Dopisi. Od sv. Križa pri Ljutomeru. 21. maja. Poseatniki mlinov na Muri so po povodnji silno poškodovani. Dne 13. niaja začela je reka ob 5. uri zjutraj čez 8vqj vodotok siliti in v 3 urah je bila vsa okolica jezeru podobna ter so le se po čolnih zamogli do mlinov, iz kterib se je nekaj rešilo. V nekterib krajih pa ni bilo mogoče akode braniti, ter je voda nekaj mlinov pobrala, druge silno poakodovala, kakor tudi polje, po kterem se je bila razlila. Čemu je v Ljutomeru telegra- fična postoja, da ni nevarnosti Ijudem naznanila, čeravno je dan poprej dvakrat iz Gornje-Štajerskega se naznanilo, da silna povodinj mostove podira. Dež. predsednik baron Kiibeck je na prvi žalostni glaa brž vse potrebno poskrbel in sam tekel v poplavljene kraje; o tukajšni politični gosposki pa nam še to ni zaano, da bi bila ljudem pretečo nevarnost na znanje dala. — Nesreča je tolika, kakorane najstareji ljudje ne pornnijo. Iz Ijutomerske okolice. Čitalo se je minolo jeseu v nekej štev. ,,Slovenskega Gospodarja", da je J. Klemenčič, posestnik v svojej gorici na Stari ceati F. Mavriča obstrelil. Ta je dobil strašno rano ter tudi oko zgubil. Menil je, da dobode od K. kacih 800—1000 gld., ter je že na ta račun večkrat v kozarec pogledal. A ukanilo ga je! Kacih 80 mož in med njiiui tudi nekateri gg. iz Ljutomera, so rekli, ,,da bi ga (M-a namreč) vaak ustrelil bil, ako bi ga našel v gorici." To je potrdil županski pečat iz Stare ceate in ae 4 drugi župani. 19. maja t. 1. so bili pred celjsko sodnijo, — a Klemencič je spoznan nekrivega. Od sv. Kunigunde pri Konjicah. Hribovci se pečamo z gospodarstvom in imamo več veselja z božjimi kakor s političnimi stvarmi. Naj Vam torej v tem oziru nekaj poročam. Lani smo 3 nove zvonove 2800 funtov težke pripravili in že do malega izplačali. Vliti so v Mariboru in so lepo uhrani, ter k staremu zvonu dobro glaaijo. Priporočenja vreden je zvonar g. Dencel, ne samo, ker je svoje delo dobro zvrail, tudi zato, ker ae za nepoplačani dolg črez določeni čas — brez vsega pritiskanja — voljno čaka. Letoa smo pripravili novo turnsko uro, ktero je naredil g. H r a s tnik v Laškeni trgu — prav močno in lepo — dozdaj je pravilno tekla. Tudi ta umetnik je  zaupanja vreden, ker je že nad 80 turnskih ur izdelal, in ni predrag v ceni. — Spodobi ae domače umetnike podpirati, da imajo zaslužek in pa priložnoat skazati se. Marljivi, za božjo čast vneti farani, so omislili letos 2 mašna plajšča, nebo in precej cerkvenega perila — vse s prostovoljnimi darovi. Tudi aolsko in kaplansko hišo smo lani vnovič pokrili in olepaali, ker želimo omike mladini in pa duaevne pomoči po duh. pomoČniku, ki bi otroke podučeval in pa tudi župniku v pomoč bil, ker je fara velika in pa nied vsemi pohorskimi najbolj težavna zavolj mnogih globokih breznov; pa naše veaelje bilo je kratko, že pred veliko nočjo smo zgubili dubovnega pomočnika, in Bog ve, kedaj da drugega dobimo. Kakor po drugih krajili imeli smo tudi tukaj hud mraz. Due 17., 18. in 19. maja je pozeblo akoro vse! Vsi čutimo, da nam bo treba božje pomoči iskati po vesnični pokori. Vemo namreč verni kristijani, da dela pratiko Tiati, ki je rekel: „Iščite najpred nebeakega kraljestva, in vae drugo vam bode dodano". ,,Vse drugo" se nam mora ,,dodati!" Kaj? Vse, kar ni v naših močeh: ugodno vreme, zdravje pri ljudeh in živini in brez atevila drugib reči. Kmet orje, seje in obdeluje viuograde in zemljišča; več pa — ne more, nvse drugo" je v božjih rokah! Toliko pa najpriprostejsa pamet spozna, da ne movemo pričakovati zaželenib ,,dodatkov" od zgoraj, ako se Bog tako silno in sploano žali, kakor ae dan deneanji godi. Svet si je obilno zaalužil kazni; čas je misliti na pokoro, da najdemo milost. Iz Celja. Druga porotniaka seja pri celjskej okr. sodniji je trajala od 11.—23. t. m. in razsodbe porotnikov bile so za vsem ostre. Dne 16. t. m. sta bila po izreku porotnikov Jožef Bezjak in Mica Simonič oba k smrti obsojena, ker je B. moža Mice, Jmja, uamvtil in ga je ona k temu napeljala. Dne 21. bila sta pa 2 fanta v 31etno težko jeco obsojena, ker sta 20 gld. siloma uplenila. — Vreme je pri naa neugodno, prvi in drugi mraz je veliko škode napravil pri sadju in v vinogradib, ae trava z drugimi zelišči je zavoljo dolgega mraza in mokrote rujava postala in rast zastala; bojimo se budega leta.