135. številka. Ljubljana, sredo 14. junija. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Srjfe,7tf ^i*"' 'ZvztJulS> ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld.? »a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na aom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah'in za aijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do n   . .     . četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. ee se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmasovej hiši št. 25—26 poleg gledališča v „zvezdi". Upravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Rusija in Anglija.
Iz Dunaja 11. jun. [Izv. dop.j Dan za dnevom mine, in še vedno stoji Rusija pred svetom prevarjena od Angležev, in nij še z nobenim moškim činom, — da niti z besedami — dostojno odgovorila na prevzet nost Angležev, kateri — „sebi na korist in čast" (?!) kakor vele — pomagajo Turku zanesti na jugoslovanske brate smrt in grozo.
Ali ne more zdaj vsacemu Rusu stopiti kri v lice od sramote zavoljo ovo mehkužne in nemožate miroljubnosti njihovega carja Aleksandra ?
Rusija je na Angleško postopanje odgovorila, „da upa še vedno, da bodo mir ohranjen", in hoče z nova osnovati pogovore mej Turki in vstaši, in Avstrija in Nemčija na to prikimujeti.
Na tak program se Iehko in celo z ma-tematično gotovostjo more dokazati, kakšni bodo nasledki, ker so faktori za ta račun dani.
Na pomirjenje po diplomatičnemu potu nij misliti, kajti dokler ostane Turek gospodar, ne bode raja nikdar uživala nobenih pravic, — jednakopravna ne bosta Turek in raja nikdar živela jeden zraven druzcga tako malo, kakor moreta ogenj in voda skupaj ostati.
Naj tedaj turška vlada veleva kar hoče, naj ona izdaje na papirju še tako človekoljubne in pravične ukaze in postave, in naj položi v vsako mestice vojaško posadko, da se izpeljujejo novo dane postave — vendar se ne bo nikdar mogel ustvariti kak „status quo ameliore" samo s turškimi vojaki in s turškim elementom sploh. To vstaši tudi prav
dobro sprevidijo, in Hercegovine i so odgovorili na Carigradsko prekucijo in Angleška sovražna čina, da bodo se bojevali tako dolgo, dokler ne bode ali Hercegovina svobodna, ali oni poginili, — in stojimo tedaj pred nenaravnem, bi rekel smešnem prizoru, če ne bi bil tako strašen.
Evropske vlado trobijo v svet, da mora se mir ohraniti, in ljudje za njimi kričijo, in sicer nekateri iz neumnosti, nekateri z ironičnim ali hudičevskim smehom, mir se mora ohraniti, in mej tem gledajo vsi s križauimi rokami na Balkan, kjer se bije najstrašnejši boj. „Mir se mora ohraniti" velijo, — in s tem prouzročijo, da ovo najhujše nečloveško klanje še vedno groznejo postaje!
Kaj bode iz tega? Če vstaši ne bodo zapuščeni in izdani od vseh struni, Turki ne bodo vendar več gospodarili črez nje kljubu vsej Angliji, — če bi pa vendar vstaši bili zapuščeni in prevarjeni celo od svojih slovanskih bratov, in če bi bili — kar je sicer hvala bogu prav teško mogoče — vstaši ven dar podvrženi z Angležko pomočjo, potem bode Turčya da\je Životarila samo po povelju Angležkim, potem bode Turčija popolnem Ahgležka. Angležke ladije bodo v Dardanelih in s tem tudi na vratih crnomorskih, in Avstrija bode se potem čudila, kako bo šla še ta betvica naše Levantske trgovine v Angležko roke! — Na Balkanu pa bi v tacem slučaji vladala lakota, siromaštvo in smrt, kajti delavni slovanski narod še vedno ne bi našel pravice in svobode, in— smrtni „muhi bil ohranjen." — Balkan bi bil na pol puščava, — diplomati pa bi to imenovali: „status quo ameliore!"
Bog zatorej naj varuje vse jugoslovansko kristijanstvo in celo človeštvo pred nasledki
Listek.
En dan ženin.
(Smešljivka i* narodnega življenja, spisal J. Ogrinec.)
IV.
(Daljo.)
Poskočeku so cent teže odvali od srca. Zdaj si nekoliko oddahne; toda le za treuotek ! Ta gospod, ki je v svojej pastirskoj skrbi za izročeno mu čredo po celoj fari poznal slehrno ovčko in slehrnega kozla, tako tudi našega Poskočeka, postopi za dva koraka proti njemu pa nekako čudno gledajo ga, da si on brž ne more obetati ničesar dobrega, vpraša :
„No, saj Toskočck si ti, je-li?"
Poskoček prikima.
„Kako pa," pravi na dalje „meni se zdi: tvojega listka za velikonočno izpoved nij bilo še nič spregledati, nič !u
Poskočeku se pot izpahne po celem životu. Zdaj-lo je pa ujet!   Res ne ve, kaj bi dejal
in kako V — I, pove mu resnico, pa bo naj-laglje izhajal povsod, kakor mu je fajmošter ravnokar rekel:
„Nikar ne zamerite, gospod fajmošter!" pravi mu Jaz sem vse skušal in skušal, da bi prišel k izpovedi, pa nij se m mogel! Da vam po pravici povem : je pa to-lo pri meni, da jaz sem pri celej hiši sam človek, sam ! — Za to imam pa zmirom in zmirom toliko tistega prenašanja in prevaževanja okoli doma, da, kedar imam iti kam, vselej malo prepozno pridem vsakikraj. Tako tudi k izpovedi hodil sem, hodil, pa — na vrsto nijsem bil prišel, na vrsto nikoli!
„Meni se pa zdi," ugovarja gospod „da ti se le pripravljal in pripravil nijsi dobro, da bi bil opravil!"
„0 tisto pa tisto, gospod fajmošter, če hočete verjeti ! Pripravljal pa; le kakor mogel! Vselej, vselej sem zraven zidu počasi plazil se proti izpovodnici, in vem, da katerikrat bi se tudi bil približal do tjekaj, ko bi se ne bile
teh sedanjih političnih besed:  „Mir so mora ohraniti", in „status quo ameliore'u.
Stotnik Komelj in Slovenstvo.
[Izv. dop.]
Poznam Nemca, ki bi bil rad videl, da je njegov sin diplomat. Odpotovati je moral ta oče za daljši čas. Pri odhodu poprosi slovensko pesternico, naj z malim sinom nikedar drugače ne govori, nego slovenski; obljubi jej, ako bode sinek znal dobro slovenščino, lep dar. Vprašam ga, čemu to dela, ker sploh NemČeva lastnost nij, da se, naseljen mej Slovani, slovanščino uči. Prijatelj, to je lehko razumljivo, odgovarja mi, vi Slovenci ste čudni ljudje; vi se tujega jezika brez vseh težav v kratkem naučite; jaz sem sina odmenil za diplomatično kariero; tam mora več jezikov znati ; on je Nemec in v jezikoslovji okor-než; hočem mu to okornost po onej proceduri odvzeti. — Mož je morebiti pravo zadel ne da bi s tem talent sinu dal, ali drugače morebiti pomagal. Dejanje je, da se naš Sloven lehko tujih jezikov uči. Vzemimo n. pr. slovensko deklo. Ona pride služit v nemško družino ; ne besedice ne zna nemški; v par mesecih je uže ne moreš več v nemščini prodati in v jednem letu je tudi trdo kost spolnih členov prebavila. Ali idimo pogledat mej naše vojake. Mladi človek pride v belo suknjo morebiti iz visocega Pohorja, ali Turja ali Planine, ali Gorenjskega, par nemških cap, ki jih je iz miza-Tisch-riba-Fisch šole prinesel je uže zdavnaj pozabil; ali bolje, vzemimo fanta, iz navedenih krajev, ki naše šole nemške blaženosti nij užival, kojemu se še nijso „l)ie Schiitze deut-scher kultur" ucepili v našej, za cel svet nekej eksemplarnej šoli; ta in oni bosta nemščino kmalo toliko razumela; da ju bode kak Ne-
nekatere babnice po krivem zvile pred menoj v vrsto. Pa še tako bi bil le dolezel do iz-povednika, ali vsak pot, ravno ko sem imet uže poklekniti, pa je gospod zaprl linico pred menoj."
„1 to se ve!" pritegne fajmošter „ko bi bil ti potlej počakal le toliko še, da bi bil jeden grešnik izpovedan pred teboj, pa bi bila koj na-te vrsta !
„0-ne!" ugovori Poskoček ter pomaje z razpeto dlanjo. Kedar sem pa potlej res potrpet še toliko, kolikor vi, gospod fajmošter, pravite pa je zapored vselej gospod izpovedni k ravno pred menoj ubegnil iz spoved-nice. Bog ve, kako je to? Jaz pravim, da meni je narejeno tako, da se me izpovednik kar boji ka-li;patudi tista Trežvekarjeva Meta — saj vem, da jo poznato — tako pravi, da mi je narejeno! Ehe, prav narejeno mi je, narejeno!"
„Ne bodi priprost in babjeveren!" zavrne ga gospod, „narejeiio nij nobenemu člo-
mec stotnik lehko ošteval brez gluhih ušes in tudi tolkla jo bosta tak za silo, mej tem, ko je kak magjarsk polk 10 in še več Let kje mej Nemci garnizijoniral in vsi brkasti huzarji jo nijso spravili črez kak robat: guten Mor-gen, narobe, mesarji in krčmarji so se in se morajo navaditi par magjarskih fraz. Ko je še bilo nekaj Italije, naše in ko je avstr. politika italijanski tamošnji narod hotela s po-sadnim stanom ukrotiti, bili so nemški polki tam dolga leta, ali italijanščine se je le red-kokrat teh Nemcev kdo dobro navadil; bili so ti Nemci, neglede policaj nega njihovega značaja, zasmehovani tudi zaradi tega, ker jim je italijanščina tekla toliko kruljavo.
Ta Slovenčeva jezikoslovna lastnost bila bi velike koristi v narodu, ki po velicem številu imponira, za naš mali narodič je za sedaj škodljiva, ker ta lastnost odpira tujstvu vrata v naše svetišče, naš jezik in naše navade. Ta lastnost in poželjenje menj izobraženega človeka, bahačiti se z znanjem tujega jezika pri vsakej priložnosti je krivo, da je naš jezik n. pr. v ravnini in okolici mest tako popačen; v tej lastnosti našega naroda je germanstvu najboljše sredstvo, da naš rod potujčeva. Škodljiva je ta lastnost v naših razmerah, pravim in če korist posameznih, ki nemški umejo, merimo s škodo, kojo skupni narod s tem trpi, našli bodemo veliko preteževanje na fikodljivej strani. Dokazalo bi so to lehko v daljšej razpravi, ali potem članek preveč naraste storim to drugokrat. Za denes naj za dostuje to dejanje; da naš Sloven, ki se lehko tujščine poprime, nosi koder le more par nemških ali italijanskih cap v svoj jezik in da na tak način narod jezika, kakoršnega so naši literati našli čistega v narodnej pesni in v narodu, kojega tuje valovje kakor gori v naših hribih še nij dosta lizalo, koji se pa piše in pisati mora, ne razume in da se tako omika mase naroda, ki je vendar le na podlogi materinščine mogoča, zavira, katera škoda je protiv koristi posameznih, ki jo ti imajo po znanju tujega jezika, velikanska. To je naša slaba stran, mi jemljemo prelehko tuje, novo mej nas, premalo nezaupljivi smo proti tujstvu in to tudi v konservativnih narodnih krogih in to je rak v našem narodnem telesu. Najboljše škarje tega raka pa so naši vojaci.
Naši polki so gnjezda najodurnejšega po-tujčevanja. Nijseni dozdaj imel priložnosti, življenje v jednem naših   polkov poskusiti,
letos se mi je podala ta last in reči moram, da od sqd*j pnv dobro razumevam germanizacijo naših pokrajin zgoraj Maribora, potuj će vanje naših mest in trgov tu in tam. Železnice in tovornice naša nemška šola in neposredna dotika s tujstvom je navarna našoj narodnosti, ali vojaštvo naše je najhujši razdiratelj našega jezika bil in je še.
Idimo v dobo nazaj, v kojej je naš rojak 14, 8 let neprenehoma nosil „suknjo belo". Tedaj je bil absolutizem v najlepšem cvetji in ta absolutizem bil je sovrag posebnostim, značajnostim posameznih narodov, vse je hotel z železno roko pod jeden klobuk spraviti; ta absolutizem smatral je Slovenstvo le kot južni del Nemštva. Kakovo mesto imela je naša materinščina pri naših polkih v tacih razmerah? Tu si nijso možje dolgo glave belili. Proč ž njo! Pač, dokler je novinec trd Sloven bil ter še nij umel nemščine, jemala se je slovenščina kot sredstvo, s kojim se je fant uvežbal. Ali dolgo to nij trajalo. Zapori pa batina storila je skoraj nepotrebno to sredstvo. Fant naš se je moral nemščine naučiti, ker, dokler te nij znal, bil je zaradi nerodnega vežbanja zaprt; dokler nemški n\j znal, nij dobil zvezde, ker njih uže prva šarža, „gefreite", moral je znati nemški.
Dokler Sloven nij bil poneračen, stal je zmirom mej zaporom in batino. On je hočeš, nečeš, moraš, se moral učiti nemški, kakor muzikaš vojaški, ki se tako dolgo zapira, dokler ne zna kakovo reč. In rodkokrat slišal je naš fant domovinske glasove iz ust zvez-datnežev, iz višjih celo ne Tu se je morala našemu fantu misel ustvariti, da je on kot „windischer" ničla, da pri vojaštvu le ta kaj velja, ki nemški tolče in učil se je, kar seje dalo; časa je imel dovolj, zapori so mu ga dajali. In ker mu je naravno včasih le spomin na dom prišel, ker svojega jezika nij pozabil, govoril je ta svoj jezik pomešan z nemškimi frazami in tako se je rodila ona rezanca, ki nam ušesa trga, kadar jo le v par stavkih čujemo.
To zmes nemških fraz in materinščine nosil je fant domov in tam jo tisoč in tisoč tacih razdiralo s tem ričetom naš rek in Če se je ta Se dosta Čist po večjem ohranil v naših gorah, imamo se zahvaliti tem našim goram, kjer naš konservativec ne sprejme tako z lehka kako novost, mej tem ko so ti nečisti jeziki v ravnini in posebno v okolici mest,
kjer je razpoloženje za sprejem dobrega in slebega večje, brez ovir grdili naš jezik; da se je naš rod še ohranil do zdajšnjega števila, zahvaliti imamo to našim goram in gozdom in našemu ženstvu, ki je a sveto roko zmirom in povsod netilo ogenj na oltarjih domačih far.
(Kunec prih.)
Jugoslovansko bojišče.
V < 'moj gori so zaprli vse šole kneževa zapoved poziva vse za orožje sposobne može* in jim nalaga naj se vsak obskrbi z živežem za štiri dni. — Vse poročila o kacem nesporazumu s Srbijo nijso resnična. — Kar je bilo brezposelnih tujcev v Ornejgori, pozvani so bili zapustiti deželo.
Mej begunci okolo Dubrovnika začela je smrt kositi. Vojaški zdravnik, ki je bil tja poslan na pogled, rekel je da kuge nij nobene, le živeža imajo ljudje premalo in od lakote zbolevajo. Avstrija jim namreč daje po 7 novih krajcarjev na dan. S tem je teško živeti i raji.
Iz Siska se poroča, da je bila v Kozari planini 9. junija velika bitka mej Turki in vstaši. 5000 Turkov iz Prjedora, Kostajnice, Dubice in Banjaluke in sosednjih krajev je dogovorno planilo na vstaše, kateri so jih pa nazaj vrgli. Turki sami pravijo, da je bilo vstašev preveč.
Iz Metkovića se javlja, da je Muktar-paša vzdignil se Nikšić provijantirat. Torej bode kmalu boj tudi tam.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 13. junija.
Iz M)mbuwj4* nij druge važne notranjepolitične novice, zato preiskujejo listi srca in obisti novim upravnim sodceni aH svetovalcem. Konstatirajo, da so vsi vladni, le Stranski in Winkler sta Slovana a tudi — bivša uradnika.
Na O//se izvajajo sedaj nove postave o upravnoj organizaciji.
Vn*»"J«fc «lrfctive.
Iz ttelt/v4*<tt* se omečejo in preklicu jejo vse zadnji čas iz Zemuna raznesene neugodne vesti, da je Srbija Murata priznala itd. Za to tudi najnovejše iz sumnjivoga Carigrada razglaševane vesti, de je Srbija miroljubivost in priznanje celokupnosti turške države v iS tam bul u izreči dala, — ne moremo verovati.
Ruskej vladi služeči bruseljski „Nord" Antjleivu* Disraeliju in Derbvju pravi, naj
pregrešnih vraž in praznih ver; zato, ko se premalo briniš za izpoved in pa za cerkev sploh!" svari ga gospod fajmošter.
„1, kako bi se brinil, ko sem sam!u odvrne Poskoček.
„Sam — sam! — Pa nikdar ne bodi sam !J zavpije jezno gospod.
Zdaj-le, pri teh gospodovih besedah, pa se izpred Poskočeka prevleče megla, ki mu je ves čas dozdaj takć temno ležala preko glave, da nič več nij videl in vedel, po kaj je prav za prav uže zašel v lo — to presveto hišo k gospodu fajmoštru. Zdaj ze mu stiskana duša oprosti in razjasni: natanko si domisli, kaj naj bi govoril. In ker je mej tem dolzim moževanjem tudi spoznal, kako zgovornega in še dosti prijaznega gospoda ima pred so-boj, sklene v tem trenotji, ko mu sam tako rekoč kar besedo vleče z jezika, povedati mu kar naravnost in od srca, po kaj je prišel.
„Visokočestiti gospod fajmošter!" pravi
veku nič! Vsak si sam nareja, kakor si sam 1 hoče!"
„No, saj vam verjamem vse, zato, ko vi, gospod fajmošter, tako pravite; toda jaz si pa ne naredim tako, kakor bi si sam hotel! Ne veste, kak6 sem uže skušal in skušal, da hi si iz bajte naredil grunt, pa še denes ta božji dan imam bajto, no, pa vendar vso z nova prekrito! Pa koliko in koliko še družili reči se mi ne nareja tako, kakor hočem in bi rad! Zat6 trdim jaz: čo res ravno vsa-cemu nij narejeno — meni je pa, meni! Jaz pa tudi vem, zakaj? Zato, ko sem moški pri hiši! Meta, tista Prežvekarjeve mije dejala: „„Pri kateri hiši je samo en moški, tistje leto vsi uroki in vsa taka nemarast!""
»Poglej ga poglej !u začudi se gospod „ti nikoli menda pri nobenej pridigi nijsi in pri krščanskem nauku nobenem, da imaš toliko teh praznih in pregrešnih vraž: da morda veruješ še na copernico ka-li ?
„0 ne, ne, gospod!" zavaruje se Posko-
ček. „Kar je res, to je res, da časi malo krasnim, ker, kakor sem vam bil uže poprej povedal, imam zmirom toliko opravka doma, da se kar odtrgati ne morem od hiše — ker sem — sam! Sem pa vendar pri vsakem vašem pridigovanji, če prav navadno stojim bolj tam za vratmi, ker nečem, da bi ril tija naprej pa pehal ljudi tija po cerkvi. O, sem pa, sem, gospod! In dobro sem uže slišal vas, ko ste pridigovali, kako greh so tiste prazne vere, tiste vraže in pa copernice — sam bog jih varuj in mamka božja! Zato — — le bog mi ne zadeni, da bi jaz veroval na nje na copernice! toda — vem pa, da so ! No; zakaj imata pa moji kozi časi malo menj mleka, časi pa malo več? zakaj se časi raje omede, časi pa neraje? In pa, zakaj sem križevega tedna lani hodil celo noč vse križem doli po polji, kakor vrtoglav — pa vendar nijsem prišel domov notri do dne ne! Zakaj ? Dobro vem: uročile so me bile copernice!" „Bog ti pomagaj! Vidiš, ti si uže poln
jasno povesta kaj Angleška hoče. Če hoče mini, naj bode složna z druzimi vladami, ker je to najboljši pomoček. Če pa hoče ona razdvojiti Evropo v dva taborja, pomen j a to občno veliko vojno in iz rovan je Turčije — pa naj to na ravnost pove, Kontinentalna Evropa se bode po tem ravnala in angleški narod bo odloČil si.
Turi*; zaklani ali „samomorjeni" sultan Abdul-Aziz je baje pustil 100 milijonov frankov privatnega premoženja.
Dopisi.
Iz PcftMtoJn«* 9. junija |Izv. dop.] Ker neče spretnoje pero opisati binkoštno nedeljsko svečanost, hočem jaz se nekoliko ove spominjati. Letošnji obisk znamenite naše jame bil je velikansk. Udeležilo se je svečanosti mnogo mnogo ljudij raznotere narodnosti. V jami je bilo črez 6000 ljudij. Tudi Slovani bili so mnogobrojno zastopani mej njimi posebno Slovenci.
Mirni, nestrankarski opazovalec moral se je uveriti, kako si slovanski jezik čim dalje več tal pridobiva, da ne bode celo od nasprotnikov več toliko zaničevan, kako se slovanski duh povsod vidljivo krepi.
Vsaj pa i živimo v velevažnej dobi, katera nam daje pogum vztrajati v narodnej borbi, katere končna sijajna zmaga ne more biti več daleka.
Smem trditi, da se je ▼ očigled boljše bodočnosti naše, binkostni ponedeljek zbralo v našej priljubljenoj Postojni toliko domačinov, zbralo toliko pevcev. Kamor se je kdo podal, čul je narodno petje. Prepevalo se na plesišču v jami, pelo se je pred jamo, na dvorišči g. l)oxata, posebno izvrstno pa na vrtu g. župana Vičiča, kjer so se Času primerne pesni: „&ta čutiš", „Slovan" in druge, v koru najmenj broječih 30 osob, katere so bile z velikanskim aplavsom distinguiranega slovenskega občinstva sprejete.
Pelo se je korektno s takim čutom in ginljivostjo, da je mnogo gospodov navdušilo do plamtečih govorov. Prvi govornik je dokazoval, da je Postojna slovenska, narodna, katera si prizadeva nemčurski madež popolnem izprati; spominjal se je i krvaveče naše brate na jugu, živo priporočal slovansko vzajemnost, na kar so se dolgotrajajoči živio-klici razlegali.
Drugi govornik se je zahvalil predgovor-niku za ginij ivo globoko v srca segajoč ogovor
in izrazil željo bolje nade, da se na leto sigurno Jugoslovanska pevska društva in slovanski pevci posamezniki tu snidejo.
Temu govoru sledili so drugi, navdušenost je do vrhunca prikipela, ko je neki govornik omenil, da — prijatelji Turkov — ne zaslužijo boljšega konca, kakor sultan Abdul-Aziz. Pozno v noč se je še popevalo in na-pevalo, pevcev, akoravno so vedno odhajali, nij hotelo nikada primanjkati.
In tako bil je dan končan, cestno za nas Slovence dovršen, vsakateremu udeležniku vesele in navdušene pevske družbe se jo brala radost na obrazu, in vsi smo si želeli, zopet jednako veselo snidenje.
Omeniti se pa mora, da so bili pevci Ljubljančanjo prav v pičlem številu zastopani, vzlasti pri g. županu, kjer se je petje najpozneje vnelo, nij bilo nijednoga Ljubljančana videti.
Vrli pevci bili so iz Vipave, od Gorice, Trsta in nekoliko druzih Notranjcev. Doktor Lavrič jih nij peti vadil, ali on osnoval jo čitalnice, narodna društva, ljudstvo vzbujal iz narodnega spanja, ga vnemal za vse, kar je je lepo, in posrečilo se mu je ustvariti trdno, nepremagljivo stražo proti italijanskemu navalu.
Ko bode mili naš narod povsodi tako čil in krepak, kot naši zahodni bratje, nij se mu bati nikdar za njegov obstanek. — Da se zopet vidimo!
Domače stvari.
— („Laibacher Tagblatt") organ privandranih naših Nemcev in domačih zani-čevanih rcnegatov Slovenstva ter zastopnik turških nabijalcev na kolec porablja slabo stanje banke „Slovenije", za katero pa nij nič potrosil ter ga torej malo skrbi, da udriha po narodnej stranki. Mi mu priporočamo rajši ustavoverni umazani „chabrus," ustavoverni pogubni „krach," bivšo tukajšnjo filijalo usta-voverne štajerske eskoraptne banke, ustavover-nega „kreditvereina," Ofenhajmov in Giskrov, Brandstetterjev in drugi nemško ustavoverni nschwindel" v preudarek in pobožen premislek. Čestito glasilo kranjskih Turkov bode potem domislilo se na znani pregovor „im hause des gehiingten soli man nicht vom strik reden," in ne bode nas vabil v tak ustavoveren tabor. Pred svojim pragom pometajte nemšku-tarski hinavci!
— (V Zalogu) je načelnika postaje g. Bergera 8. t. m. po noči ko je Blužboval mrtvoud zadel in je vsled tega umrl. 11. t. m. zjutraj  ob  10. uri bilo je njegovo truplo v
'navzočnosti mnogo njegovih kolegov in čestil-cev blagoslovljeno in potem z opolu dnevnim poštnim vlakom v Kapfenberg, njegov rojstni kraj, popeljano. Ranjki bil je baje jeden onih zmernih Nemcev, katerih se pri nas tako malo nahaja. Bodi mu zemljica lehka!
— (Na smrt obsojen.) Povedali smo bili ob svojem času o strašnem umoru pri Skofjej Loki. Dva izpridena fanta sta nedeljo zjutraj mej mašo prišla v samotno kinetsko hišo in tam ubila domačega sina in hčer in poropala kar je bilo denarja: le nekaj dvajsetic in tolarjev, ker je gospodar drugi denar, za deske skupljen, katerega sta roparja iskala, baš soboj nosil. Predvčeranjem so ljubljanski porotniki v tem sodili, oba morilca kriva iz-poznali, in je starejši obsojen na sin rt na vešalih, mlajši pa na 18 let ječe. Oba sta bila „dobre volje," kar kaže njiju spačenost. Jutri prinesemo natančno poročilo porotne obravnave.
— (Razbojniki.) V Trst se poroča, da je 11. junija napalo jednajst oboroženih in počrnjenih razbojnikov blizu Buj v Pri-morji poštni voz. Kondukter se je v bran postavil, a bil usmrten. Dvema popotnikoma, ki sta precej denar in drugo oddala, nij se nič zgodilo Roparji so potem oplenili poštni voz in 1900 gold. poštnega denarja vzeli. Baje da imajo uže 3 razbojnike.
— (V Ljubljanico padel) je včeraj nek delavec pri Češkovej fabriki za koce, ko se je s čolnom vozil na drug breg. Prišel je pod čoln in utonil bi bil, ko bi ga ne bili mesarski hlapci zagledali borečega se z valovi na pol pod čolnom. Potegnili so ga z železnim mačkom ven, a pri tej priliki so ga z železnim ključem tako za ramo zgrabili, da mu je žila pretrgana in sedaj v bolnici leži.
Razne vesti.
* (Dvoboj) Iz Prage se poroča, da je bil zarad Kolovrat - Auerspergove stvari nov dvoboj mej aristokrati. Jeden duelantov je ranjen.
* (U h o j.) Dva kmeta v Koštenjaku na Hrvatskem sta vino pri zidanici skupaj pila, pa še domov vzela vina. Jeden je šel večerjat, drugi ga je v hlevu čakal, da bi potem složno še dalje pila soboj prineseno vino. Mej tem pride brat večerjalca, lastnik vinograda
Pokoček s povzdignenim glasom in bliščečimi se očmi „saj tudi jaz uže dalj časa tako spre-mišljujem in menim, da bi bilo veliko, bolje za me in ne mara še za koga druzega, ko bi jaz ne bil sam, kar sam! In — saj boste hudi, če povem — zato sem pa prišel denes, da bi se z vami, gospod fajmošter, zgovoril, kako bi bilo, ko bi si jaz poiskal Se jednega človeka k hiši?"
„Kako meniš to, kako?"
„1 tako, menim, da bi bilo najbolje, da bi lehko rekel, da imam svojega človeka."
„Oženiti se tedaj misliš, oženiti — če te prav zastopim?" pomaga mu fajmošter izpeljati besedo.
„Da, da, da, da, da —" priteza na vso moč Poskoček, in požiraje ploho slin pa pri-kimovaje z glavo in z obema rokama, hiti ponavljat: „Da, da: oženiti, oženiti! Zenitov, ta bi bila za me!"
Fajmošter pohodi molče nekaj po sobi, potem pa mu pravi:
„1, tisto uže sam veš, kako je V Kakor sem jaz ravnokar spoznal te: krščanskega nauka ne veš, kakor je treba za zakon, da je dober; toda, če misliš in vidiš, da bi potlej ne-fiuTo kaj bolje, pa če imaš toliko, da bi mogel živiti še nekaj družino —"
„0, vse, vse, kar pravite, gospod fajmošter," popade hitro Poskoček z besedo. „Vse mi potlej pojde na bolje, posebno v cerkev bodem potem veliko ročneje lehko hodil; imam in pridelam pa tudi toliko, da bi še kaka dva ali trije lehko zajemali pri meni!"
Po malem  pomisleku fajmošter vpraša: ,,Ko bi ti bog dal pa Še več družine, kaj več otrok?"
Poskoček je v hudi zadregi za odgovor na to sitno vprašanje. Ker pa nekaj vendar mora uže reči, podrza s podplatom po tleh, ter navzdol povešaje oči, pravi:
„0, saj pa ne bode, ne bode tistega! Jaz menda malo molim premalo, da bi mi bog rreveč dajal kakošne dobre reči."
„Ali ti, ki si tako nekako malo in slabo podučen — da bi le znal otroke odgojevati in izrejati?" podtakne mu gospod še to, nekaj kimaje z glavo.
,,IIo, tisto je najmanja skrb! Znala jih bo ona uže kako ongaviti; pa tudi jaz nekaj vem, tudi! Dokler so majheni še in nemajo zob, dajati se jim mora kaj mlečnega in bolj mehkega, da si zob ne polomijo; potem pa kaj tršega, kar je."
„Poskoček! ti me ne zastopiš! To, telesne potrebe, te nijso poglavitna reč! Jaz menim: odrejati otroke v strahu božjem, v krščanskem nauku! To, to, ljubi moj prijatelj!" rekoč mu potrka na ramo.
„Ilni," ugane mu jo Poskoček ročno, „za tisto pa, kakor hitro izkobacajo izpod strehe, pošljem pa jih k vam k izpraševanju, ko vem, da vi najbolje znate te reči, bolje kakor jaz, in tudi kakor bo znala moja žena."
(Daljo prili.)
iz katerega je bilo vino, v hlev in najde pivca ter se tako razljati da ga z nožem usmrti. V Zagrebu je bil obsojen na tri leta.
* (Časnikarstvo v Kini.) Do leta 1801 izhajal je v Kini samo jeden list namreč Tekinski časnik. Prva številka onega časopisa izšla je pred tisoS leti in sicer leta 741. Ta časnik izhaja od zgoraj imenovanega lota neprenehoma vsak dan okolo polu dne. Od leta 1801, od kar so Francozje in Angleži Peking priborili in ker so ondotni dvor prisilili, da uvede diplomatsko zvezo z druzimi evropskimi velevlastmi, povzdignilo se je kineško časnikarstvo, in po celej deželi nahajajo se listi v kojih vodnih Člankih bičajo barbare solnčnega zahoda (Evropejce), tudi se nahajajo brzojavi iz prvih velicih mest. Glavna urednika „Pek. državnega časnika" stanujeta v cesarskej palači, list ne velja nič, dobe ga uradniki in župani, prvi list vsake številke pa mora dobiti cesar sam.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leko in brez stroškov po izvrstni
Rmlesciere In Barry
30 let aie Je nij boleini, ki bi jo ne bila oidrs-vila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraičenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prane, i na jetrab; zleze i naduho, bolečine v ledvicah, j etiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, neBpanje. slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo iumenje v ušesih, slabosti in blevanie pn nosečih. otožnoBt, diabet, trganje, shujsanjo, bledicico in pre hlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje nego doj niči no mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez VBake medicine, mej njimi spri eevala profesorja Dr. VVurzorja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicino na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelande, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-stuart, Markize de Brehan a mnogo družili imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Spričevalo it. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja,
Bonn. 10. juL 1852.
Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t d. pri kamnjn, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scaJni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obiatih in mehurji, trganje v mehurji i. t d. — Najbolje in iti neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs aih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu (L S,) Kud. W ur zor, zdravilni svetovalne in čle: mnogo učenih družtev.
rVinohester, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaia izvrstna Revalesciere je ozdravila večletnt i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprt j«, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam gledl vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam
James Sboreland, ranocelnik, §6. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856.
Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barry vsMtransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec
Spričevalo št. 76.921.
Obergimpern, (Badeusko), 22. aprilu 1872.
Moj patient, ki jo uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vuetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry po-polnama zdrav.
Viljem burkart, ranocelnik.
spričevalo št. 72.618. La Roohe sur Yon, 30. julija 1868. Vaša Revak-sciero ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čutnicnih boleznij, katere so ne deBet let mučile.
(Gospa) Armanda Prevost, posestnica.
Revalescičre je 4 krat točnoj ša, nego meso, ter se pri cdraščenib in otrocih prihrani 50 krat več n« ceni, ko pri zdravilih.
< plehastirj pušiouh po pol fhnta 1 gold. 50 kr , 1 ant ii gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov M gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold, U* vHleaciore-J^iscuiten v pusioak in Rovalosciere-Chocolatče v prahu ._■ \na l gld. 50 kr., 24 taa 'A gl Mj 4* tas ; iu 50 kr., v prahu za 120 ta* 10 gl. Prodaje: D u Barry tk C o m p. na Dna*|l, W»ll-rtuohKUMbe it. 8. kakor v vsoh mestih pri dobrih I« Tarjih ^r> ^pecerijakil: trgovoiu; tudi razpošilja du-j^i.u tuš* os ■ >n si^:e po poetnib -akn*"'""^ ah pjvzetjih. V LJubljaau Ed M . h r, J. S v o b oda, lekar pri „zlatem orlu", \ lteltl pri lekarju J. Pro damu, v Celovcu pri lekarju Birn oaoherj u, v Npljelu pri lekarju Aljiuoviću, v Trsta pri lekarju Jakobu Serruvallo, pri drogeristu P. Rocoa Ju J. Hirschu, v Zatiru pri A mirov itu. (7)
Dunajska borza 13. junija.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih .   66 gld. 20
Enotni dri. dolg v srobru 69   „ 10
1860 drl. posojilo   ... 109   . 75
Akcije narodno banki> 831   , —
Kreditne Akcije 140   . 50
London 190 86
Napol.........9 »61
C. k. cekini.......5 77
Srebro ... 103 20
sLoterljne srečko.
V Gradci 10. junija: G7. 21. 50. 13. 2. Na Dunaj i 10. junija: 48. 87. 90. 16. 83.
Fraiic-ove esence za življenje.
Gotovo in skušeno sredstvo proti večini boleznij z vspešnim učinkom in sicer tako, da bi morala vsaka gospodinja tuko zdravilo pri hiši imeti. (53—11)
Jedino pravo dobiva se pri
€»ral>ricl Plccoli,
lekarju, na dunajskej cesti v Ljubljani.
♦♦♦♦♦♦"»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦4
mm Strelovod ■■
najnovejše konstrukcije,
za obrambo za vsako vrste posestva, cerkve, samostane, graščino, gospodarska pos'opja, magacine, parne dimniko itd. prodaje prav po ceni
Ignacij Tag-lclclit.
Zaloga je na Dunaji, v mestu, Heiligen-kreuzerhof, (I. Schonlaterngasse 5). Stroškino ceno razpošilja zastonj. Naročila
iz deželo se takoj izvrše. (151—6)
mM Zaradi uze pripetenega zamenjanja imen, prosi se uljudno, ime in naslov natanko napisati.
a m m P o  1 T?
° 03 b »/ir
»— c o j
O [jr— —
E     o -
~~ cr as o
~ < S.
3
mM.
pup
-i
* <
o
2-2. £. o
b -   b -
w 2. o
e,    S.    o-    2. 2
2. m -L
5,- VH.
g d. 8e o.
- 3 ^
O le,
Z- 33
2 a
S
Cl, ^
O
r* G
9
"o o a a<
i I I I
ft rsi wm*
1 B
C—i m<
9 s*
SilŽ
5 W*e
B s I a, wjB J3 S
OB
II
ai jo T 3
.5
»°3
S S' H
* <* w
Q 9r 2
90 ^
g « S
* 9o 1 % %
Bi H
I R
I I
7 B f I
hO «
-:B 3 ? S §
£    1 5-5-
B
c s-
5' Q
o.
I
M ta o.
§ a*
p)
Ž; [i
Štev. 7851.
Senožeti v najem!
V petek Hi. Junija t. 1. do polu dne ob 9. uri se bode košnja mestnih senožeti v Lattermanovem drevoredu pod Tivoli po očitni dra/bi v najem dala.
Kdor želi te dražbe udeležiti se, naj pride določeni dan na omenjene senožeti v Lattermanovem drevoredu.
Mestni magistrat v Ljubljani,
9. junija 18 7 6. (177-1)
Jedina trgovina na Dunaji!
katera je ugodna za tako slabo čase, sklenila je cene blaga So za 30 °/0. znižali in ta je
KineSkega srebra fabrikna zaloga
11. IBettellielum & (o.,
mm Veljalo je na primer, mm
6 žlic Za kavo 6 navadnih žlic 6 nožev za obed . , 6 vilo „    . ,
1 vol. žlica za juho , 1  n     *    • mleko 1 moka Bklediua z žlico
gl. 3.60,
1 7.50,
„ 7.bO.
„ 7.50,
, ft-, 3—, 6.-,
sedaj gl 1.50
■
„ a.so
4 1.SO
- a.-
pr^J
sedaj
1 posodica za slad
kr,r s pokrovom    gl. 4.—, gl. 1.2©-
6 mal. tas la slndkor „ 3.50, „ l.ao-
l posodica za maslo  „ 3.—, „ i.so
.1 korke s podobami   „  3.—, kr. »O-
l par svečnikov   .   „  6.—, gl. H.—
1 majuika za Ouj .   „  8. — , „  S«—
1 posoda za oljo i oset „  8.—, „  5.— Foaebncgu opazovanju vrothio!
6 nožev, 6 vilic, 6 žlic
6 žlic za kavo,
vseh 24 komudov v
1 e   antnom ctuiju n; gl. 24 sa :1. 50 kr.
mesto gl. 24 samo 9 gl
6 desertnih nožov, j vseh 24 komadov v 6 „ vile, lelegantnem etuiiu 6 „ žitc, [ iiamc.Mlo gl. 2b 6 poslavcev za nožej  samo gl. 11.75.
NttJnovcJNtt pasti* za čifičenje zlatnine, srobrninu in kiueski'ga srebrn, škatljica 25 kr., 6 dkatljic gl. 1.20.
Jako lepe tase, majolke za kavo in čaj, servico za čaj, stoja'ca za. pogrnene mize, girandole, posipalci za s sdkor, čašico za jajca in garniture za jajca, posodice za zobotrebce, sponke za servijeto itd. itd. Na vzunaj razpošilja se točno in vestno proti poštnem povzetku. Na zahtevanje dopolilja se tudi raaločeni cenik brezplačno. (142—4)
Elegantne obleke za poletje
iz parnima (lustre) samo.....gld. 13.—
iz pravega platna samo.....„    11.—
iz ruskega platna samo.....„ 8.50
gld. 6 — Lustre Sacko — gld. 6
rxaaT7-e£5e3 IzHoiri pri
M. Neumann-u,
v IJul>IJ«iiii. Iiiikiuaii-oveJ liisi.
Zunanja   naručila  oskrbe   se proti poštnem povzetku in nepristojno izmenja se brez ugovora. (i78-i)
Jzdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina m tisk .Narodne tiskarno'