dodatnega dela in stroškov.
STRAN 14
VESTNIK, 22. MARCA 1090
utrip življenja
MOST VZDIHLJAJEV V GRABŠINCIH
Cestno podjetje Murska Sobota je modernizirala regional-"" cesto Ptuj—Zihlava, pozabilo pa urediti most v Grabšincih 'n Terbegovcih.
je c?	sestankovanja
Val'	S0 j° krajani imeno-
ct ?	cesta pod zgodovin-
'an* končno dobila sta n ?°, prev’eko. Makadamska ie7aS ? 'e dva mostova. Ker se . raai krajše povezave Pomur-mn» preostalim delom Slovenije ^”0 povečal promet po tej ce-
Pre vsem tovorni, nastaja
problem, kako prevoziti omenjena mostova, saj pod težkim tovorom nista varna za promet. Krajani sprašujemo cestno podjetje, ali je na pol končana gradnja objekta njihova reklama ali pa ni sposobno najti denarja, da dokonča naložbo. Mogoče pa si ne upa več ogledati ceste, ki je po enem letu na določenih odsekih
tako uničena, da delavci zasipavajo udarne jame z drobljencem.
Tako vsaj kaže, da nismo daleč od Evrope. Ni nam treba več v Benetke, most »vzdihljajev«, kot ga imenujejo krajani, lahko vidite v Grabšincih. Tudi po tem mostu lahko pridete samo enkrat, ker za povratek niste več prepričani, da bo most vzdržal. Drugo dejstvo pa kaže, kako daleč smo od Evrope. Ko si je jeseni mostova ogledal pristojni inšpektor, je dal namig, da naj ob večjem nalivu krajani most porušijo. To je ena, a grenka možnost, kako priti do novega mo-stu.	j-p
VRTEC NA OBISKU — Z željo, da bi spoznali čim več poklicev, predvsem pa, da bi videli, od kod prihaja glas po radiu, so nas v uredništvu soboškega radia obiskali mali varovanci vrtca Štefana Kovača. Tonski tehnik Feri Horvat jim je zavrtel Mojega malega muca, potem pa posnel še tiste pesmice, ki so se jih naučili in zapeli sami. Z zanimanjem so si ogledali studijske magnetofone in druge aparature, ter prisluhnili posnetemu, očitno pa je bil obisk v studiu zanimiv tudi za tovarišici — Majdo in Dragico, bb
Foto: N. J uh no v
V Gornjem Seniku je bilo domače,
BRALCI 0 VESTNIKU
, Ob južni strani Lendavske ulice v Murski Soboti, kjer so te porušili nekatere stare stavbe, je z zazidalnim načrtom pred-1 onih več gradenj. Tako bi zahodno od Cvetkove ulice zgra-?!! stanovanjski blok z okrog 40 stanovanji, v pritličju naj bi 11 servisi, manjši lokali in obrtne delavnice. Med Lendavsko, Petkovo in Gregorčičevo pa je predvidena gradnja stanovanj-bloka, sestavljenega iz dveh enot, ki se držita skupaj. I u-1 tu bo možnost za odprtje obrtnih delavnic, manjših proda-nh i 'n gostinskih lokalov. Tudi v vzhodnem delu kompleksa Lendavski ulici je načrtovana gradnja stanovanjskega blo-?a m manjših lokalov. Vse proste površine pa nameravajo iz-Onstiti za ureditev otroških igrišč in parkirišč.
MM
'Kale »gasiKL-
četitra n , K< Posnetek je nastal pred dnevi v Porabju, pravzaprav na dvorišču monoštrskega kulturnega Set sj ? 'otografiji so učenci porabskih osemletk: gornjeseniške, števanovske in monoštrske. Šestindvaj-•je in Pomerilo na tekmovanju v recitiranju slovenskih pesmi. In kdo so bili najboljši? V skupini tre-<sfe šole rtos“'cev je zmagala Renata Čizmaš z OŠ Gornji Senik. Drugo mesto je osvojil Tomaž Kozar z (OŠ	pa Edina Dončec s števanovske osemletke. Marta Sulič (OŠ Gornji Senik), Čaba Šerfec
Oajstare”"°,V>^*^r^ 'n ^manda Horvath (OŠ Gornji Senik) so bili najboljši v skupini 5. in 6. razredov. V Kati šiin,' S*uP'nL med sedmo- in osmošolci, so se najbolj izkazali: Ester Sulič z gornjeseniške osemletke, enek z druge monoštrske osemletke in Brigita Sooš z OŠ Števanovci.
*no tekmovanje poteka že nekaj let, pripravlja pa ga monoštrska pionirska organizacija. se
. Svetovni podprvak med ptičarji
^ikinj '-jPrnlprvak sveta je gotovo nekaj posebnega, kar se uresniči le .* Je nedavno posrečilo tudi 3I-letnemu Borutu Štibercu iz
Ptic. ČenrSICer vnetemu članu soboškega društva za varstvo in vzgojo
>Sge| ? s tem svojevrstnim konjičkom ukvarja šele pet let, je že Sna vse kaj "^mevntb uspehov v republiškem in državnem merilu. Pj* Usast L3 pa Je drugo mesto s svetovnega prvenstva v Splitu v katego-",1 Papig.
'sekarU^° mesto na svetu je bilo vel>ko presenečenje, saj <Rc(inez*0 verjel, da bi v močni '5hknar°dn* konkurenci sploh ra^mišljal o kaki kolajni, ha t še, ker smo ptice poslali prCsk - ?vanje v Splitu bolj za .ys,njo. Za vsak primer pa pš'ce pred odhodom na li<, i Potovanje vendarle >očisti-Tekn?1 temu pravimo ptičarji, psovalo je čez 8500 različnih jih j ^mh koncev sveta, ki so dv0‘kl«kami
vred namestili v ske na Gripah. Jugoslovankah JCe so bile v manjših klet-Organiruge Pa V velikih, pa tudi z k-^° samega tekmovanja 'o to];i.b1'' zadovoljni. Zato je bi-° Večje presenečenje moje '"esto med lisastimi papi-stVotj/ Je z vidnim zadovolj-' Pripovedoval Borut Šti-MbK.^Poslen v Kartonaži v Me z8ajanjem ptic se ukvarja Siv že °d nekdaj pa je 0 teu z živalmi, zato ni bi-i 'tirati, s čim bi se Sj , V Prostem času- »Od ne-Si v u 'md rad ptice, saj sem Mer	v Murski Soboti,
^kletL stanovali prej, Postav*' Mora *k. Zdaj, ko imam več pro-ŠO Q Setn se odločil za načrtnej-Sai?J0 Pt*c, predvsem papig-'e papige standard, ki Cev, večje od navadnih skob-er v stanovanju ni bilo do-
ZMAGOVALNA DVOJICA — Borut Štiberc z lisasto papigo, ki je na letošnjem svetovnem prvenstvu v Splitu zasedla drugo mesto, kar je doslej največji uspeh pomurskega gojitelja ptic.
Foto: M. Jerše.
volj prostora, sem se odločil, da v ta namen predelam garažo.« In koliko ptičje že v tej zbirki? »Sedaj imam 25 parov in nekaj rezerve z okrog 20 mladimi papigami. Tu so vse vrste pisanih papig, enobarvne, modre, zelčne, rume-noglave itd.«
K temu konjičku je uspel pritegniti tudi ženo Cvetko, velikokrat pa jima pomaga tudi Boru
kot še nikoli doslej, so menili domačini in gostje pred dnevi, ko so v slikoviti porabski vasi s pretežno slovenskim življem gostovali beltinski folkloristi s Koci-per-Baranja bando — tokrat s prikazom pristnega prekmurskega gostuvanja.
Gornjeseničani, ki so bili prav tako že večkrat dobrodošli in zanimivi gostje na beltinskih folklornih prireditvah preko njih pa še kje drugje v Sloveniji in v zamejstvu, so tokrat pripravili srečanje z Beltinčani na prijeten, domač in predvsem zelo gostoljuben načm. Tokrat so se pripadniki istega naroda z dveh
tova mati. »V začetku mi je bilo nerodno, zdaj pa sem se že navadila na te ptice. Ko moža ni doma, jih redno hranim in jim dajem vodo. Pomagala sem tudi pri organizaciji republiškega prvenstva v Murski Soboti. Zdi se mi, da so ptice lepe, in mislim, da se je lepo ukvarjati z njimi. Zdaj je zares prijetno vzdušje v družini, ko poslušamo petje ptic. Poživijo ves prostor, zato sosedi radi hodijo k nam in tudi kupujejo papige,« pravi žena Cvetka. Borut pa dodaja: »Ptice so nekakšna živa igračka, ker se z njimi odrašča — tako tudi najina hčerkica — in se dajo hitro udomačiti. Poleg tega pa je dobro, če imaš skupaj več ptic za parjenje. Za to pa je treba imeti več časa in znanja. Ob pomoči celotne družine se da vse to urediti.«
Borut Štiberc je ob tretjem mestu na republiškem prvenstvu osvojil tudi naslov državnega prvaka med lisastimi papigami, pa tudi med kolekcijami sivih in ru-menolisastih papig, kar je nedvomno velika spodbuda za naprej. Namerava se udeležiti tudi več mednarodnih tekmovanj, zlasti v bližnji Madžarski. In kakšni so njegovi načrti? »Še naprej mislim vzgajati papige, ki so mi najbolj pri srcu. Rad bi zopet sodeloval na državnem prvenstvu, če bo priložnost, pa tudi na svetovnem prvenstvu, ki bo na Portugalskem. Ker je to precej daleč, ne vem, če bom imel možnost potovati tja, ker so stroški zelo velik.« Zdaj je gotovo v ospredju cilj, kako osvojiti naslov svetovnega prvaka, kar Borutu Štibercu iz srca želimo.
Milan Jerše
strani meje,' ki med njimi že zdavnaj ne pomeni drugega kot nepotrebno formalnost, lahko zares pogovorili, pokramljali, pogledali v malho kulturne dejavnosti enih in drugih, saj so skupno vadili programske točke za večerno skupno prireditev, mladi, ki so se ob tej priliki srečali prvič? pa sklenili nova poznanstva m predvsem dobili več volje in pripravljenosti za kulturno delo.
Ker skupina iz G. Senika, ki jo od začetka vodi prizadevni domačin Alojz Hanžek, pomaga pa mu prav sleherni mladi član njegove skupine, goji predvsem izvirne plese iz domačega kraja, ki jih je pred leti skrbno zabeležil prof. Mirko Ramovš iz Narodopisnega inštituta v Ljubljani (ki tudi zdaj skrbi za izvirni napredek teh zanesenjakov), je povsem razumljivo, da jo domače občinstvo prisrčno sprejema. Po uspešnem in predvsem sproščenem beltinskem gostovanju pa so padle še zadnje pregrade — dolgotrajen aplavz natrpane gornjeseniške kulturne dvorane ie prerasel v spontano petje prekmurskih in slovenskih narodnih pesmi kar na hodniku, pred dvorano!
Gotovo zveni ta zapis komu v ušesih kakor tisto, nekdaj tako vzneseno, aktivistično frazarje-nje. Pa ni. Če le doživiš pristnost takega srečanja, kakršnega lahko ponudi ljudska kultura, ponujena iz poštenega, odprtega srca, ne glede na umetne, papirnate razlike, boš enakega mnenja. Lepo je, če lahko danes pišemo tu-
di tako!
-MZ-
PO IZBEDN0 UGODNI CENI IN NA POSOJILO LAHKO KUPITE PREK OBRTNIH IN STANOVANJSKIH ZADRUG
STAVBNO POHIŠTVO uka vrhnika v trgovini KOLMANIČ v Krogu pri Murski Soboti • 4% popust za gotovinsko plačilo!
KAREL FLISAR, SKAKOV-CI: Vestnik imam naročen od njegovega prvega izida, torej več kot štirideset let in tako dolgo ga tudi prebiram. Najprej seveda kmetijsko stran, podrobno pa pregledam tudi male oglase in osmrtnice, sicer pa povprek cel časopis. Kaj dosti ga ne bi spreminjal, ker mi je tak, kot je, dober, le malo več cen živine in drugega, kar nas kmete zanima, bi moralo biti vključeno, da bi bili na tekočem. Ko že omenjam cene, bi rad pripomnil, da je tudi domači tednik že kar drag (tako kot drugi časopisi) in tam, kjer ni stalnega zaslužka pri hiši, je kar težko plačevati radijsko in televizijsko naročnino, pa še časopisje.
PETER OBAL, CANKOVA: Vestnik berem zaradi domačih novic, tematsko pa v njem predvsem šport in kulturo. Šport zato, ker sem predsednik strelske družine Graničar na Cankovi, kulturo pa zato, ker sem učitelj likovnega pouka. Tudi vodja delegacije krajevne skupnosti sem in tako moram biti na tekočem z vsem, kar se dogaja na našem terenu, pa tudi drugod. V tedniku kaj dosti ne bi spreminjal, ker sem s takim, kot časopis je, zadovoljen.
22. MARCA 1990
STRAN 15
križemkražem po naših šolah
razno
Pomlad
Vsa še utrujena, skoraj že zbujena k nam se vrnila je naša pomlad. Cvetje dehti, sonce žari.
Vetrček šelesti. veje in greje srečno, mlado ljubezen, ki v parku na klopci sedi.
Natalija Štrokaj, 6.b. OŠ Beltinci
Čarobni prstan
Z NEBA JE PADLA ČUDNA STVAR. KAJ. SPLOH MI ZANJO NI MAR
BELA. ZLATA IN OKROGLA.
KAKO Z NEBA JE PASTI MOGLA.
MISLIM. MISLIM IN MODRUJEM.
TODA SPLOH NIČ NE ZMODRUJEM.
PA ZABOBNA MESTNI BOBEN.
DA TO PRSTAN JE ČAROBEN.
KO SI GA NA PRST NATAKNEM, SE V VESOLJE BRŽ POMAKNEM.
TAM SO ČUDNA. ČUDNA BITJA.
VSAKEMU IME JE MITJA.
MITJA ENA, MITJA DVE. MITJA TRI.
MITJA ŠTIRI, VSAK PO SVOJE SE ŠOPIRI.
MITJA ENA JE MRAVLJA ZELENA.
MITJA DVA IMA NOSA OBA
MITJI TRI NOGA ZORI.
MITJA ŠTIRI ME BREZ GLAVE POMIRI.
NATO REČEM:
VI STE VSI PEN DRAVI
IN SE ZNAJDEM DOMA V LEN DA VI.
Urška Raščan. 3.a. OŠ Drago Lugarič. Lendava
Miličnik v razredu
Pred kratkin je prišel v naš razred milKatk. Učil nas je o prometu. N* tablo je narisa) cesto in govoril, kako moramo hoditi po njej. V mes se je tudi šalil, mi pa smo se smejali. Potem smo mu postavljali vprašanja. Mitja ga je vprašal, kaj ima za pasom. Miličnik je pokazal pištolo. Zanimalo nas je Srdi. kaj ima v žepu. Odgovoril je. da voki-toki. Pokazal m povedal nam je tudi, kako usmerja promet v križišču. Z njegovo pomočjo smo rešili še naloge v zvezka, potem pa smo se poslovili.
Ta ura je bila zanimiva in prijetna.
Tanja Špindler,
2. raz., OŠ Stogovci
Presenetil sem mamo
Nekaj dni pred osmim marcem, ko sem hodil v pni razred, smo v šoli naredili čestitke za mamice. To leto nam je tovarišica svetovala, naj se naučimo tudi pesmico in jo za praznik zapojemo mami. Tako sem se tudi jaz odločil, da bom svoji mami zapel pesmico. To skrivnost sem povedal dediju in on mi je pomagal, da sem se jo hitro naučil.
Osmega marca je prišla mama pozno iz službe, vendar sem jo počakal, ji pri vratih zapel pesmico in izročil čestitko. Mama je bila presenečena in hkrati vesela.	Damir Podlesek
Bil je bolj muhast dan in z mlajšo sestro sva bili sami doma. Ves čas sva premišljevali, kako bi razveselili mamo. Pa sva se le odločili, da bova pospravili stanovanje. Jaz sem se lotila kuhinje, sestra pa otroške sobe. Ko sva končali, sva še vse lepo posesali. Ko je mama prišla domov, se je razveselila in naju pohvalila. Alja Toplak
Mojo mamo osrečijo že majhne stvari. Bilo je jutro. Ker nisem mogel več spati, sem se odločil, da jim bom naredil zajtrk. Vstal sem s postelje in začel premišljevati, kaj postoriti. Odločil sem se, da ji bom skuhal belo kavo in pripravil narezek. Najprej sem jo šel gledat, če spi. Spala je. Hitro sem se napotil v kuhinjo, vzel salame, sir in paradižnik; to sem narezal na rezine in jih razvrstil v krog. Nato sem začel kuhati belo kavo. Ko je bilo vse pripravljeno, sem šel zbudit mamo. Ko je prišla v kuhinjo, se je razveselila in mi dala poljub. Sedla je za mizo in začela jesti. Moja mama je srečna, ker ima mene in mojega bratca in ker jo večkrat presenetiva.	Kristjan Klekl
vsi učenci 4. a,
OŠ IH, Murska Sobota
PRODAM
VRTNO KOSILNICO z veljavno garancijo, prodam. ® popoldne: 26-764. M-7295
VIDEOREKORDER MULTITECH (za 7.000,00 din), prodam. RTV servis, Čestijanec 6, 42313 Martin na Muri. M-7302
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, usnjena rustika, masivni hrast, ugodno prodam. ® 73-166. M-7309 KORUZO NA STORŽIH prodam. Veržej, Kolodvorska 9, ® 87-133. M-7310
BARVNI TELEVIZOR GRUN-DING, 30 programov, prodam, ® 46-161. M-7313
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, novo, prodam 40 odstotkov ceneje. ® 46-26L M-7315
SVINJSKO MAST, 40 kg, prodam. Čikečka vas 26, p. Prosenjakovci. M-7318
ZAMRZOVALNO OMARO, kombi nirano, staro osem mesecev, prodam. Trgovina na drobno, Suzana Kavaš, Črenšovci 141. M-7319
SOUNDCRAFT MIKSER 16/IV (25.000 din), JAMAHA DX7 (14.000 din), SONY kasetofon, s glave (3.000 din), VORICH bas kitaro (3.000 din) WELTMEISTER CAN-TUS IV, vrhunska harmonika (8.000 din), naprodaj. Bistro Amade-us, Lendava, (069) 75-334. LE-12502 PET SOBNIH VRAT, dobro ohranjenih, prodam. Žižki 102. M-7323 SENO PRODAM Sebeborci 49. M-7324
SVNTHESIZER CASIO CT-460. prodam. ® 48-340. M-7325 10 NASELJENIH AŽ PANJEV in stiskalnico za predelavo sadja, prodam. Tišina 64. M-7332
BARVNI TELEVIZOR, nov in videorekorder, nov, prodam 15 odstotkov ceneje. ® 82-376. IN-14008
MOTOR ZA ZASTAVO 750 prodam. Janko Fric, Spodnji Kamenščak 28 a, Ljutomer. IN-14002
KAVČ GARNITURO z dvema foteljema, ugodno prodam. Franc Rajh, Vučja vas 10, Križevci pri Ljutomeru.
M-7364
BOBNE SIMMONS SDS 9 IN RITEM APARATURO YAMAHA RX 11, prodam. (069) 36-556, zvečer. M-7369
SENO IN OTAVO prodam. Alojz Keuc, Ivanjševski vrh 46, p. Ivanjci. M-7377
GOBELINE PASTORALE prodam. ® 73-128 M-7378
POHIŠTVO ZA SPALNICO, še ne rabljeno, prodam. Gederovci 35. M-7384
MIKSER CANARY 16:2
(2100 DEM), ritem mašino alesis HR-16 (9500 DEM), DELAY YAMAHA E 1005 (500 DEM), SOLO KITARO ELGITA (150 DEM), tomos 15 SLC, oblika elektronik (2.300,00 din), prodam. ® 22-387. Roman. M-7388 VRTNO KOSILNICO z garancijo in prikolico za avto, prodam. ® 25-471. M-7390
KOMBI PEČ in električni bojler, 5 I, prodam. Poznanovci 37. M-7393 SLAMO prodam. Karel Banfi, Kup-šinci 11. M-7395
TRI FAZNI ELEKTROMOTOR, 4 KW s stikalom, nerabljeno, prodam. Ferencek, Tešanovci 103. M-7397
BARVNI TV SPREJEMNIK ISKRA prodam. ® 25-228. M-7448
SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. Salajko, Murska Sobota, Gregorčičeva 55. ® 21-538. M-7456 KAKOVOSTNO DOMAČE VINO, rolete in katrco, letnik 1982, vse ugodno prodam. ® 74-029. GR-13564
TERVOL, 65 m2, debeline 5 cm, prodam. ® 78-309. M-7402
BARVNI TELEVIZOR ISKRA prodam. ® 26-794. M-7407
PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE GORENJE MIV, novo, (50 odstotkov ceneje) in koso za motokulti-vator Gorenje prodam. Špilak, Nede-lica 124, ® 72-127. M-7422
REGAL ZA DNEVNO SOBO, masiven, ugodno prodam. ® 24-079. M-7424
SENO, slamo v balah, večjo količino, prodam. Sebeborci 4. M-7432
TRAVNO SENO TRPEŽNE LJUL-KE, večjo količino, poceni prodam. Štuhec, Bolehnečici 21, p. Videm ob Ščavnici. M-7436
PLANIRNO DESKO P"** ® 23-020. M 7439	cU
OJAČEVALEC S TlRNERJi" ISKRA HI-FI STEREO pro®* Marjan Gjerek. Gradišče 56. M-™ SENO prodam. Turnišče, Pod logo® 7. M-7335	-
ZIMSKE ŽENSKE PLAŠČE K« moške zimske plašče št. 48—5J obleke, prodam. ® 26-196. M-™ . SENO IN OTAVO prodam. Upo«1 141. M-7348	.
OTROŠKO POSTELJO z jogije™ ’ otroški športni voziček prodam- *v nič, Cankarjeva 48. M-7358	.
ZAMRZOVALNO SKRINJO, prodam 20 odstotkov ceneje- N1! Ivanič, Radenski vrh 32. M-7359 CIPRESE za živo mejo in okrasno^' mičevje, prodam. Gone, Dolina 2 ■" Lendava. LE-12533	,,
SINTHESIZER YAMAHA M ‘ prodam. Cezanjevci 56, p. Ljuto®0' IN-17996	M
OSTREŠJE 18 X 9, puhataik, mol« no žago homelite, breje svinje m s nje za pripust, prodam. Janko *C ša. Trg Slavka Osterca 21, ” ® 87-100. IN-17993	.
DIRKALNO KOLO, skoraj n0’' nemški okvir, št. 62, oprema ' 12 prestav, poltabulatorji, Pr0“aBl ® 25-440. M-M M
POHIŠTVO ZA KOMPLETNO*" HINJO ugodno prodam. Nada* čič, Veljka Vlahoviča 2, M. Sob®1 ® 24-545. M-MM
BELO VINO, 300 I, prodam.
82-200. 1N-14016	_
ŠIVALNI STROJ BAGAT nujno dam. Zavratnik, Nunska graba Ljutomer. IN-14011	, -
MOŠKE OBLEKE, nove, P«*13 Naslov v upravi lista. M-7460.
Uvoženi pralni stroji, hladilniki, televizijski sprejemniki, mikrovalovne pečice, videorekorderji, glasbeni stolpi in avtomobilski^' dijski sprejemniki po zelo ugodnih cenah na devetmesečno o“' plačevanje.
POKLIČITE PO TELEFONU
(069) 74 806 od 11. do 15. ure
oziroma
(069) 87 614 od 16. do 20. ure
ALI PA SE OSEBNO OGLASITE
PO 16. URI V ZASTOPSTVU TRENDA V
RADENCIH na Prisojni cesti 27.
ŽELITE NOV AVTOMOBIL, PA IMATE TRENUTNO PREMALO DENARJA?
POKLIČITE ALI PRIDITE V ZA-
STOPSTVO.
POVEDALI VAM BOMO, KAKO!
trend
IMAM JO RAD
Naša babica je stara petinsedemdeset let, vendar je še krepkega zdravja. Je manjše postave. Glavo ji krasijo že osiveli lasje. Zguban in porjavel obraz pa je vedno nasmejan. Njene roke so hrapave od trdega dela, vendar nosijo vedno nekaj takega, kar naju s sestro preseneti in razveseli.
Tuna, kot ji pravim po domače, je največkrat oblečena v svojo kmečko delovno obleko. Na nogah pa nosi gumijaste škornje.
Ko imamo kako slavje, rada tudi zapleše. No, tako je bilo tudi na bratrančevem gcstuvaju. Po večerji so glasbeniki pozvali najstarejše žene in može, da bi zaplesali. Seveda je bila naša mati takoj za to. Šla je po Florjaneka, svojega zvestega možička, da bi zaplesala. Potem pa oča kot oča: »Jaz ne grem plesat«. Mati pa kar malce jezno gre po ženina. In meni nič tebi nič, že plešeta polko. Tako je oča samo gledal, kako se je mati vrtela.
Nekega dne, ko je krmila živino, jo je naenkrat Rička brcnila in jo zadela v nogo. Ker je bila sama doma, si je morala tudi sama pomagati. Kaj narediti ? A top ni delalo težav. Vzela je vile in jup po kobili. Tedaj pa je prišel oča iz Ljuto-meradomov in zagledal, kako mati tolče po kobili. Ko mu je povedala, kaj je bilo, se je oča začel smejati, rekoč: »Joj, joj, ženska, še bolj bi te bilo treba.« Od tistega časa, ko je mati pretepla kobilo, še nikomur ni naredila nič žalega.
Z materjo se dobro razumeva. Moram priznati, da sem njen >carkljanček< Ko kuha kosilo zase in dedka, vedno računa tudi name.
Florijan Koprivnik, 7. a, oŠ Stročja vas
RAZBITA JAJCA IN PAKET
S prijateljico sva šli po cesti in se pogovarjali. V cekarju sem imela jajca, ki sem jih kupila v zadrugi.
Bližali sva se domu in slišali pasji lajež. Ker je bilo dopoldne, sem mislila, dajepismonoša. Naš pes ga namreč ne prenese. Vse bolj sva se bližali domu, pes pa ni in ni odnehal. Nikoli ne laja tako glasno in napadalno! Pa saj sploh ni bilo slišati poštarjevega motorja! Vse se mi je zdelo malo čudno. Tudi Brigiti. Spogledali sva se. Od zadnje strani sva odšli ob levi strani hiše. Brigita je že od daleč zagledala temno-moder kombi, skoraj črn, ki je stal na naši strani ceste. Obšel naju je strah. Zaslišali sva hrup in takoj pomislili, da namerava nekdo vlomiti v hišo. Od strahu mi je padel cekar iz rok in jajca so se razbila. Onemeli sva in nisva vedeli kaj storiti. Cez čas je hrup utihnil, potem pa se je ponovilo. Pes je še nekajkrat zalajal, potem se je tudi on umiril. Plaho sem pogledala izza vogala hiše in ugotovila, da kombija ni več. Previdno sva se približali vhodnim vratom. Nikjer ni bilo nikogar.
Zagledali sva listek in vznemirjeno pogledali nanj. Na njem je pisalo: Oglasite se na pošti. Nujno je. Ostali sva brez besed. Rekla sem Brigiti: »Pojdi z mano, boš vsaj videla, kaj se bo zgodilo!« In tako sva odšli.
Ko naju je pismonoša zagledal, se je pošalil: »Vas pa res ni doma, ko vas iščem.« Z Brigito nama je šlo na smeh. Dobili sva paket in se zahvalili. Vprašali sva, zakaj ni imel motorja. Seveda ga ni imel, ker se je zaletel v znak STOP, ko seje peljal z zabave. Dokler ne bo dobil novega mopeda, se bo vozil s kolesom.
Z Brigito sva veseli in polni novih doživetij odšli domov.
Tanja Bunderi, 6. raz.
>	OŠ Veržej
MOJE PASJE ŽIVLJENJE
Pod pojmom pasje življenje si ponavadi predstavljamo težko življenje, v kate rega smo prisiljeni in si ga nismo sami izbrali. Moram priznati, da sam nimam pasjega življenja, sem pa doživel že trenutke, ki me spominjajo na to. Eaega takih bom opisal.
Ko sem hodil » vrtec, sem nekega dne padel s kolesa. Posledica pa je bila zlomljena kost na nogi.
S tem so se začele težave. Ker je bilo poletje, so vsi otroci tekali mnaj. samo jaz ne, kajti nisem mogel hoditi, kaj šele tekati. Sedel sem doma v sobi in gledal televizijo- A ker nisem še znal brati podnaslovljenih filmov, je bilo še toliko bolj neznosno. Ob tem sem se tudi močno zredil. Ker je bilo zunaj zelo vroče, v stanovanju pa še bolj, me je začelo srbeti pod mavcem.
Tiste divi so me obiskali prijatelji iz vrtca. A mavec ni bil popisan, kot je navada, kajti takrat še nismo znali pisati.
Ko so mi sneli mavec, pa so bile težave še hujše, kajti skoraj sem pozabil hoditi. To je bilo moje pasje življenje.	Boris Fras, 7. a,
OŠ Beltinci
najboljša ta hip
DROBNI
UŽITKI V MOJEM
ŽIVLJENJU
Najbolj uživam, ko lahko dolgo spim, gledam zanimive oddaje po televiziji in ko mi ni treba delati domače naloge.
(BRIGITA OZVATIČ)
Lepo mi je. ko grem z atijem v Nemčijo ali kam drugam, pa tudi takrat, ko obiščemo botrico in tri sestrične.
(DARJA VRBNJAK)
Veseli me vožnja z ladjo in branje knjig.
(POLONCA KRIŽAN)
NAJRAJE rolkam, kotalkam, smučam, rišem in plezam po drevesih. skalah, gorah, strehah in vodnjakih. Seveda sem zadovoljna sama s sabo, če mami kaj pomagam in če se naučim nove besede pri angleščini in nemščini.
(MANJA ŽIŽEK)
Uživam, ko se vozim s tovornjakom. rad pa imam tudi računalniški krožek.
(JANKO ZMAZEK)
Zelo rad kurim v centralni peči.
(BOŠTJAN PLOJ)
Rad imam telesno vzgojo, ker se mi ni treba ničesar učiti.
(DAMJAN JAUŠOVEC)
Učenci 5. razreda OŠ BUČKOVC1
Murska Sobota p.o.
69000 Murska Sobota, Bakovska 29
Telefon: (069} 21-884. 21-459

ŠTUDENTI IN DIJAKI, POSTANITE ČLA^I BUS KLUBA, POPUST ZA ČLANE BUS KLUBA AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA
Od 1. 4. 1990 odobravamo študentom in dijakom v medkrajevnem potniškem prometu n® progah od kraja bivanja do kraja šolanja 50 % popust na avtobusih podjetja avtobusn« PROMET od Lendave do Ljubljane in obratno.
Član Bus kluba lahko postane študent-dijak, ki se vsak dan ali večkrat na mesec vozi z avtobusom na isti progi. Upravičenci popusta dobijo izkaznico BUS KLUBA Avtobusni promet M. Sobota, priložiti pa morajo potrdilo o šolanju.
VČLANITE SE LAHKO:
Avtobusna postaja M. Sobota, blagajna mesečnih vozovnic
Avtobusna postaja Lendava, blagajna mesečnih vozovnic
Avtobusna postaja G. Radgona, blagajna mesečnih vozovnic
Navedeni 50-odstotni popust lahko člani Bus kluba uveljavljajo pri nakupu voznih kart v predprodaji * M. Soboti, Lendavi, G. Radgoni in Ljubljani ter na vseh avtobusih podjetja AVTOBUSNI PROMET o" Lendave do Ljubljane in obratno.
Pridružite se nam — potujte z nami!
V CHEMU NI ZDRUŽENA VSA KEMIJA SVETA, VEČINA PA!
Prva samopostrežna trgovina z najširšo ponudbo blaga kemične industrije v Murski Soboti:
•	premazi: barve za les, kovino, plastiko, lazurni premazi, barve za stene in tia, av-tolaki, laki za parket in pluto, poluretanski in epoksidni premazi, grafične barve, pleskarski pribor, lepila za les, parket, gumo, plastiko, kovino, beton
•	termoizolacijski materiali za toplotno izolacijo vašega doma • kemikalije za kovinsko, kemično, tekstilno, grafično industrijo in gospodinjstva • pralna, čistilna in higienska sredstva • plastika: granulati, folije za kmetijstvo, gradbeništvo in gospodinjstvo
POLEG NAŠTETEGA VAM LAHKO PO NAROČILU PRISKRBIMO TUDI VSE DRUGE KEMIČNE IZDELKE
Proizvodna podjetja, obrtniki, šole in druge ustanove ter gospodinje1
VSAK BO LAHKO NAŠEL V NOVI TRGOVINI NEKAJ ZASE — TAKO VAM ZAGOTAVLJA IN VAS PRIČAKUJE OSEBJE PRODAJALNE, KI BO POZORNO PRISLUHNILO VSEM VAŠIM ŽELJAM!
emo
MURSKA SOBOTA
Titova 5
(prejšnji prostori invalidskih delavnic, na dvorišču knjigarne)
Telefon: (069) 22 650
STRAN 16
VESTNIK, 22. MARCA
sPort
rKEGUANJE
Kardinarjeva prva.
Steržaj tretji
Kegljaška zveza Jugoslavije je izdelala po končanem tekmovanju v prvi zvezni kegljaški ligi za moške in ženske seznam P° petnajst najboljših tekmo-yalcev in tekmovalk. Zanimivo je, da je Marika Nagy-Kardi-nar iz Dobrovnika, ki tekmuje za EMO iz Celja, pri ženskah na prvem, Hary Steržaj iz Ljutomera, ki nastopa za mariborski Konstruktor, pa na tretjem mestu. Kaže torej, da sta pomurska kegljavca v izvrstni formi.
Marika Nagy-Kardinar........4
kasaški šport
Marko Slavič voznik
leta 1989
Na Brdu pri Kranju je bil tradicionalni kasaški tabor, na katerem je Konjeniška zveza
Slovenije razglasila najboljše kasače, voznike in klube za leto 1989. Za najboljšega voznika v lanskem letu je bil razglašen Marko Slavič mlajši iz Ključa-rovec z 90 točkami pred Koprivnikom iz Maribora, 67, in Gorjancem z Brda pri Kranju, 66 točk. Naslov najboljšega kluba si je pridobil Konjeniški klub Ljutomer s 558,6 točke, pred mariborskim 496,5 in ljubljanskim klubom 460,1 točke. Med kasači dveletniki pa je zmagala Atika MS, last Marka Slaviča iz Ključarovec s 74 točkami pred Letjo, 55, in Dekanom, 50 točk. Najboljši so dobili zaslužena priznanja.
^“'^i klub Sobota
Sezona se je že začela
nj0 SpeP° vreme je pripomoglo, da so začeli tudi pri TK Sobota letoš-PrizadZ°”° ^°^er mesec prej kot običajno. Člani kluba pa si tudi zelo vse n evaJ°> da bi dokončali gradnjo klubskih prostorov. Če bo šlo blje^j _ načrt*h» pravijo pri klubu, bo objekt do konca maja usposo-ba uD.a normalno delovanje. Delaje sicer še veliko, vendar člani klu-^anar °’ ^a.8a bodo zmogli. Del sredstev za gradnjo bodo zbrali s vljajo ' j° !n 'gralnino, ki jo bodo poravnali do konca marca. Ugota-'°m na a Je Za ’8ranJe tenisa vedno večje zanimanje, z načrtnim de-ekipe tUd' 'zboljšuje kakovost. Rezultat tega je uvrstitev članske bodo k- republiško ligo. Z dograditvijo klubskih prostorov se °rgani ,StVen° Zboljšale razmere za delo. S poklicnim trenerjem in vo vseNC • P°'etnih teniških šol pa bo dobilo klubsko življenje pra-m0 p ■ lno 'n smisel. Klubski prostori pa bodo lahko v ponos ne sa-Mursv o evn'm članom in ljubiteljem teniške igre, temveč tudi mestu
1J*ka Sobota.
Odbojka
Ljutomer premagal Topolšico
karskj pedefnnajstem kolu tekmovanja v prvi republiški moški odboj-3:| I: '®' Je Agroplod Ljutomer v Križevcih premagal Topolšico s ^aga^A0161^111' so ‘grab spremenljivo, vendar vseeno zasluženo sledjo ' Agroplod Ljutomer je s 16 točkami na sedmem mestu, v na-y kolu pa igra z Granitom v Slovenski Bistrici.
barski p1^.zadnjem kolu tekmovanja v drugi republiški moški odboj-žej pa h J6 Pomurje v Murski Soboti premagalo Turbino s 3:1, Ver-Pa so icP1®0 m°štvo Fužinarja z Raven na Koroškem s 3:1, Radenci y Prosti.
je Me" Se^ernnajstem k°lu druge republiške ženske odbojkarske lige yIca Premagala Mladost s 3:1, Partizan Ruše pa Pomurje s 3:2.
tturie pas'ednjem kolu igrajo — Vuzenica:Radenci, Fužinar II: Po-’ °murje:Granit in Prevalje:Mladost.
R.-^.Pdbojkarji Agropioda Ljutomer — člani prve republiške lige. .Pbjo od leve: Dejan Fujs, Janko Rajnar, Jože Štrakl, Marko Sa-C Boris Grut in Tone Ficko (trener). Čepijo: dr. Jože Šumak ta MSC!*nil9’ Andrej Drvarič, Mitja Šumak in Saša Zidar. Manjka-Matjaž Štrakl in Jan Škrobar.	.
Foto: N. Juhnov
Nogomet
Pokalne tekme
V Pomurju je bilo odigranih nekaj pokalnih nogometnih tekem. Rezultati — Renkovci: Nafta 2:6, Kobilje:Turnišče 0:3, Ižakovci :Tromejnik 3:4, Braton-ci:Veržej 2:2 (naprej Bratonci), Rogašovci:Lipa 5:2 in Ljuto-mer:Tišina 2:1.
Mura: Breitenfeld 5:4
V prijateljski mednarodni nogometni tekmi je Mura v Murski Soboti premagala Breitenfeld iz Avstrije. Strelci za Muro: Jovanovič 2 ter Lesjak, Zrim in Gregorec po enega.
~ Rokomet
KROG V MONOŠTRU
V počastitev madžarskega kulturnega praznika je bil v Monoštru v Porabju rokometni turnir, ki so se ga udeležili tudi rokometaši Kroga. Premagali so Kfabo-blast s 27:11 in Dozso iz Zalae-gerszega s 26:10, neodločeno so igrali z Monoštrom 21:21, izgubili pa z ekipo Kbrnye s 15:20.
"“Tekaški maraton
Grabar četrti
Na Trakoščanu je bil tekaški maraton. V teku na 21 km je v absolutni kategoriji Geza Grabar iz Tešanovec zasedel četrto mesto. Zdravko Mauko je bil v kategoriji od 30 do 40 let deveti, Roman Klančnik, oba iz Radenec, pa enajsti.
Namizni tenis
ORI REPUBLIŠKI PRVAK V MEŠANIH DVOJICAH
Dvodnevno republiško mladinsko prvenstvo za posameznike in dvojice, ki je bilo v Murski Soboti ob odlični organizaciji domačega kluba, je zbralo vse najboljše slovenske igralce in igralke — po posebnem ključu vseh 48 mladincev ter 32 mladink iz 15 slovenskih klubov. Pomurci sicer niso bili številno zastopani, saj jih je nastopilo le pet, kljub temu pa so dosegli velik uspeh, precej nad pričakovanji, saj so osvojili kar sedem medalj; trije, Ori, Rihtarič in Kus, pa so se med osmerico slovenskih igralcev uvrstili na državno prvenstvo v Novem Sadu.
V posamezni konkurenci sta Sobočan Ori in Radgončan Rihtarič zasedla tretje mesto, ko sta v polfinalu izgubila — prvi z Ignjatovičem, drugi pa z novim republiškim prvakom Škafarjem, oba z 0:2, saj sta ta dva mladinska državna reprezentanta precej boljša in smo lahko z. uvrstitvijo obeh Prekmurcev več kot zadovoljni. Uspeh pomeni tudi uvrstitev Kusa med osmerico, saj je potem izgubil s Škafarjem, Sapač je v predtekmovalni skupini zasedel tretje, Zupanek pa četrto mesto.
Velik uspeh so Pomurci dosegli v dvojicah, osvojili so kar pet medalj. V mladinskih dvojicah je velik uspeh dosegel Kus skupaj s Šemrovom iz Olimpije v finalu sta po veliki borbi izgubila z novima republiškima prvakoma Ignjatovič—Škafarjem z 0:2, v polfinalu pa nepričakovano premagala dvojico Ori—Rihtarič z 2:1 in tako osvojila drugo mesto, poražena dvojica Ori —Rihtarič pa tretje mesto. V mešanih dvojicah pa so Sobočani le osvojili republiški naslov, ko je Ori skupaj z Nišavičevo iz Kemičarja v finalu premagal Rihtariča skupaj z Guzeljevo, prav tako iz Kemičarja, z 2:1. Tretje mesto je osvojil Kus skupaj s Karničnikovo iz Petovie, ko sta v polfinalu izgubila z novima republiškima prvakoma z 1:2. Sicer pa je prvenstvo postreglo z dobro igro, zlasti še pri mladincih, in pokazalo, da Pomurci s to generacijo spadajo v sam republiški vrh.
M.U.
— ROKOMET-------------------------------------
BAKOVČANOM TOČKA V IZOLI
V trinajstem kolu tekmovanja v prvi republiški moški rokometni ligi je ekipa Pomurke Bakovec gostovala v Izoli in igrala s Ferrotehno neodločeno 24:24. Bakovčani, ki so nastopili brez Koželja, so tokrat zaigrali dobro in povsem zasluženo osvojili točko. Strelci za Bakovce: Petek 9, Anton Lovenjak 5, Štefan Lovenjak 3, Lebar 4, Žalodec, Horvat in Buzeti po enega. Pomurka Bakovci je z 10 točkami na devetem mestu, v naslednjem kolu pa igra doma z vodečim Slovenj Gradcem.
ŠŠD Enotnost
ŠŠD Enotnost na SCTPU v Murski Soboti je pregledalo dosedanje delo v tem šolskem letu in ocenilo športni dan, ki so ga pripravili. Učenci naravoslovno-matematične in pedagoške usmeritve so organizirali celodnevno smuko v Weinebenu in pohod v bližnji šolski okoliš. Društvo je tudi sprejelo nadaljnje usmeritve za delo, predvsem pri organiziranju večjih spomladanskih tekmovanj.	N. Bale
“Kegljanje	-
ZMAGA IN PORAZ
NAFTE L
V 13. kolu tekmovanja v varaždinski kegljaški ligi je lendavska Nafta izgubila srečanje z Unionom iz Čakovca s 4848:5028 podrtimi keglji. Posamezno: Tupa-nec 794, Levačič 770, Radakovič 803, Kopinja 805, Horvat 833 in Žalik 843 podrtih kegljev. V 14. kolu pa je Nafta premagala Partizana iz Lepoglave s 4832:4730 podrtimi keglji. Posamezno: Kerman 751, Kopinja 790, Matko 809, Radakovič 814, Horvat 821 in Žalik 847 podrtih kegljev.
M. Žalik
“Nogomet
V NEDELJO DERBI V BELTINCIH
V nedeljo se začne spomladanski del prvenstva v Slovenki in obeh območnih slovenskih nogometnih ligah. Medtem ko nogometaši Mure iz Murske Sobote potujejo v Novo Gorico, kjer bodo igrali z Vozili, pa bo v Beltincih zanimiv pomurski derbi med lendavsko Nafto — jesenskim prvakom v območni nogometni ligi — in domačo Bel-tinko.
S spomladanskim delom tekmovanja pa bodo v nedeljo začeli tudi v pomurski nogometni ligi.
BREZ GOLOV V BELTINCIH
V prvi polfinalni tekmi za pokal Nogometne zveze Slovenije sta se moštvi Steklarja in Beltinke v Beltincih razšli brez golov. Gostitelji so imeli sicer več od igre, zlasti pa nekaj lepih priložnosti za gol, vendar jih nespretni napadalci niso izkoristili. Pred okrog 600 gledalci je sodil Jamšek iz Maribora. V naslednjem kolu igra Beltinka s Pohorjem v Rušah, zatem pa še doma z Ingradom Kladivarjem iz Celja. Zmagovalec skupine se bo nato pomeril z zmagovalcem druge skupine.
Šah
Prvi Režonja
V gostilni Perdigal v Ižakovcih je bil šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 21 šahistov. Zmagal je Štefan Režonja pred Božom Bol-čičem in Dušanom Cmrekarjem.
IZŠLA JE BROŠURA
TABORNIŠTVO V OBČINI
MURSKA SOBOTA
•
Že v letu 1987 je bil prvi poskus zbiranja in objave taborniške dejavnosti v soboški občini, saj je izšla brošura TABORNIŠKA KRONIKA 1953—1983, ki jo je pripravil Dane Katalinič. Danes pa je pred nami nova brošura Daneta Kataliniča in Hermana Šticla TABORNIŠTVO V OBČINI MURSKA SOBOTA. Tudi to izdajo je omogočila Zveza telesnokulturnih organizacij občine Murska Sobota, ki si v svojih programskih izhodiščih prizadeva, da bi ohranili in zbirali dogajanja v telesni kulturi v občini. Tako se je številnim brošuram, ki so jih ob raznih jubilejih izdala društva, klub: in zveze, ter knjižici Ferija Maučeca 65 LET NOGOMETA V POMURJU pridružila tudi ta brošura o taborništvu. Avtorja sama omenjata vrednost gradiva — zapisa, kajti doslej še ni bilo zbranega toliko materiala, ki bi prikazoval nastanek in razvoj taborništva. Istočasno pa bo zapis koristen pripomoček vsem taborniškim in drugim delavcem. Brošura je tudi slikovito opremljena, saj na devetih straneh prikazuje taborniške dogodke v sliki. Avtorja sta pri pripravi gradiva uporabljala vse možne vire, da bi razvoj prikazala čimbolj plastično, pozivata pa vse ljubitelje taborništva, da ga dopolnijo. Morebiti bo ta brošura spodbuda za ponovno oživitev taborništva, saj je to dejavnost, ki pomeni vračanje k življenju v naravi ob uporabi čim manj pripomočkov, ki jih ponuja današnji čas.
Ob tej priložnosti velja omeniti, da je prizadevni telesnokulturni delavec in ljubitelj zbiranja zgodovinskih dogodkov v soboški občini — Herman Šticl pripravil zapis: ZGODOVINA TELOVADNEGA DRUŠTVA SOKOL MURSKA SOBOTA, ki ga bo Zveza telesnokulturnih organizacij objavila letos prav ob 70. obletnici nastanka telesnokulturne dejavnosti v soboški občini.
L. Zelko
STOLPEC UREDNIKA
Paraplegiki in športna rekreacija
Športna rekreacija je izredno velikega pomena za boljše počutje ne samo zdravih, temveč in predvsem za invalide na vozičkih — paraplegike. Tega se zelo dobro zavedajo tudi pri Društvu paraplegikov pomurske regije, ki že enajst let v svoje programe uvrščajo športno rekreacijo. Kot pravi predsednik. društva pomurskih paraplegikov Matija Merklin, si prizadevajo ustvariti razmere za množično športno rekreacijo, zato gojijo številne športne panoge: košarko, namizni tenis, streljanje, kegljanje, atletiko, ribolov, šah in še nekatere druge. Na ta način želijo omogočiti aktivno športno rekreacijo čim večjemu številu paraplegikov, članov društva. Pomursko društvo paraplegikov se lahko pohvali, da je veliko doseglo v športni rekreaciji, saj ima v svojih vrstah tekmovalce, ki so se uveljavili ne le v republiškem in državnem, temveč tudi mednarodnem merilu. Prav tako imajo v svojih vrstah republiške in državne prvake.
Društvo paraplegikov pomurske regije pa se je doslej tudi uveljavilo kot odličen organizator zahtevnih tekmovanj. Pred štirimi leti so bili celo organizator mednarodnega tekmovanja v košarki, ki so se ga udeležile reprezentance iz šestih evropskih držav. Še danes nekateri ne morejo pozabiti vljudnosti in dobre organizacije Pomurcev. Sicer pa je pomursko društvo paraplegikov vsako leto organizator republiškega prvenstva v eni ali dveh športnih panogah. Tudi za letos so prevzeli organizacijo republiškega tekmovanja v kegljanju in Šahu, ki bo oktobra v Murski Soboti. Prav gotovo tudi tokrat ne bodo razočarali.
Feri Maučec
Nogomet
Vsak klub kandidata za sodnika
Na konferenci klubov Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota so ugotovili, da imajo vedno več težav s pomanjkanjem denarja za tekmovanja. Zanje pa je tudi veliko breme prispevek 2000 dinarjev za delovanje Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota. Poseben problem je tudi pomanjkanje nogometnih sodnikov, zlasti dobrih. Zato so sklenili, da mora vsak nogometni klub poslati na tečaj za nogometne sodnike po enega kandidata, sicer bo moral plačati kazen 100 dinarjev. Tečaj bo v soboto, 24. marca 1990, v Murski Soboti. Prav tako bodo na ta dan organizirali seminar za delegate na nogometnih tekmah. Na konferenci so tudi sprejeli koledar spomladanskega dela tekmovanja, ki se bo v prvi in drugi medobčinski ligi začelo I. aprila. Ta dan se bo začel tudi spomladanski del tekmovanja v prvi in drugi občinski nogometni ligi, medtem ko tekmovanje v pomurski ligi začenjajo 25. marca.
— Odbojka “	—
KRIŽEVCI IN VERŽEJ
Na občinskem tekmovanju Ljutomera v mini odbojki je sodelovalo pet ekip pionirjev in štiri ekipe pionirk. Rezultati pionirke — Veržej 1:1. Cankar 0:2, Veržej LKriževci 0:2, Veržej LVeržej II 0:2, I. Cankar:Veržej II 2:1, Križev-ci:Veržej II 2:1 in Križevci:!. Cankar2:0. Vrstni red: 1. Križevci, 2.1. Cankar, 3. Veržej II in 4. Veržej 1. Pionirji — Veržej 11:1. Cankar II 2:0, I. Cankar I:Kri-ževci 0:2, Veržej LVeržej II 2:0, Veržej 11:1. Cankar I 1:2 in Veržej LKriževci 2:0. Vrstni red: 1. Veržej I, 2. Križevci, 3. I. Cankar I, 4. Veržej II in 5. I. Cankar II.
ZMAGAL HARI
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo hitropotezni turnir za marec. Med 15 šahisti je zmagal Danilo Hari z 11,5 točke pred Cirilom Logarjem, 10, Borisom Kovačem in Bogdanom Harijem, po 9,5, ter Robijem Radosavljevičem, 8,5 točke.
ZA POKAL KS BAKOVCI
Partizan Bakovci organizira odprto tekmovanje v šahu za pokal KS Bakovci. Tekmovanje bo v nedeljo, 25. marca 1990, ob 9.30. Najboljši bodo dobili praktične nagrade.
TURNIR V BREZOVCIH
Krajevna skupnost Brezovci organizira v nedeljo, 25. marca 1990, ob 9. uri v gasilskem domu v Brezovcih šahovski turnir za posameznike. Želijo, da se turnirja udeleži čimveč ljubiteljev šaha.
STRAN 17
DRUŽBENO PODJETJE INDUSTRIJA KONFEKCIJE, p.o., VELIKA POLANA
RAZPISUJE
po sklepu delavskega sveta podjetja Industrija konfekcije Velika Polana prosta dela in naloge
RAČUNOVODJE PODJETJA
Pogoja:
a) višja strokovna izobrazba ekonomske ali finančne smeri, b) najmanj 5 let delovnih izkušenj pri finančno-računovodskih delih.
Izbranega kandidata bomo izbrali za dobo 4 let.
Pisne ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh na delavski svet podjetja Industrija konfekcije Velika Polana. 69225 Velika Polana.
Kako nadomestiti svinjam v hlevu steljo
ko je zanimanje za nesteljene oblike hlevov vse večje?
Priprava tal:
1. Betonski odvodni kanal
Ali veste, da proizvajamo KOTERM TPH, talne obloge, ki so tople in nedrsne, preproste za montažo in vzdrževanje, korozijsko m medijsko obstojne, higienično in fiziološko neoporečne7 Plošče so perforirane v treh različicah, m sicer A = 10x40-20.
B = 12x50-22, C -20 x 100-35mm KOTERM TPH lahko uporabljate za čakalni boks plemenskih svinj, za porodne bokse in bokse za zrast in pitanje prašičev
Za porodne bokse uporabite obliko perforactje A. pri boksih za zrast pa obliko 8 Navadno je celotna površina tal polno pertorirana. V čakalnih boksih za pitanje pa so tla navadno delno perfonrana. uporabite na obliko perforaoje C
2.	Kovinski nosilnik plošče TPH
3.	Betonski nosilnik plošče TPH
4.	Plošča KOTERM TPH
Standardni formati plošč KOTERM TPH so 1200x1300 mm,	•
1200x 1500mm, 1000 x 2000 mm, 800 x 2000 mm, 600 x 2000mm Format plošč zunaj standarda lahko izdelamo le za večje naročilo.
Konus, kemijska in usnjarska predelovalna industrija
n. sol. o.,
62310 Slovenske Konjice, Titov trg 17
tel (063) 751212 telex 33526
Z keramika
GIPPIONIR — KERAMIKA IN FINALIZACIJA
Slakova 5, Novo mesto tel.: 068/21-201, 24-298, 26-016 telefax: 068/23-213
Vošnjakova 7, Ljubljana, tel. 061/317-984
Marko Miklošič, Maribor, Lesjakova 52, 62341 Pekre — Limbuš, tel.: 062/631-375 Trpimirova 25, Zagreb, tel.: 041/410-523
DOBRE ODLOČITVE NE BOSTE NIKOLI OBŽALOVALI
ZA GOTOVINSKO PLAČILO NUDIMO 10% POPUST
Naša ponudba:
— skupaj z vami in po vaši želji izdelamo načrt za peč, kamin, kmečko peč ali peč za peko pizze
— dostavimo ves material
— peč montiramo
raiaNiir^ ^keramica^


VIKEND PLOŠČA P-2
POMIVALNIK
Velikost: 380 x 440 mm Material nerjaveče jeklo: krom-nikelj 18/8. Z ustreznim sifonom.
Velikost: 380 x 440 mm
Material nerjaveče jeklo: krom-nikelj 18/8
Normalni gorilnik: 1,7 kW
Varčevalni gorilnik: 1,04 kW
Priključek za plin R 1 /2" z nastavkom 0 8 za gumijasto cev.
Gorilniki so prirejeni za propan-butan 30 mbar.
Z zamenjavo šob jih lahko priredimo za naravni plin 20 mbar ali mestni plin 8 mbar.
Informacije in prospekti:
Tel.: (061) 707-422
Pošta: 61386 STARI TRG PRI LOŽU
J
gorenje	glin nazarje
Izkoristimo podstrešja
Vdahnimo jim strešna okna Gorenje - Glin
•	izdelana iz visokokakovostnega impregniranega smrekovega lesa
•	s termoizolacijskim steklom in trajnoobstoječimi tesnili
•	z zunanjo zaščitno prevleko iz aluminijaste pločevine
•	s štiridelno obrobo
Strešna okna so vam na voljo v vseh razstavnoprodajnih centrih Gorenje, ter v Kovinotehni, Eri, Slovenijalesu Medlog in Lesnini Levec.
Obiščite nas!
Gorenje Glin, Lesna industrija, p. o.
63331 Nazarje 32
Telefon: (063) 831-321, 831-931
Telex: 33624 YU GUN
Telefax: (063) 831-705
Strešna okna dobite v Murski Soboti pri Lesnini, v prodajalni Lip Bled, pri Potrošniku in v Krogu v trgovini Kolmanič
STRAN 18
VESTNIK, 22. MARCA 1990
samozaščita, varnost, obramba
Požarna varnost
Zakon prepoveduje, ljudje pa le kurijo
Požari v naravnem okolju naredijo zaradi uničenja vegetacije in “»eje erozije tal veliko škodo. Vzroki za nastanek požarov so pred-
Posegi človeka v naravo, seveda pa morajo biti tudi drugi pogoji za požara (suša). Požari v naravnem okolju so v večini primerov P^^ani z delom človeka v naravi. Pozimi in zgodaj spomladi kmetje se-?8»i» travo in tako pripravljajo polja za obdelavo. Tak požig se >eliko “^‘^remeni v požar, ki je lahko katastrofalen, če ljudje sežigajo travo »lizini gozdov. Letos je bilo pri nas že 17 travniških požarov, trava in ^je sta zgorela na površini kakih 25 hektarov.
Primerov malomarnosti ša iz h??3?3)6 Bernard Ropo-Brad	$st'l svoj v'no
travo yetru je zakuril suho « 250^'? ki Je ^ogradu*8^ na sosedovem necki je Stefa-travniV 7 eradn°vec čistila svoj Požar	kurda Je suho travo,
U »grozi? hr—° razširil in ta Bozd	bllznJ' 100-hektarski
r Štefan «lčev “ se je razšla0 subo t13™- Ogenj 1510 Jekak?? k1^' gozd’ Porasti „ 5- bektarov gozdne veHj	P® Je bil tudi
več nrim« ’ ^hko bi našteli še dobni. Za?? vsi so si P0-traVniŠkep°' niški	Primerih so trav-
ne go^^^rili večje površi-gnsila bi ne.bl P01"3«311 gozdnih J.- 0 Pnšh> do velikih bodo	Delavci milice
tožili ta dvanajstim osebam IrazniveM e?ko ovadbo zaradi splošne „ dejanja povzročitve c nevarnosti.
»ja?80 °dloki o prepovedi kurje-
Zakai *
raz?,? Je ? Pojav tako mo-^radi tpoo Pn nas. Vse kaže, da ®a’ ker početja nihče ni
preganjal, v občinah pa za to ni bilo podlage, saj nimajo sprejetih občinskih odlokov, ki bi omejevali ali preprečevali nekontrolirano kurjenje na poljih. Zakon o varstvu pred požarom sicer prepoveduje kurjenje od novembra do konca marca, toda nihče ga ne spoštuje. Sprejeti bi bilo potrebno občinske odloke, toda za letos je to že prepozno, prav letošnje spoznanje o nevarnosti večjih požarov pa narekuje, da skupščine že letos prejmejo potrebne odloke, ki naj bi jih uveljavili v prihodnjem letu. Na koprskem imajo to problematiko urejeno tako, da si mora vsak, ki namerava sežigati travo na poljih, preskrbeti pisno soglasje gasilske enote.
Gasilci so pripravljeni in opremljeni
Na gasilski zvezi so nam povedali, da so gasilska društva pripravljena in opremljena za gašenje gozdnih požarov. Imajo metle, motorne žage in drugo orodje.
Kljub pripravljenosti in opremljenosti pa se vendarle postavlja vprašanje, kaj bi lahko storili, če bi prišlo do večjega požara na večjih gozdnih površinah. Najboljša je torej preventiva, ta pa se lahko zagotovi le tako, da so ljudje bolj osveščeni, za tiste, ki
Novonovo
izpušne cevi in lonce
vse vrste avtomobilov
Od sobote, 17. marca, ko seje akcija začela, miličniki v Republiki Sloveniji ob rednih kontrolah prometa iščejo tudi voznike motornih vozil, ki so v prometu s svojimi motornimi vozili in kot vozniki neoporečni ter vozijo brezhibno vzdrževano vozilo. Prvih tisoč voznikov, pri katerih bodo miličniki ugotovili, da imajo vzorno vzdrževano vozilo in so neoporečni kot vozniki, bo Zavarovalna skupnost Triglav nagradila s kuponom za posebni
^£F>Rave za NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
kolesar je umrl v bolnišnici
* bod J® Poslovila, pomlad pa prinaša nove skrbi vsaj tistim, ki bdijo nad prometno varnostjo. V pro-ta h»di° Ce^,'ie.boU vključevali kolesarji in vozniki koles z motorjem, gneča na naših cestah bo večja, z ®	moznosti za prometne nesreče. Apeliramo na vse voznike, da vozijo previdno in tako ščitijo sebe
v^^etn?03 Se godila huda i Oz,,ik »»sreča pri Veržeju. ■7*9 štor , neža avtomobila X?' Kri? ^°bote se je pe-* ta',nei?Vec Prot' M. Soboti. ? Pri	P^glednem delu ce-
i? *Vana dohitel kolesar-d ^»radi Oinboca iz Dokležov-^^bevm. "eppmeme hitrosti in ^Blcdai	Je kolesarja
Po Itn” h*.1 vanJ- Ustavil je je	?av'ranja. Ko-
' dan v ?? budih poškodb še V bolnišnici umrl.
voz"
S3 »»sr?3 Se ie zgodila promet-'Soboti. Vkrižiš-. ^nan; *e ln Noršinske ulice h °b'la z»«?OZn'k osebnega avto-।.^nost ava rdeče barve izsilil
Ql>ntPrCd kolesarjem Emi-iz Nemčavec Ko-
lesar je padel po vozišču. Po trčenju je izjavil, da ni poškodovan, potem pa sta oba udeleženca zapustila kraj prometne nesreče. Cipot je moral drugi dan iskati pomoč v bolnišnici, saj je bil hudo poškodovan. Prosimo voznika, naj se oglasi oškodovancu ali na postaji milice.
ZAPRL MU JE POT
16. marca se je zgodila prometna nezgoda v Krogu. Voznik osebnega avtomobila Jožef Babič iz Kroga je vozil po Murski ulici v Krogu proti središču vasi. V ovinku je vozil po levi strani in zaprl pot vozniku kolesa z motorjem Bojanu Sabotinu iz Lipovec. Pri trčenju se je Sabotin, ki je kazal znake vinjenosti, lažje poškodoval.
ODPELJALA GA JE ZDRAVSTVENI DOM
16. marca se je zgodila prometna nesreča v Dolgi vasi. Voz-
V
Letos je bilo 17 travniških požarov, trava in vejevje pa sta zgorela na površini kakih 25 hektarov. 12 travniških požarov je bilo v bližini gozdov. Tako podobo kaže eno izmed pogorišč.
pa niso, je potrebno z ukrepi zagotoviti, da bodo bolj pazljivi, ko se odločajo za kurjenje na travnikih ali poljih. Kurjenje suhe trave je sicer tudi z ekološkega vidi-
ka nesprejemljivo, strokovnjaki pa pravijo, da se s tem dela več škode kot koristi, saj se v zemlji uničujejo koristne snovi, potrebne za rast	Jani D.
Gasilni aparat v vsako hišo
Letos bodo gasilci posvetili posebno pozornost preventivnemu delu in usposabljanju ljudi za zaščito pred nesrečami z nevarnimi snovmi. Znano je, da tudi v gospodinjstvu uporabljamo nekatere snovi, ki lahko zaradi nepazljivosti povzroče požar, eksplozijo ali vplivajo na zdravje ljudi in živali. Pri proizvodnji, skladiščenju in uporabi lahko ogroze človeka in njegovo delovno okolje, bivalno in naravno okolje, če z njimi neustrezno ravnamo. Marsikateremu tragičnemu dogodku je vzrok ne le naključje, pač pa zlasti neznanje, neupoštevanje navodil, opozoril in predpisov. Ko pa že pride do nesreče, največkrat ne vemo, kaj bi storili, da bi vsaj zmanjšali posledice. Gasilci v lendavski občim si že nekaj let prizadevajo, da bi imelo vsako gospodinjstvo vsaj ročni gasilni aparat, da bi ob nesreči lahko pogasili vsaj začetni požar, dokler ne bi prišla na pomoč gasilska enota. Najbolj uspešni doslej so bili gasilci v okolici Turnišča in Črenšovec. Vsako gasilsko društvo (v teh dneh so občni zbori) razpravlja o tem in sprejema naloge za letošnje leto. Upati je, da bo gasilcem uspelo, da bo imela večina gospodinjstev že letos gasilne aparate.	Jani D.
♦ .
Prometna akcija
Iščemo tisoč brezhibnih vozil in dobrih voznikov
V Sloveniji se je začela akcija Zavarovalne skupnosti Triglav, Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije IŠČEMO TISOČ BREZHIBNIH VOZIL IN DOBRIH VOZNIKOV. To je del skupne akcije za večjo varnost v cestnem prometu —10 odstotkov.
10-odstotni dodatni popust za katerokoli avtomobilsko zavarovanje, ki ga bo zavarovanec na novo sklenil ali obnovil pri katerikoli Območni skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav. Ta popust bo lahko nagrajenec uveljavil v roku enega leta od dneva vročitve, če v tem času ne bo povzročil škodnega dogodka. Uveljavil pa ga bo lahko le za vozilo, ki je bilo v akciji evidentirano. V primeru, da bo vozilo v tem času odtujil, pa za enako vrsto vozila.
nica osebnega avtomobila Marta Šemak iz Lendave se je peljala proti Dolgi vasi. V križišču ceste proti Dobrovniku je zavijala v levo in izsilila prednost pred kolesarjem J. O. iz Dolge vasi. Pri trčenju se je kolesar poškodoval, voznica osebnega avtomobila pa ga je sama odpeljala v lendavski zdravstveni dom, kjer so mu dali pomoč.
AVTOMOBIL SE JE PREVRNIL
18.	marca se je zgodila prometna nesreča pri Vaneči. Voznica osebnega avtomobila Marica Vugrinčič iz M. Sobote je vozila po lokalni makadamski cesti z Vaneče proti Puconcem. Zaradi neprimerne hitrosti in slabega cestišča jo je začelo zanašati. Vozilo se je prevrnilo. Lažje se je poškodovala sopotnica Ida Cug iz Doline.
JD
Pogoji za pridobitev nagrade pa so: da vozi voznik svoje vozilo, ali vozilo, ki je last ožjih družinskih članov in ima urejene dokumente; da je vozilo pri vizualnem pregledu brezhibno in ima vso predpisano opremo; da ima vozilo pri obveznem zavarovanju avtomobilskega kaska najmanj 10 odstotkov bonusa; da voznik ni storil prekrška in ni užival alkoholnih pijač; da ima vozilo prižgane zasenčene luči, tudi če je vidljivost odlična in sije sonce; da so voznik in potniki pripeti z varnostnim pasom; da imajo voznik in potniki na motornem kolesu med vožnjo na glavi varnostno čelado. Ta posebni 10-odstotni popust ne vpliva na že obstoječe popuste, kr jih že ima zavarovanec. S to dopolnitvijo akcije —10 odstotkov želimo v Sloveniji izboljšati varnost cestnega prometa.
F. M.
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala.
ZMiNALA
19.	februarja nas je nepričakovano zapustila naša
Irena Aleksič
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala vsem iz njenega rojstnega Prekmurja za izrečeno sožalje, toliko prelepega cvetja in vencev. Posebna hvala vsem, ki ste se od nje poslovili v tako velikem številu na izolskem pokopališču.
Vsem še enkrat — hvala!
Izola, Praše, Murska Sobota, 21. februarja 1990
Žalujoči: Lujo in sestra Mariška
Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja
ZAHVALA
V 75. letu starosti, nas je po dolgi in težki bolezni nenadoma zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, brat, boter in stric
Alojz Horvat
iz Sulinec 8
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, posebno pa g. župniku, G D Šuiinci in osebju zdravstvenega doma G. Petrovci ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in šopke.
Otovci, Vidonci, Grad, Čepinci, Šuiinci, I. marca 1990
Žalujoči: žena Karolina, hčerka Albina z možem Evgenom, vnuki Dušan. Milan in Jožica, brat in sestri
Le srce in duša ve, kako boli.
ko več te ni_
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, daje v 69. letu prenehalo biti plemenito srce našemu dragemu možu, očetu, staremu očetu in tastu
Štefanu Vlaju
upokojencu iz M. Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, bivšim sodelavcem ter vsem, ki so ga pospremili v tako lepem številu na njegovi poslednji poti, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so nam izrekli sožalje, nam pa v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Posebna zahvala govornikom in g. kaplanu za opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: žena Gizela, sin Franc, hčerka Tončka z družino iz Avstrije, hčerka Olga z družino, sin Stanko z družino ter drugo sorodstvo
Življenje tvoje je bilo težko, zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja
ZAHVALA
Ne moremo doumeti resnice, da nas je v 61. letu starosti nepričakovano in brez slovesa, za vedno zapustil naš predragi in skrben mož, oče, dedek, brat in stric
Rudolf Kerec
Iz Vidonec
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam izrekli globoko sožalje, darovali vence, šopke in za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
Hvala g. župnikoma za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Zahvaljujemo se medicinskemu in strežnemu osebju internega in urološkega oddelka bolnišnice v Rakičanu.
Posebna hvala predstavnici KS Grad Anici K. za ganljivo slovo pri odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Vidonci, 9. marca 1990
Globoko žalujoči: žena Regina, sinova Janko in Viktor z druži nama, hčerka Anica z možem Dragom, vnuki Alen, Denis in Mario, brat Viktor z družino, brat Alojz, sestre Angela, Micka in Cilika z družinami, svakinja Emilija ter drugo sorodstvo
> 22. MARCA 1990
STRAN 21
v besedi in sliki
Predsedniški kandidat
Milan Kučan v Soboti
V soboto, 24. 3. i990. ob 18. uri bo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec pogovor Milana Kučana z volilci. Pogovor je pripravita ZKS— Stranka demokratične prenove Murska Sobota.
Kandidat
Kramberger danes v Lendavi
Nastop krščanskih demokratov in Zelenih
Predstaviti se nameravajo to nedeljo, za organizacijske zadeve pa bo poskrbel tukajšnji Demos— združena opozicija. Povabljena sta prof. Lojze Peterle, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov in Vane Gošnik, podpredsednik Zelenih Slovenije. Ob 11-ih bosta nastopila v kinodvorani v Črenšovcih, ob 17-ih v kinodvorani v Turnišču in ob 19.30 v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti. B. Ž.
Smole in
Žakelj v Pomurju
Danes ob 14.00 bo v sejni sobi Skupščine občine Ljutomer zanimiva javna tribuna z naslovom Turizem in Evropa 92. Moderator bo Viktor Žakelj, podpredsednik republiške konference Socialistične zveze. Predsednik RK SZ in nosilec liste kandidatov slovenskih socialistov za republiško skupščino Jože Smole pa bo v soboto, 24. marca, ob 16. uri v Črenšovcih sprejel delegate te stranke iz lendavske občine. V vaški dvorani v Črenšovcih bo tega dne ob 17. uri veliko zborovanje socialistov. Le-ti pripravljajo ob 20.00 v Banovcih ples socialistov. _je
Letnik — Roth
V torek so v Lenartu podpisali pogodbo o sodelovanju pri zbiranju koristnih odpadkov. Podpisnika sta avstrijska firma Roth — l mvveltschutz Di-enstleistungs GmbH, ter zasebnik iz Lenarta Anton Letnik. ki se ukvarja s transportno in servisno dejavnostjo. Po nekajmesečnem poskusnem zbiranju odpadkov s pomočjo tisoč različnih zbiralnikov in posebnega vozila bodo ustanovili mešano podjetje. Razvrščene koristne odpadke bi prodajali različnim slovenskim podjetjem, dejavnost pa naj bi razširili tudi v ostale obmejne in turistične kraje.
bbp
S PROTESTNEGA SHODA V MARTINJU
Upanje na vstajenje pozabljenih
za pozabljene!?
Je bilo nedeljsko protestno zborovanje na sončni strani Srebrnega brega, tik ob tromeji Jugoslavija—Avstrija—Madžarska res samo srečanje pozabljenih za pozabljene, res zgolj zvonjenje na »sprevod«, na pogreb, res le verbalno dejanje državljanske neposlušnosti, ki ne more obroditi materialnih sadov? Ali pa je bilo znamenje za vstajenja dan, napoved novega življenja in upanja? Se bo morda kdaj v katerem od zgodovinskih učbenikov našlo: »18. marca 1990 je bilo v Martinju zborovanje, na katerem so prebivalci z obeh strani meje izrazili protest zoper širitev obmejnega pasu s sto na tisoč metrov, zahtevali odprtje mejnega prehoda Martinje—Gornji Senik in s tem ob ureditvi cest tudi pravo in pristnejšo povezavo med Slovenijo in Porabjem. Zahteve zbora so se začele kmalu uresničevati.«
Že pred 45 leti je zgodovina zapisala: »3. junija 1945 je bilo v Martinju zborovanje, s katerega so porabski Slovenci Narodni vladi Slovenije poslali resolucijo, v kateri izjavljajo, da hočejo živeti v Jugoslaviji.« (Danes bi dodali: v Evropi)
Na športnem igrišču v Martinju se je v nedeljskem sončnem popoldnevu trlo domačinov in okoličanov. Vihrale so zastave, transparenti, razlegale so se domoljubne viže. Z iskreno dobrodošlico so Goričanci dočakali brate in sestre iz Porabja, ki so se, gredoč s prireditve Komu zvoni v Cankarjevem domu v Ljubljani, ustavili med svojimi iz matičnega naroda.
Predstavnik domačinov je izračunal: »Edina vez, prehod, prek katerega je mogoč stik Slovencev z obeh strani meje, Hodoš, nam pot podaljša za toliko, kot če bi iz Sobote potoval v Martinje v smeri Sobota—Maribor—Dunaj—Kuzma— Martinje.«
Zbrane so nagovorili: v imenu organizatorja prvak soboških socialistov Geza Farkaš, župan občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, predstavnik madžarske narodnosti v soboški občini Ernest E6ry in predstavniki domačinov — Alojz Kozar, Alojz Krpič, Ciril Kozar in Srečko Kalamar. Oglasil se je tudi porabski Slovenec Jožef Nirnok in se solidariziral s protestniki. V domiselno pripravljenem kulturnem sporedu so nastopili pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika, ansambel Lacija Korpiča in trio Kozar iz Martinja. Na zborovanju so prebrali protestno izjavo z zahtevo, da bo odprt mejni prehod Martinje—Gornji Senik že letošnjo pomlad.	Branko Žunec
Slike: Nataša Juhnov
BOB tudi na dom
Pred kratkim so na Lendavski 39 d v M. Soboti odprli novo trgovino." Njena posebnost je, da je to prva samopostrežna prodajalna v zasebni lastnini v tem kraju ter da bodo naročeno blago na željo kupcev pripeljali tudi na dom.
Vrednost naložbe dveh sovlagateljev je okrog 1,5 milijona šilingov, vodja prodajalne pa je Cvetka Davidovski. Trgovina bo založena z vsem prehrambenim blagom — po konkurenčnih cenah. Tako bosta lahko odslej mleko, kruh, mesne izdelke, sadje, zelenjavo in drugo kupovali tudi v zasebni samopostrežnici, blago pa boste lahko naročili tudi po telefonu in pripeljali vam ga bodo na dom. Ostarelim in onemoglim občanom bodo blago dostavljali brezplačno, šolam in vzgojno-izobraže-valnim ustanovam pa dajejo posebne ugodnosti.	bbp
Ustanovljen regijski odbor tekstilcev in usnjarjev
Na ustanovni seji regijskega odbora sindikata tekstilne in usnjarskopre-delovalne industrije Pomurja, ki bo 16-članski, so za predsednika izvolili Jožeta Turkla iz soboške Mure, za njegovo namestnico pa Valerijo Šab-jan iz turniške Planike. Na seji, ki se je je udeležil tudi član izvršnega odbora tekstilcev Slovenije Peter Mlakar, so podprli sklepe nedavne skupščine slovenskih tekstilcev in usnjarjev, ki opozarjajo na kritičen položaj te gospodarske panoge, saj se marsikje že pojavljajo motnje v poslovanju. Če do 10. aprila ne bodo sprejeli ustreznih sistemskih rešitev, predvsem za izvoznike, pa tudi za zmanjšanje dajatev in uveljavitev celostne uvozne politike, napovedujejo splošno stavko v Sloveniji.
Na seji so govorili tudi o predlogu dokumentov za 1. kongres Svobodnih sindikatov Slovenije, s čimer naj bi seznanili slehernega člana. Menili pa so, da morajo biti programski cilji, opredeljeni v temeljnih nalogah za obdobje 1990—1994, uresničljivi, pri čemer so omenili zlasti stanovanjsko politiko, socialno zaščito delavcev in zahteve po višjih plačah. Dogovorili so se, da bodo sestanki regijskega odbora v posameznih podjetjih, kjer se lahko najbolje seznanijo s konkretnimi problemi.	M. Jerše
- LENDAVA-------------
Štiri državna odlikovanja
Predsednik skupščine občine Lendava Rudi Leiner je pred dnevi na skromni slovesnosti izročil štirim občanom državna odlikovanja, s katerimi jih je odlikovalo predsedstvo SFRJ. Ladislav Jaklovič, kamnosek v Gidosu, je prejel medaljo dela; Jože Rit lop. hišnik na OŠ Crenšovci, je dobil medaljo zaslug za narod: Majdi Vaupotič, upokojeni učiteljici iz Črenšovec. so izročili medaljo dela s srebrno zvezdo; Slavko Valenčič, upokojeni direktor, pa je dobil red dela z zlatim vencem. 5 5
GLAVNI DOBITEK V NAGRADNI AKCIJI PODARIM-DOBIM DOBILA MLADA ZAKONCA DLŠAN IN MAGDALENA HOZJAN IZ BREZOVICE
»HIŠO BOVA PRODALA ...«
To, da sta glavni dobitek — več kot 90 kvadratnih metrov veliko atrijsko hišo — dobila Dušan in Magdalena Hozjan iz Brezovice, je zdaj že splošno znano. Ob našem obisku v ponedeljek sta bila oba še na trnih, saj uradnega obvestila še nista prejela. Ker pa so povedali po televiziji, pa tudi v časopisju je pisalo, je vse to vendarle dovolj prepričljivo, da je dobitek njun.
»Dlje časa sme izpolnjevala listke za loterijo 3 x 3, pa ni bilo nič. Tašča je predlagala, naj kupim kartico za žrebanje podarim-dobim. In ravnala sem po njenem nasvetu. Nekaj dni pred žrebanjem sem poslala dve: na eno sem dala svoje isje, na drugo pa moževo, izžrebana je bila njegova,« nam je pripovedovala Magdalena Hozjan, ki se je pred nekaj tedni poročila v Brezovico, prej pa je bila doma v Gaberju. Na vprašanje, kaj bosta naredila s hišo, ali se preselila v okolico Ljubljane ali pa bosta hišo prodala, je odgovoril uradni dobitnik, Dušan:
»Ker imava oba dobri službi doma — jaz sem mehanik in inštruktor voznikov motornih vozil pri AMD Lendava, žena pa je šivilja v Muri — ne bova zapustila Pomurja: hišo bova, če se bo le dalo, prodala in.si zgradila novo v Brezovici, kjer ima
oče več primernih zemljišč. Sicer pa, ker smo pri nas zelo na tesnem s prostori, sva z ženo ob pomoči staršev nameravala graditi. Zdaj bo seveda veliko lažje.«	§. S.
Dušan Hozjan in njegova žena Magdalena sta zelo srečna, kajti poslala sta samo dve kartici in dobila
hišo.
Foto: Š. S.
Cankarjev dom - dva dni Porabje v malem
Vse, kar se je dogajalo v osrednjem slovenskem kulturnem hramu, smo že opisali. Zvonec je odzvonil, mi dodajamo le slikovno napolnitev povedanemu.
A Odprtje kulturnih dneve* Slovencev iz Madžarske seveda ni moglo brez kulture-Poleg mladih recitatorjev so nastopili tudi gornjesenisk* folkloristi.
Takole je bilo ob začetku, kuje bila »okrogla miza« še v popolni postavi, kmalu zatem so se sedeži krepko zredčili.
Ce ocenjujemo nastope kulturnih skupin, lahko najbolj pohval*^0 mlade lutkarje z gornjeseniške osemletke. Otroci so bili res sprosc^j ni in so tudi najbolj navdušili obiskovalce, tako na otroški matinej* kot na sklepni prireditvi. Poleg že znanih Ugank—zank smo si t°" krat lahko ogledali Ujeto pesmico Jožice Roš.
Pri sprejemih je tudi navada, da se kaj popije in prigrizne. P°" rabci so domače vrtanke in t*a' dacsonjski sziirkebarat pripelja' li kar s seboj. »Učiteljica« Mar' jana pa je imela največ težav s topim nožem.
Posnetki Silva EbO
10 SEKUND
Uganka, ki smo jo zastavili v kvizu 10 sekund 4. marca, Je bila nekoliko lažja, saj smo dobili 230 pravilnih odgovorov-Med tistimi, ki ste na dopisnici napisali, da bomo imeli v PO' murju predvidoma 3 gimnazije, smo izžrebali Gezo Šanco W Domanjševec 109, Križevci v Prekmurju.
Ekipa in sodelavci kviza 10 sekund nagrajencu čestitamo. Minulo nedeljo, 18. marca, pa smo zastavili naslednje vprašanje* Kateremu znanemu Pomurcu je namenjen Portret iz diaspore v 10. številki Vestnika?
Odgovore pošljite na kuponu, ki je objavljen v tej številk* in ima zaporedno številko 6, prilepite ga na dopisnico. V žrebanju bomo upoštevali pravilne odgovore, ki bodo prispel) v uredništvo do srede, 4. aprila f990. Dopisnico naslovite na Vestnik (Radio) M. Sobota, Titova 29, 69000 Murska Sobota, in pripišite: za 10 sekund.
POLJOOPSKRBA
Obiščite novo POLJOOPSKRBINO brezcarinsko prodajalno
v Murski Soboti na Markišavski 5
• ugodna prodaja televizorjev SABA, videorekorderjev in videokamer, glasbenih stolpov SAN SKI, zvočnikov KEF, motornih škropilnic SOLO, ročnega orodja AEG, žag PARTNER, velika izbira uvoženih pijač in cigaret, filmov in videokaset ter krznenih plaščev
• nakup za dinarje ali devize
• delovni čas od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure