SLOVENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. Registro National de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA •>*" Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-8667 Bs. Aires AÑO (Leto) Vin. BUENOS AIRES, 15. DE MAYO (Maja) de 1937 No. (Štev.) 19 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctva. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Ničmalodušja! KRONANJE KRALJA JURIJA Vi Odkar sta Jugoslavija in Italija podpisali sporazum, .se nekaterim zdi, da ie vprašanje Slovencev v Julijski krajini potisnjeno V ozadj3 in celo da sploh ne obstoja več. Tak občutek imajo nekateri, ko prebirajo starokrajske liste. V resnici pa ni tako. Jugoslovanski narod slej ko prej čuti z usodo svojih zasužnjenih bratov onstran meje in nestrpno pričakuje za sedaj žarek svobode, ki jo je Italija obljubila ob sporazumu slovenskemu in ¡hrvatskemu lj'udsfcvu y svbjih mejah, za pozenjši čas, ko bo pravica prišla do veljave, pa še mnogo več. Kot izvemo iz pisem, ki jih prejemajo naši izseljenci od svojih iz domovine, naši doma ne vedo nič točnega, kakšna usoda jim je namenjena za v bodoče. Temu se pač ni čuditi, kajti nobenega javnega tiska 11imajo, ki bi jim zadevo raztolma-čil. Po pogodbi je Italija obljubila rabo slovenskega jezika v šoli in v cerkvi. Vemo iz poročil, da so res dali nekaj več svobode v cerkvi in tudi ni ljudstvo za vsako malenkost šikanirano, če fantje na vasi zapo-jejo ali se ljudje menijo v svojem jeziku, medtem ko o kaki slovenski učni uri v šoli še ni nič slišati. A četudi bi Italija obljubo v celoti izpolnila, bi bilo to za kulturni narod, kot smo Slovenci, samo drobtinica. Zato je naravno, da pri tem ne mislimo ostati. Vendar tega vprašanja ni mogoče rešiti takoj in samega zase, kajti danes je ves svet povezan tako, da bi bile vsake spremembe na enem koncu občutene tudi na drugem. Vprašanje narodnih manjšin se bo rešilo naknadno z drugimi perečimi mednarodnimi problemi, a gotovo toliko časa ne, dokler se ne likvidira fašizem, ker od nobenega nasilnega režima ne moremo pričakovati pravice in z njo boljših časov. Bojazen, da se bo Jugoslavija s !pogodbo z Italijo kmalu našla v fašističnem taboru, je brez podlage. Morda se tudi v Jugoslaviji dobijo posamezniki, ki bi to želeli, vendar glavno in odločilno besedo ima narod, ki fašizma noče. Ko so se mudili v Beogradu italijanski zastopniki, ni bilo med narodom nobenega navdušenja. Kmalu potem pa je prišel na obisk v Jugoslavijo predsednik Češkoslovaške republike, in narod mu je prirejal navdušen« ovacije. Prepričani smo, da bo prišel čas, ko si bosta tudi jugoslovanski in ruski narod prijateljski stisnila roko. Krvno čuv-stvo je močnejše kot vse drugo. Kadar mislimo na žalostno usodo našega naroda, moramo imeti pred očmi razvoj svetovnih dogodkov. Naj svet še tako tava v raznih zablodah, eno je gotovo, da mednarodna pravičnost po vsem svetu napreduje. Fašizem bo moral prej ali slej kapitulirati. In takrat bo zasijalo solnce svobode tudi primorskim Slovencem. Ali naj mirno in križem rok čat kamo tistega veselega dne? Nikakor ker biti pasivno od strani, ko se fifre za našo lastno bodočnost, pomeni toliko, kot pomagati našim zati- V Londonu so se zbrali zastopniki držav iz vseh krajev sveta, da prisostvujejo velikim sla-vnostim v angleški prestolnici — Ustaši so baje pripravljali novo teroristično akcjio Po dolgotrajnih in skrbnih pripravah, -se je v sredo izvršilo s tradicionalnim angleškim ceremonija-lom, polnim srednjeveškega pompa, svečano kronanje novega angleškega kralja Jurija VI., ki je prišel na prestol, ker se je njegov starejši brat odpovedal kroni in šel za žensko, v katero se je bil zagledal. Vsi dnevniki, po vseh deželah, so bili te dni polni podrobnih poročil o poteku ceremonije, ki je privabila v London ogromne množice ne samo Angležev, marveč tudi tuji-cev. Tudi ta krat se je izkazalo, da uživa, dinastija globoko in prepričano demokratskega angleškega naroda velike simpatije ne le doma, marveč tudi pri drugih narodih. Nima smisla, in tudi prostor je preskromen, da bi tu opisovali ceremonijo v podrobnostih. Kdor se je za stvar zanimal', je imel priliko čita-ti poročila v kateremkoli jeziku, razen v italijanskem, če je živel tiste dni v Italiji. Tik pred kronanskimi svečanostmi v Londonu so se namreč odno-šaji med Italijo in Anglijo močno poslabšali. Angleški listi so zadnje čase nekoliko preveč odkritosrčno začeli pisa.ti o italijanskem vmešavanju v španske zadeve in tudi o raznih neuspehih, ki so jih italijan- ralcem. Naša dolžnost je, da smo trdni v protifašističnih vrstah resnične demokracij«. Tega pa nam ni treba delati s kričanjem in s psova-njem eden drugega, temveč s smo-trenim delom, ki mora stremeti za tem, da se kot skupnost, kot v svet odleteli del našega naroda okrepimo in povzpemo kulturno in gospodarsko. Nekaj lepih začetkov že imamo: skupno glasilo, enotno slovensko šolo, katere delokrog se bo po vsej priliki kmalu raztegnil še na druge naše naselbine; in tudi naša društva spoznavajo, da bomo samo v slogi kaj večjega dosegli. Delati, da bomo telesno krapki, kulturno in gospodarsko močni — to mora biti naše geslo; le tako se bomo ohranili kot narod za boljše in pravičnejše čase, doma in v tujini. In to vsi. Tudi oni, ki so danes v robstvu. Prazna je bojazen, da je usoda primorskih Slovencev za vedno zapečatena in da se nam Primorcem v tujini ne izplača boriti se za slovensko stvar, če smo doma obsojeni na smrt, ker Jugoslavija ni obrnila svojih topov proti -Italiji, marveč segla v roko, katero ji je Italija ponujala. Usoda narodov se ne piše v enem dnevu in v eni pogodbi. Usoda narodov je v njih samih; v njihovih srcih, v njihovih dušah, v njihovem zaupanju v bodočnost. To zaupanje moramo utrditi v srcih nas vseh, če si hočemo lepšo bodočnost zaslužiti in jo doseči. Mi, ki smo v tujini delajmo za to lepšo bodočnost tu, med nami, složno in bratsko! Jan Kacin ski oddelki doživeli na nekaterih frontah, pa se je Mussoliniju angleški tisk radi tega tako zameril, da je prepovedal razprodajanje skoro vseh angleški listov v Italiji, da je odpoklical vse italijanske novinarske poročevalce iz Londona in drugih angleških mest ter je angleške časnikarje povabil... naj zapuste Italijo. Uredništva vseh italijanskih listov so hkratu dobila u-kaz, da ne smejo objavljati nobenih vesti več o Angliji — kakor da bi angleški narod za fašistično Italijo sploh ne obstojal' več. Ti dogodki, ki so vzbudili v svetu razum ljivo senzacijo in dali povod za mnoge komentarje, dokazujejo, da med dvema narodoma s preveč različno mentaliteto ne more biti prisrčnih prijateljskih odnošajev, pa naj državniki sklepajo kakršnekoli gentlemenske sporazume. Po hudi napetosti, ki je zavladala v odnoša-jih med Italijo in Anglijo tekom abesinske vojne, je po dogovoru o Sredozemskem morju izgledalo, da ne bo tako kmalu prišlo do novih nesporazumljenj; a sedanji dogodki dokazujejo, da se je varal, kdor je tako mislil. Dejstvo, ki ga ni mogoče izpremeniti, je pač, da flegma-tični in demokratični Anglež 'v globini svojega srca pomiluje, če ne naravnost sovraži, kričavega in nasilnega človeka. In to njegovo razpoloženja mora prit i prej ali slej na dan. Drug dogodek, ki je zvezi s kronanskimi slavnostmi na Angleškem zbudil' v svetu mnogo pozornosti, je bila aretacija nekega Stjepana Ma-zurica ali Marušiča na Francoskem. Francoska policija je bila obveščena, da. pripada mož, ki je pred nedavnim prišel v Francijo, Paveliče-vi ustaški organizaciji, pa ga je radi tega nadzirala; ko je izvršila na njegovem stanovanju preiskavo, je našla pri njem večje število bomb. Francoske 'varnostne oblasti radi tega domnevajo, da je prišel v Fran- BESEDA PREDSEDNIKA VLADE IZSELJENCEM Kakor smo svoj čas že poro-' sno Rjavili, da pretrgajo vso zvezo ¿ali, a 1© na kratko, ker radi motenj v prenosu ni bilo mogoče vsega slišati, je prvi kratko-va-lovni radio-program za naše izseljence v Ameriki otvoril pred-sedink vlade dr. Milan Stojadi-novič z govorom, katerega celotno besedilo' prinašamo tu iz "Izseljenskega vestnika Rafaela". Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je imel1 v noči od 31. marca na 1. april tale govor po radiu, ko je otvoril prvo radijsko emisijo za naše izseljence y Ameriki: V trenutku, ko povzemam besedo, da pošljem pozdrav čez Ocean našim bratom v daljni tujini, vstajajo v meni spomini na ona velika dela in neprecenljive ustuge, ki jih je naše izseljenst'vo doprineslo v svetovni vojni na oltar narodnega osvobojenja in zedinjenja. Od te zgodovinske dobe sta pretekli že več ko dve desetletji. In danes, po tolikem času, se s patriotskim zanosom spominjamo veličastnega elana in rodoljubne enodušno-sti, s katero so stotisoč naših krvnih bratov izseljencev, Slovence.v, Hrvatov in Srbov, hiteli in tekmovali, kdo bo bolj pripomogel k zmagi v gigantskem boju za ustvaritev naše skupne svobodne domovine. V tej velikanski patriotski akciji so enako sodeloval'e vse naše izseljenske kolonije, ne samo v obeh Amerikah, temveč tudi v vseh britan škili dominionih, v Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji in Južni Afriki Na .velčastnih kongresih v Cika gu marca 1915 za severno Ameriko, v Antofagasti januarja 1916 za Južno in naposled na impozantnem skupnem shodu obeh Amerik v Pitts-burgu novembra 1916 so vsi jugoslovanski izseljenci složno in sogla- z avstro-ogrsko monarhijo in habsburško dinastijo in da stopajo v skupno borbo na strani Srbije in Črne gore za osvoboditev in zedi-njenje. Podpora, ki so jo naši rojaki v tujini dali za splošno narodno stvar, je bila zelo pomembna. Ni bila samo moralnega značaja, ker se je s tem manifestirala enodušna in določna volja vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov za zedinjenje s Srbijo in Orno goro in za dokončno osvoboditev in ustanovitev skupne svobodne države. Bila je tudi stvarna, saj so naši izseljenci prispevali kar največje gmotne žrtve za osvobodilno vojno. Mnogo tisočev njihovih prostovoljcev je pustilo dotedanje neskrbno življenje in so odšli na solunsko fronto, da so se z ramo ob rami borili z armadami Srbije in zaveznikov in tako žrtvovali tudi krvni davek za sveto stvar narodne osvoboditve. V vseh državah so se občutile zelo velike in usodne posledice in razdejanja svetovne vojne, ki je opustošil države in izčrpal' narode. Pred nami v novi državi so vstajale velikanske naloge notranje obnove, preporoda, gradnje in ureditve. Naloge, tako velikanske, da so jih drugi narodi reševali stoletja in stoletja, dokl'er niso dosegli končne konsolidacije. Zgled Amerike to naj-zgovorneje potrjuje. In .vendar so se vzlic izredni težavnosti razmer v naši domovini v necelih 20 letih dosegli na polju materialne in kulturne obnove uspehi, ki zbujajo občudovanje. Vas vse bo, ko boste obiskali ali se vrnili ,v svojo domovino, kar najprijetneje presenetil velikanski napredek dosežen v tem kratkem času v vseh smereh in na vseh poljih. Ponosni boste, iker bo v tem mnogo zaslug in deleža vas in vaših prednikov. Če smo imeli in cijo z namenom, da bi izvršil' atentat na kneza namestnika Pavla ter na druge osebnosti, ko bi se vračali iz Londona preko Pariza domov. Aretirani ustaš je izjavil, da je živel delj časa v Messini, na Siciliji, da je tam poveljeval nekemu ustaš-kemu taborišču ter da je pred kratkim prišel iz Firenz, kjer je pustil ženo iny)troka. Pri sebi je imel potni list, glaseč se na ime Marka F. Vujeva, klateža in pustolovca, ki je tudi v Argentini napisal nekoliko strani svoje pestre zgodovine, a ki ni več med živimi. Policija v Franciji je izvršila še mnogo drugih aretacij sumljivih tipov. Vprašanje je seveda, ali so u-staši tudi ta krat skušali organizirati nov in odvraten zločin, ali pa so morda skušali narediti le neke vrste demonstracijo, ki naj bi poslabšala odnošaje med Italijo in Jugoslavijo. Čudno je namreč, da pride tak atentator v deželo dobra dva tedna pred takim dogodkom, kakršen je bilo londonsko kronanje, da nosi s seboj kar devet bomb in povrh vsega še potni list umrlega človeka, katerega ime je bilo po vsej priliki znano policiji v več ko eni državi. In čudno je tudi, da aretirani Mazurič ali Marušič, ali kakor se že piše, brž hiti izjavljat, da je živel v Italiji, da je bil tam komandant Paveličevega taborišča itd. ter navaja v dokaz za resničnost svojih navedb še dejstvo, da ima ženo 'v Italiji. Tako klepetavih a-tentatorjev ni najti zlepa. Zato ni izključeno, da se je tu šlo predvsem za poskus pokvariti odnošaje med Jugoslavijo in Italijo in vsaj ublažiti neugodne posledice, ki jih beograjski sporazum gotovo ima za organizacijo profesionalnih teroristov, kakor so Pa-velicevi ustaši. imamo še danes razne politične nesporazume in nesoglasja, imejte zmerom pred očmi, da so vse to prehodni pojavi in da je samo narod večen in njegova volja živi svobodno in realno življenje. Ta velika gra-nitan v|olja \^ega našega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev po skupnem življenju v svobodni domovini, ki se je tako sijajno manifestirala in s krvjo zapečatila v svetovni vojni, bo tudi danes zbirala in odstranila vse tisto, kar ji bo na poti. Bratje 'v daljni tujini! Ne pozabite, da mora za izvedbo tega svojega programa domoviina apelirati tudi na vas. In kakor so vaši starejši rodovi vse dali za osvoboditev in zedinjenje, vas prosim, da tudi vi z učinkovitim sodelovanjem pripomorete k notranji izgradnji svoje domovine. Danes, ko se začenja doba novega sodelovanja med domovino in vami, vam pošiljam apel' ne samo v imenu vlade, temveč 'v imenu vse države, da pustite ob strani vse medsebojne razprtije in nesoglasja, da ne verjamete sirenskim glasovom tistih, ki vam neresnično slikajo razmere v domovini, in da boste enako složni in enodušni pri izgradnji svoje domovine, kakor so bili vaši starejši pri njenem ustvarjanju. NOVI FINSKI MINISTER V torek je predal svoja akredi-tivna pisma državnemu predsedniku finski opolnomečeni minister Nilo Orasmaa, ki bo zastopal' svojo vlado v Argentini. PROMETA NESREČE Na. ulici Rivadavia, nasproti hiši št. 7113, je v torek odpoldne zadelo vozilo z veliko silo 10-letnega šolarja Alfreda Rodrigueza. Deček je priletel ob pločnik ter se tako pobil, da. je kmalu izdihnil. Nakrižišču ulic Rivadavia in Car-doso je kamijon, ki je vodil' Otto Sclimidt, podrl ta dan popoldne tudi Alberta Weinerja, starega 7 let. Kolo mu je šlo črez prsa in vsaka pomoč je bila zaman. Deček je kmalu izdihnil'. Zgodila se pa je istega dne še tretja taka nesreča, pri kateri je izgubil življenje 8-letni Josip Potok, stanujoč v ulici Fournier 244Í); kamijon ga je podrl in ga težko poškodoval. Prepeljan je bil v bolnišnico Pemia, kjer je pa tudi kmalu nato izdihnil. Ta deček je najbrž sin naših staršev. Policijsko poročilo pravi da je "austríaco". PONAREJENI BANKOVCI PO 100 PESOV Na Angleškem in v Franciji so pričeli krožiti ponarejeni argenti-ski bankovci po 100 pesov. Tako je tukajšnja tvrdka Ernesto Tornquist, ki ima svoj sedež v ulici Bme. Mitre 559, prejela že 24. marca 25 takih ponarejenih bankovcev, 26. aprila pa zopet 13 bankovcev. Vsi bankovci imajo odznačko 10. dec. — 74; dostavila, jih je The Anglo Portu-gueze Colonial in Overseas Bank Ltda., ki je agencija tukajšnega tvrdke Tornquista. Tukajšnja policija se je takoj obrnila na londonsko, da poskuša fal'sifikatorje prijeti. Angleška policija je stovila v stoke, tudi s pariško, ker, kakor izjavljajo v Londonu, so bili bankovci spravljeni v promet v Parizu, kjer ima ta banka svoje zastopstvo. Do sedaj niso še nikogar prijeli. ARGENTINSKI IZVOZ Argentinska, zunanja trgovina stalno napreduje. V sredo je izdal' državni statistični urad poročilo, iz katerega posnamemo, da je bilo v prvih štirih mesecih t.l. izvoženega blaga za 1.074.559.000 pesov, do-čim je bilo lanskega leta izvoženega le za 517.344.000 pesov. Izvoz se tedaj povišal letos za $ 557.215.00 ali za 107.7 olo. Ruska klinika za vse bolezni Za veneri6ne bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-znltorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZAGUIRRE-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni — Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučali, obi. stih jetrah, žakttlcta, žlievju itd. Za bolnike lz notranjpsti Imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moSke) s posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI S üIP A C H A 28 DRŽAVNO POSOJILO ZA NAKUP SEMENA V krajih, kjer je bila letošnja letina radi klimatičnih neprilik uničena ter nimajo kmetje semena za novo setev, bodo dobili državno posojilo, da. si seme nabavijo. V to svrho je vlada dovolila 1 milijon kredita. NOTRANJE POSOJILO Dr. Bosch, predsednik Državne Centralne banke, je v ponedeljek predložil finančnemu ministru poročilo o uspehu notarnjega posoji-ia. Pokupljenih je bilo obveznic za 232.229.000 pesov. ODCEPLJENA SOCIALISTIČNA STRANKA "UNION" Izvršni odlok soeialistvo-unionis-tov se je konstituiral tako le: dr. Bartolomé A. Fiorini, glavni tajnik; dr. Fortunato Zabala Vicondo, blagajnik. Odborniki: Joaquin Coca, Luis Ramiconi, dr. Benito Ma-rianetti, Vivente Russomano, Enrique Broquen, Rodolfo Araoz Alfa-ro, Elio Leyes in Pedro Cristia. ZNIŽANA VOŽNJA Za 25. maja, ki je državni praznik, sta železnici F.C.P. in F.C. C.B.A. znižali vožnjo za, 25 o|o. Za pacifično železnico velja to od 19. t.m. do 25, oziroma 30. t.m. Za centralno buenosaireško pa od 17. do 31. t.m. NOVI PRISLJENCI BANCO GERMANICO DE LA AMERICA DEL SUD, sporoča vsem interesirancem, da je naknadn'o prispel seznam še ostalih potnikov, za katere so bile prevoznice izstavljene potom omenjenega zavoda, in ki prispe v Buenos Aires dne 17. t. m. z motorn'ikom Oceania: Harej Ana iz Dornberga, Družina Mavžar in Stipič, Družina Laki iz Hotice, Družina iz Zenmn in Družina Brand iz Slavonije. Izven teh so se vkrcali še sledeči: Furia n Gusta in Lojzka, iz Goriškega, Baje Justina, Albin in Rudolf iz Knežaka, V Splitu se je pa vkrcalo še 53 potnikov jugoslovanske narodnosti, katerih imen radi pomanjkanja prostora ne moremo priočiti. Franjo Huspaur FACUNDO QUIROQA 1441 Na Dock Sudu SLOVENSKA LEKARNA Vam nudi najjboljša zdravila po nizki ceni, kakor tudi brezplačne nasvete, železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se EXPRESO "GORMA" OBJAVE KR. POSLANSTVA Charcas 1705 — Bs. Aires Kx. poslaništvo pozivlje naslednje izesljence, da se zglase pri zgoraj navedenem poslaništvu: Ivan Stipanov, iz Preka. Avguštin Aranza», ¡sin Antonov, iz Ivaštelnovega. Zadeva je nujna in zanj zelo važna. Anton Kukovec, roj. 1894. leta y Murskem Središču. Nujna zadeva. Mate Hranjec, roj. 1901. leta v Veliki Pisaici, srez Bjelovar in Josip Jurmič, kateremu je znano Ilranječevo bivališče. Matija Grabar, roj. 1890. leta v Veliki, občina Mihovljan, srez Zlatar. Stjepan Nikolac, iz Pline, občina Opuzen, srez Metkovic. Josip Serini, iz Šijanea pri Va-raždinu. Oglašal se je iz Horquilla v Chaeu. Marko Brkljačič, roj. 1904. leta v Ivičkem Novem. Badel Zaltan, iz Sesveta pri Zagrebu. Tomo Sliškovič, šofer-melianik, iz Sinja in star 30 1'et. Vincenc Ksaver, iz Stranske Vasi (Utik)', občina Dobrava pri Ljubljani. Fi* < > (r <» '1 Sprejemata od 10 do 12 in od o 15—20 ure '' DONATO ALVAREZ 2181 o U. T. 5y - 1723 Preteklo soboto sto se poročila Debenjak Stanislav, doma od Bajte pri Gorici, in Nelida Rosa Alvarez, doma iz Manzone, FCCBA. Svatba se je vršila na. nevestinem domu. Bilo srečno! ŽALOSTNA VEST IZ DOMOVINE Rafael Batistič je dobil iz domovine žalostno vest, da mu je den 16. aprila umrla mati Cecilija, stara 65 let, trgovka in posestnica v Gornji Vrtojbi. Pokojna zapušča v Argentini enega sina, in več sorodnikov, doma pa dva sina in dve hčeri. Naj ji bo lahka domača zemlja, preostalim pa naše najiskrenejše so-žalje! ČLANSKI SESTANEK Društvo 'v Villa Devoto bo imelo dne 23. maja sestanek vseh članov in drugih, ki jim je na srcu slovenska šola. Na tem sestanku bo razprava, kako organizirati šolo v Villa Devoto. ZAMUDNIKOM Nekaterim zamudnikom smo že ustavili pošiljanje lista, drugim bomo pa za štirinajst dni, če medtem ne poravnajo naročnine. Težko se nam je odločiti za tak korak, ker pa vsi opomini pri nekaterih nič ne zaleže j o, nam pri najboljši volji ni kazalo drugega. Vemo, da bo pri mnogih zamera, čes, kako malo nam zaupajo. Vendar, če bi vsak dobro premislil, da je izdajanje lista v zvezi z velikimi stroški, bi gotovo takoj poravnal ma lenkoatno naročnino, tembolj, ko smo pripravljeni tudi počakati, če kdo ravno nima denarja pri roki, ali če je bolozen ali brezposelnost v hiši. če bi bilo pri vas, rojaki in rojakinje, toliko dobra volje, kot jo je pri nas, bi bili vsi skupaj bolj zadovoljni, ker bi tako zamogli nuditi večji in boljši list. SLUŽBE Ta teden smo zaposlili več deklet. Za moške je bila ena ponudba, pa se ni nihče priglasil. KROJAČlilCU MOZETIČ Nudi cen j. rojakom veliko izb ero vsakovrstnega hlaga za zimske obleke in površnike, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. Prepričajte se! Sebastjan Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL) Prvi ste vi! V zadnjih mesecih se je krog naših klijentov jako povečal in dnevno prejemamo od njih zahvalna pisma, ker so bili njih bančni posli pri nas POCENI, HITRO in NAJTOČNEJE izvrženi. TO JE NAŠE NAJVEČJE ZADOŠČENJE ker je v PRVEM REDU ZADOVOLJNOST klijentov, kateri poslujejo z nami dokaz, da bost« tudi Vi postrežem kakor želite in zaslužite NOBEDEN BOLJŠI kot SLOVENSKI ODDELEK na BANCO HOLANDÉS UNIDO SOCURSAL BUENOS AIRES Centrala: CANGALLO 360 Podružnica: CORRIENTES 1900 DENARNA NAKAZILA — HRANILNICA — PRODAJA VO' LISTKOV — IZSELJENSKA POSTA (Postrestan Vesti iz organizacij LEPA DOMAČA ZABAVA S PRIREDITVIJO Slovenso prosvetno društvo priredi dne 23. maja ob četrti uri pop. v svoji hprostorih Gral. eCsar Díaz 1657, dobro organizirano domačo zabavo. Na programu bo več pevskih točk in Ganglova socialna drama "TRPINI". Ne ozirajte se na majhno propagando, temveč pridite vseeno pogledati. Prepričani smo, da bo vsak odneselo najboljši vtis, kot ga je vedno, kdor se je odzval našemu vabilu. Domača zabava s prireditvijo se bo vršila ob vsakem vremenu, ker bo dvorišče pokrito. Torej dne 23. maja bo "Prosve-ta" zopet nudila svojim številnim prijateljem in obiskovalcem njenih prireditev nekaj lepega kulturnega užitka. ZAHVALA Šolsko društvo na Paternalu se tem potom najprisrčneje zahvaljuje cenjenim rojakom, da so v tako lepem številu in ob res neugodnem vremenu posetili nako prireditev prošle nedelje. Obširni prostori (patio in ostale sobe) so bili kaj kmalu polni tako, da lahko rečemo, da je ta prva prireditev naših malih uspela kar naplepše. Naj bo na tem mestu izrečena tudi naša najiskrenejša zahvala čč. šolskim sestram, sestri učiteljici in sestri vrtnarici, kakor tud g. Rajer-ju, ki so vložili toliko truda, da je bii program kar najlepše podan. Obenem se zahvaljujemo pevskemu zboru Slov. Prosvetnega društva I., ki je zapel takó lepo in s tem pripomogel, da čim lepše in bolj vesel'o ispadel ta dan. Zahvala, naša gre tudi godbi društva Tabor, ki je sodelovala popolnoma brezplačno, skupaj z znanim Slov. orkestrom. Še entkrat vsem skupaj: Hvala lepa! Šolski odbor. POSTANI IN OSTANI ČLAN SLOVENSKE ŠOLE NA PATERNALU! Redni člani plačajo najmanj $ 6.— na leto, podporni pa vsaj $ 2.— na leto. Hvaležno se sprejemajo tudi manjši daro.vi. GJ\D.S. v VILLA DEVOTO Vabi vse cenj. rojake na veliko prireditev v proslavo svoje 2. obletnice, ki se bo vršila dne 16. maja ob 4. uri pop. v društvenih prostorih, ul. Simbrón 5148 • VZ P O R E D: 1. Otvoritev: Godba. 2. Nagovor predsednika. 3. Savimskri: Pozdr^r Vipavski, meš. zbor. 4. Pr. Ferjančič: Pastir, moški zbor. 5. Deklamacija. 6. V. Vodopivec: Slovenski straži, moški zbor. 7. Deklamacija. 8. Ljubosumnost, veseloigra v enem dejanju. Po končanem sporedu prosta zabava s plesom, z bogatim srečolovom in dobro založenim društ. bufetom Vstopnina: prostovoljni prispevki. V slučaju slabega vremena se bo prireditev vršila nedeljo pozneje. K obilni udedežbi uljudno vabi Odbor. ŠE NEBO BI SE MORALO SMEJATI... Pa se ni: Celo dopoldne je deževalo in popoldne tudi, tako da je marsikdo preležal ves dan doma in s tem zamudil krasno prireditev naših malih umetnikov paternalske šole. Kljub skrajnoneuglodnemu vremenu, se je vendar odzvalo vabilu Šolskega društva mnogo n'aših rojakov in rojakinj, ki so popolnoma napolnili "patio" ter sledili z zanimanjem 1'epo podanemu in pestremu vzporedu. Čeprav se predpoldne ni mogla vršiti generalna vaja, so se vendar vsi ti malčki tako dobro odrezali v raznih deklamacijah, solospevili, šaljivih prizorih in drugih točkah, da je vladalo splošno veselje in za-dovoljnost — dasi so mnogim, radi ganotja silile solze v oči, kar ni nič čudnega, če pomislimo, da so izvajale spevo-prizor "Kuharice" tri do petletne deklice tako prisrčno, kakor l'e more to izvajati nedolžna deca. Sploh je bilo izvajanje vseh točk zelo posrečeno, za kar gre vsa čast in priznanje častitim šolskim sestram ter gosp. Rajerju, ki so v zelo kratkem času pripravili mladino za nastop. Pred izvajanjem vzporeda je predsednik Šolskega društva g. Lakner, nagovoril' navzoče. Poudarjal je pomen šole ter se s hvaležnostjo spominjal g. ministra Cankarja, ki je dal pobud oin potrebno pomoč, da smo prišli do prepotrebne ustanove, za katero se moramo sedaj vsi zavzeti. Med izvajanjem raznih točk je nastopil zbor Prosvetnega društva dvakrat ter mešani zbor istega društva enkrat. Vse tri pevske točke so žele obilo zasluženega priznanja. Upajmo, da nam bo kmalu dana spet prilika priti na podobno prireditev. N. P. 'VBBIMBiHH^HH NOV ODBOR SOKOLSKEGA DRUŠTVA BS. AIRES Jug. sokolsko društvo Bs. Aires I. nam sporoča, da je dne 4. t.m. na svojem obe. zboru izbralo nov odbor, ki je tako le sestavljen: Ante Grego, starosta; Ante Sardelič, pod-starosta; Tomislav Marasovič, tajnik; Franc Šurijan, blagajnik; Slavko Valčic, načelnik; Djuro Dra-gelj, Nikola Čikato, Simun Cabrič, Josip Jugovič, Milorad Vujčič, Ivan Vojvodic, odborniki. Marko Marin-čevi in Peter Roje; revizorja. IZ ROSARIA Slovensko delavsko društvo Triglav naznanja vsem članom in prijateljem društva, da se je društvo za stalno preselilo v nove društv. prostore, Boulevard 27 de Febrero 1460, med Corrientes in Paraguay. Društvo se lepo zahvaljujejo tov. Kastelicu, ki je dal na razpolago svoje prostore za začasni sedež dru- ObtJBČdte nas in prepričati se boste! štva, ki je sedaj na mnogo bol'j pripravnem kraju tako, da bo vsem rojakom bolj "pri roki". Na zadnji odborovi seji se je sklenilo, da bodo društveni prostori odprti vsak četrtek in soboto zvečer ter ob nedlejah pop. Priporočamo se vsem rojakom in rojakinjam, da nas v navedenih dneh obiskujejo. Tajnik, Josip Sigulin IZ KR. POSLANIŠTVA Pretekli četrtek je naš poslanih g. dr. I. Cankar povabil na večerjo v kr. poslaništvu tukajšnje šefe poslaništev bratskih držav Bolgarske, Češkoslovaške, Grčke, Poljske in Romunske, z gospomi sopragami. Po večerji, katere se je udeležil tudi novi sekretar našega poslaništva dr. Šviro Žel'adic, so se gostje pomu-dili v animiranem razgovoru do pozne ure v salonih poslaništva. Sinoči, z večernim vlakom, se je odpeljal iz Buenos Airesa v Rosario g. poslanik dr. Izidor Cankar, da obišče tamošnje na£e naselbine v mestu in nekatere tudi v okolici. Iz Rosaría, kjer se bo ustavil' par dni, da poseti tudi predstavnike tamoš-njih oblasti in si ogleda mesto, se SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO I. VABI vse cenj. rojake in rojakinje na LEPO DOMAČO ZABAVO S PRIREDITVIJO ki se bo' 'vršila v nedeljo dne 23. maja ob 4. uri pop. v društvenih prostorih Gral. Cesar Díaz 1657. Na programu so razn «pevske točke in Ganglova socialna drama "TRPINI" Igral bo slovenski orkester. Bufet bo dobro založen s zeljem in kranjskimi klobasami, kakor tudi s pijačo. Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje! \ Odbor. v —— bo g. poslanik odpeljal še v Cor-dobo, da tudi tam obišče našo kolonijo in višje krajevne oblasti. Na potovanju ga spremlja njegov osebni tajnik. PEVCI IN PEVKE — LE VKUP! Jutri, v nedeljo, ob 5. popoldne se bo .vršil v "Taboru" (Paz Soldán 4924) sestanek pevcev in pevk. Društvo bo na novo organiziralo pevski zbor, in sicer moški in mešani, saj brez petja ni pravega življenja za Slovence. Vodstvo zbora prevzame naš dobro znani pevo.vo-dja g. Rajko Raier in je že to dobro jamstvo za uspeh. Na sestanek so povabljeni tudi takšni, ki niso člani društva, a ki imajo veselje in ljubezen za naše lepe pesmi. Odbor. Prekomorska pošta Iz Evrope dospejo: 15. Massilia 17. Oceama 18. Cap Norte 21. Formose in Psa. Giovanna. V Evropo odplujejo: 15. Campana 17. Massilia 18. Avila Star 21. Madrid in Oceania KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo BERTO CERNIČ DORREGO 1583, — Bs. Aires Banco, G e rman ico de la'ameriga del sg^' L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujte samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko se je cena znatno znižala. DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse osfeaje dele «veta, izvršujte samó potom BANCO GERMANICO. ŠTEVILNO URADNIŠTVO VAŠE NARODNOSTI Vam je r jamstvo, da bodete pri BANCO GERMANIKO najboljše poelužend. Uradne ure: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 7. »refer, ob sobotah od 8 1|2 do 12 1|2. "GRUTA DE POSTUMIA" Dobra postrežba, čisti in zračni prostori ter zmerne cene. — Ro» jakom se priporoča IVAN GAŠPERŠIČ Avenida Forest 621 Buenos Aires — Chaoarita "«i INSTSTUTO - DENTAL POPULAR 2261 - Av. SAN MARTIN - 2261 Pregled brezplačno Sprejemanje od 9—11 ure in od 3—9 pop. Izdiranje zob brez bolečin $ 2.— . Nov način in različne vrst« stavljanja zob. SOKOL DOCK SU D - BOCA bo priredil v SOBOTO, dne 22. maja 1937 ob 8. uri zvečer ulica BILLINGHURST 1767 na Dock Sudu, svojo prvo večjo Akademijo s sodelovanjem slovenske dece s Paternala in našega znanega kvarteta "JADRAN" (Arion) Spored 1. Nagovor staroste, 2. Soči: deklamira. sestra Mari Mavčeva, Paternal' 3. Proste vaje z venci: ženska deca Sokola Dock Sud, 4. Bolna lutka: deklamira Natalija Domazetovičeva, Sokol D. Sud 5. Balet: izvaja Irena Vidmarjeva, Paternal 6. Skupinske vaje: moška in ženska deca Sokol'a Dock Sud 7. "El Capricho": izvaja na glasovirju sestra Mari Mavčeva, Pat. 8. Kosovski Sokoli: deklamira Emilija Klaiceva, Sokol D. Sud 9. Vaje na bradlji: moška deca Sokola, Dock Sud, 10. Domovini: dekl'amira Marica Koradinova, Paternal 11. Vaje na bradlji: ženska deca Sokola Dock Sud, 12. Proste ,vaje članvo: Sokol Dock Sud, 13. Uspomena: deklamira Dragica Josipovičeva, §okol D. Sud 14. Proste vaje s palicami: moška deca Sokola Dock Sud, 15. Ljubav: deklamira sestra Viktorija Radoševičeva, Sokol' D. S. Po sporedu PROSTA ZABAVA VSTOPNINA: Rezervirani prostori $ 2.— ; Moški $ 1.— Vse Jugoslovane vljudno vabi k akademiji Odbor Štev. 19 mm^mmmmrnmmmmmm Slovenci doma in po svetu V JULIJSKI KRAJINI PO SPORAZUMU Iz Reke poročaj-o, da so po mnogih istrskih vaseh prepevali prvo nedeljo v aprilu, ko se je povsod razširila vest o sporazumu med Jugoslavijo in Italijo, v hrvaškem jeziku in tako se je naša pesem sliša la tudi v takšnih krajih, kjer že več let ni smel nihče zapeti v slovanskem jeziku. Oblasti ljudi niso nadlegovale, čeprav so ka.rabinerji ponekod pevce popisovali. Tako je na pr. brigadir v Lovrani rekel': "Službeno nisem dobil še nobenega obcestila, da .je treba drugače postopati, ker pa vem, da se je sklenila prijateljska pogodba, vas puščam pri miru; za vsak slučaj si pa le moram zapisati imena. Služba je služba. Pevci, ki jim je brigadir tako le razlagal svoje dolžnosti, so nemoteno nadaljevali s petjem. Po 'vesteh, ki jih ima "Istra" iz Julijske Krajine, so se nekateri konfiniranci že prve dni aprila vrnili domov; tako na primer dr. So-sič iz Trsta, dočim o nekaterih drugih do polovice aprila še ni bilo slišati, da bi jih bili izpustili na svobodo. Tako se do takrat še nista bila vrnila Roman Pahor in Ivan Didič. Nov zakon o ekspropiaciji, ki je izdan mesec dni pozneje, ko je bila že sklenjena, dasi še ne podpisana, pogodba med Italijo in Jugoslavijo je ostala v veljavi, tako da sme pro-slula ustanova za agrarno prerojenje Treh Benečij (Ente di rinascita a-graria) razlastiti vse naše posestnike, celo jugoslovanske državljane. POPUŠČANJE GLEDE RABE NAŠEGA JEZIKA V CERKVAH Trst, april 1937. — Tupatam je opažati nekakšno popuščanje glede rabe našega jezika v cerkvi. Tako so baje te dni nekateri župniki v tržaškem predmestju od policijske oblasti prejeli naznanilo, da smejo zopet dopuščati slovensko petje. Že nekaj časa prej so tudi v Beneški Si'oveniji zopet dovolili .vsaj v okrnjeni obliki rabo slovenskega jezika v cerkvi. To pa je tudi vse. Niti ni cerkvena oblast v reški škofiji še preklicala absurdne odredbe, da Veliki zavod "RAMOS MEJIA" VENEREAS ZDRAVNIKI SPECI J ALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. " SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. TTltravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA 8IBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJ\JCA: Kašelj, šibka pljuča. 2ELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. OREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, USE8A, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECOIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Ltóenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 se bodo suspendirali a divinis vsi duhovniki, ki bi si usojali protiviti prepovedi slovenskega in hrvatskega jezika v cerkvi. Prav preteklo nedeljo pa so instalirali v slovenskem delu tržaškega predmestja v Rojanu, novega župnika, ki mora biti po pisanju fašističnih listih njim zelo dobrodošel. Kam bodo spravili dosedanjega italijanskega a napram Slovencem vendarle pravičnega župeupravitelja Salvadori-ja, ni nam znano. ZNAČILEN DOGODEK V VIDMU Gorica, aprila 1937. — Nekega jutra po veliki noči so bili v Vidmu presenečeni z značilnimi letaki, ki so bili nalepljeni po mestu, zlasti po prometnih ulicah in važnejših križižčih. Na letakih je bila karikatura, ki je predstavljala Italijo v ozadju pa Jugoslavijo z veliko vrečo moke na hrbtu, na kateri je stal napis: „Proveniente dalla Jugosla-via." Letaki so provzročili razne komentarje in veliko razburjenje oblasti. Bile so izvršene zaradi tega številne aretacije in obširne preiskave, ki pa so ostale do danes brez uspeha. MODERNIZACIJA TRNOVA Reka, aprila 1937. — V Trnovem merijo in izvršujejo načrte za napeljavo vodovoda, ki je bolj potreben kot pa asfaltiranje cest. Vas je brez dobre in zdrave pitne vode, v poletni suši pa zamnjka vode celo po velikih vaških vodnjakih, ki so sicer nehigienični, a vendar v potrebi služi za pitno vodo, pranje in druge potrebščine. Že pred vojno so nameravali urediti vodovne naprave za vso vas, pa se je zaradi nekih nesoglasij realizacija načrtov zavlekla do izbruha svetovne vojne in tako je ta prepotrebna ure-, ditev ostala nerešena do danes. Načrte in merjenje zemljišča izvršujejo tudi za, novo živinsko sejmišče. V zadnjih letih nazadujejo povsod pri nas živinski semnji zaradi padca živinoreje, ki je bila včasih glavni vir dohodkov za našega kmeta. Živinski semnji so zgubili na vrednosti in ni na njih nič več tiste živahnosti in velike izbere kot svoj čas. Vendar pogrešajo v Trnovem primerno in praktično živinsko sejmišče, zato skušajo sedaj to urediti. Na obširnem travniku pod cerkvijo in pokopališčem na tako zva-nem "Vidmu" nameravajo zgraditi novo poslopje, ki naj bi služilo za okrožilo sodišče v Ilirski Bistricio. Poleg sodnijskega poslopja nameravajo zgraditi poslopje za deško Trnovega. Za obe poslopji so v delu osnovno šol'o, ki je sedaj v sredini še načrti in razne predpriprave. Zaraditi parcelacije obsežnega prostora pod pokopališčem nameravajo dosedanje pokopališče opustiti ter urediti novo, izven Trnovega, ob cesti ki pelje proti Šembijam in dalje na Pivko, na trnovskih parcelah "Pri malem mostičku". Kdaj bo prišlo do realizacije vseh teh načrtov pa ni znano. ORGANIZIRANI LOVI NA TIHOTAPCE. II. Bistrica, aprila 1937. — Ves obmejni pas je močno zastražen zaradi čim dalje živahnejšega tohotap-stva iz Jugoslavije 'v Italijo. Kljub padcu italijanske valute tihotapstvo še vedno cvete, zlasti s konji in tabakom. Obmejne obl'asti se na vse mogoče načine trudijo, da bi zatrli to trgovino vendar je v obsežnih snežniških gozdovih to združeno z velikimi težkočami in daje le malenkostne uspehe. Vendar se tu patam finančnim stražnikom posreči priti na sled kakemu nepre-vidnežu. Tako so 26. marea t. 1. prišli na sled nekemu tihotapcu iz Starega trga, ga lovili po Trnovem in ga končno tudi ujeli. V spremstvu večjega števila finančnih stražnikov je bil vklenjen odpeljan v bistriške zapore. Med potjo, in sicer 'v sredi Trnovega se je tihotapcu posrečilo utrgati verige in zbežati. Pričel je za njim pravcati lov; finančnim stražnikom se je pridružil tudi tajnik faš. stranke in učitelj Viglianti. Za bežečim so streljali in ga ranili v glavo. Ranjeni tihotapec se je zatekel v neko lopo, kjer so ga po dolgem iskanju tudi našli vsega iz-nemoglega in okrvavljenega. Ponovno so ga .vklenili ter z avtom odpeljali v zapore, kjer čaka na obsodbo. PRISILNA LIKVIDACIJA HRANILNICE IN POSOJILNICE V SKEDNJU Trst, aprila, 1937 — Italijanski uradni list "Gazzetta Ufficiale" je v svoji številki z dne 16. marca 1937 objavil dekret predsednika vlade, s katerim se preklicuje dovoljenje Hranilnici in posojilnic' v Skednju pri Trstu in se odreja likvidacijo tega zavoda. POČITNICE IZSELJENSKE MLADINE V DOMOVINI Tord poroča: "Izseljenski učitelj v Nemčiji Šlibar je prišel na sijajno misel, kako bi izseljenski mladini, rojeni v tujini, nudil največ možnosti, da vzljubi jezik i ndomo-vino svojih staršev: v počitnicah namerava pripeljati v skupini izseljensko mladino na obisk v domovino. Otroci bi prebili počitnico pri sorodnikih ali družinah, kjer bi užival dobro slovensko vzgojo in dobro oskrbo. Z isto mislijo se bavi tukajšnja učiteljica šušteršičeva, ki predlaga, da bi nekaj otrok dobilo brezplačno oskrbo tudi v raznih mladinskih domovih, Počitniškom domu kraljice Marije na Pohorju, kjer je prostora za 120 otrok; Jadranska straža ima n. pr. dom v Martinščici pri Sušaku, v Bakru je Dom viteškega kralja Aleksandra, v koči Žingarici je pril'ika za počitniške kolonije i. t. d. Vse bi se dalo izvesti, če bodo državne oblasti imele dovolj razumevanja za to, da izseljenski otroci, predvsem iz rudarskih industrijskih krajev dobe zdrave počitnice na, slovenski zemlji." NOVE TROŠARINE IN TAKSE. i V Jugoslaviji je nov finančni zakon uvedel nove trošarine: Trošarine bodo na opanko, delavske čevlje, coklje, sandale, copate, n a vse vrste čevljev, na razne obleke od platna do 'volne, na plašče, in to od 1. — do 12. —dinarjev. Trošarina se določa tudi na papir, zviša pa se na žarnice. Ljudi bodo zelo zadele določbe, da morajo od 1. aprila tega leta podvojiti takso za vsako prošnjo in vlogo. Tako bodo morali plačati na mesto dosedanjih 5. — Din., 10. — Din. Za vsako rešitev prošnje ali vloge bodo morali plačati 40.— Din. namesto Din. 20.—. Za vsako pooblastilo bo treba plačati Din. 20.—. Uvedejo se višje trošarine na kavo od 2.— do 4.— Din. in na razne druge življenjske potrebščine. PONAREJANJE POŠTNIH ZNAMK IN POŠTNIH ŽIGOV Zagrebška policija je razkrinkala falsifikatorsko družbo, ki je napravila že dosti škode našim in tujim filatelistom. Palsifikatorji so se nastanili v Petrinjski ulici baš nasproti policije. Uradovali so v sobi četrtega nadstropja, iz katere se vidi preko ulice v sobo arhiva policijskega kriminalnega oddelka. Policijski uradniki so iz svoje sobe precej časa brez vsakega sumničenja opazovali tri moške, ki so z vso vnemo nekaj pisali ali risali ter pečati-ii. Zgodilo se je tudi, da je kak policist, pri hišniku nasprotne hiše vprašal, kdo stanuje v 4. nadstropju. Hišnik je povedal naslov ter pristavil, da se v stanovanju sliaja-i jo filatelisti. V zadnjem času pa je dobivala policija opozorila, da po-tvarja nekdo žige na poštnih znamkah in to je povod, da so policisti obiskali tudi sosede^filateliste. Ko so potrkali, se ni precej časa nihče oglasil, na ponovno trkanje pa je odprl vrata neznan možak, ki je bil videti tako prestrašen, da so policisti takoj vedeli, da v stanovanju nekaj ni v redu. V tem domnevanju jih je potrdil tudi smrad po sežganem papirju. V sobi je bilo vse razmetano in kaj kmalu so policisti našli najrazličnejše klišeje, stam-piljke in veliko zbirko znamk. Našli so tudi ostala dva filatelista. Eden je bil skrit na stranišču, drugi pa v shrambi. Policisti so takoj spoznali svojega starega znanca, bivšega litografa Stepana Nevačiča, ki je strasten falsifikator in je bil pred nekaj leti obsojen na robijo zaradi ponarejanja bankovcev. No-vačic je brez obotavljanja priznal', da so ponarejali žige na poštnih znamkah. Ponaredili so stampilike Rdečega križa in pa one z napisi: za poplavljence, za pasivne kraje, itd., ker imajo tako žigosane znamke med filatelisti veliko veljavo. KONEC ZLOGLASNEGA HAJDUKA Blizu Prokuplja je storil žalostno, a zaslužno smrt mladi hajduk Borca Ljubenovič, doma iz Jablanice. Borča je liajdukoval leto dni in je obtežil svojo vest z mnogimi tatvinami, ter z nekaterimi ubojstvi. Vznemirjal je samotne vasi okrog Prokuplja in oblast je na njegovo živo ali mrtvo glavo razpisala denarno nagrado. Usoda je hotela, da je predrzni hajduk padel od krogle iz lastne puške. Oni večer je blizu vasi Zlape ustavil tri kmete, ki so se vračali s sejma domov. Nič hudega sluteč so šli kmetje po cesti, ki vodi skozi gozd, ko se je naenkrat pred njimi pojavil mož 7, naperjeno puško. Stojte, jaz sem hajduk Bobča iz Jablanice. Ves denar sem ali pa vas ustrelim. Kmetje so obstali pred hajdukom kakor uko-pani. iz žepov so potegnili svoje mošnjičke ter jih pometali na tla. Hajduk je 'vsakega vprašal, koliko ima denarja, kmetje pa so odgovarjali, da imajo samo po nekaj dinarjev. Hajdi\k je trdil, da morajo imeti več denarja in grozil jim je s puško. Kmetje so prisegali, da imajo samo to, kar je v mošnjičkih, in med takim prerekanjem je postal hajduk neoprezen. Eden izmed kmetov, Vasilije Pavlovic pa je ohranil hladno kri ,v trenutku, ko je hajduk preklinjal in mahal s svojo puš- LADIJSKE VOZNE LISTKE za vse parobrodne družbe pri nas dobite po najnižji ceni. Kabino za gotovimo vsakemu potniku brezplačno. Vpoklicne karte po zelo znižanih cenah caTcentral europea 469 JAN MARTIN 469 ko, je skočil naprej ter zgrabil za puško. Njegova smelost je olirabri-la tovariše in posrečilo se jim je, da so hajduka razorožili. Ko so mu puško iztrgali iz rok, je hajduk skočil za bližnjo drevo ter potegnil revolver. Kmet Pavlovic je ustrelil in ubil hajduka. IZ SLOVENSKE KOROŠKE V bližini železniške postaje Me-tiove se je te dni pripetil za Podju-no zelo redek dogodek. Raznašalko pošte sta zvečer napadla dva mas-kirana fanta ter ji med klici "Geld ker oder das Leben!" skušala iztrgali iz rok poštno torbo. Poštna u-službenka se je odločno postavila v bran in ko je enemu napadalcu strgala krinko z obraza, sta roparja zbežala v gozd. Mlada zločinca so ■orožniki že izsledili. — Na Pečnici so ob veliki udeležbi prebivalstva pokopali 88-letao Marjano Resma-novo, ki je bila vzorna gospodinja ene izmed najstarejših zgornje-ro-žanskih kmetij. V Resmanovi hiši hranijo še danes staro skrinjico s slovenskim napisom iz 17. stoletja. V matrikah sledimo ime Resman ;že od leta 1660. Resmanova kmeti- ja bo dobila letos od državne oblasti častno diplomo, ker Resmanov rod že 300 let nepretrgoma vodi lepo domačijo. Resmani so jemali svoje gospodinje samo iz najuglednejših kmečkih hiš domače, šentjakobske, šentiljske in rožeške fare. Rajna Marjana je ostala zvesta izročilu nekdanjih vzornih R«smano\ih gospodinj. VELIKA AKCIJA ZA POGOZDI-TEV GOLIČAV HERCEGOVINE IN DALMACIJE * Člani mosta rskih gospodarskih in drugih organizacii ,so spravili na dnevni i*ed .vprašanje samostojne gozdarske direkcije v Mostarju. Ak cija je baje uspela in bo v kratkem ustanovljena samostojna gozdarska direkcija za področje cele Hercegovine, za bosanske sreze Livno, Pro-zor in Tomislav grad, za Nikšič in Šavnik v Črni gori, za polotok Pe-lješac ter za otoka Mljet in Ivorču-l'o. Že pred leti so nameravali v Mostarju ustanoviti gozdni inšpektorat, prej omenjena akcija pa je dosegla, da bo namesto njega ustanovljena samostojna gozdarska direkcija. Posebno važna naloga te Listnica upravništva in uredništva >1. S. Puente Alsi^a. — Naročnino petih pesov smo prejeli Majnka še en peso. Hvala. — Vaša želja kot tudi več drugih je, da bi prinašali malo več novic iz Španije in iz domovine. Pravite, da se pogovarjate, kako bi sezidali cerkev. Nam se zdi, da bi bilo bolj važno, če bi si ustanovili društvo ali šolo, če vas je dovolj. Cerkev je universalna ustanova in lahko vsak opravi svojo pobožnost v katerikoli cerkvi, medtem ko so nam vse druge kulturne in gospodarske ustanove zaprte. Sprejmite naše pozdrave! P. P. Rosario. — Naslov spremenili. Glede naročnine vzeli na znanje. Pozdrav! Jug. Pod. Društ. Cordoba. — Naročnino prejeli. Hvala. Sprejmite naše pozdrave. QUIENES 8ock nove ustanove bo 'velika akcija za pogozditev goličav Hercegovine in Dalmacije. V Hercegovini pozdravljajo ustanovitev samostojne gozdarske direkcije, v Sarajevu pa nekateri krogi niso zadovoljni, ker se jim zdi, da se na ta način Sarajevu polagoma jemlje značaj in pomen središča Bosne in Hercegovine. JUBILEJ ALUMINIJA Ni bolj poučnega primera za tehnični razvoj našega časa, nego nam ga daje razvoj porabe aluminija. Pred sto leti je bila ta snov še pravi kuriozum, genialni francoski kemik Deville jo je s svojimi odkritji polagoma uvedel v krog plemenitih kovin, a šele tedaj, ko sta 1886. Hali v Zedinjenili državah in Heroult v Franciji odkrila elekrič-ni način pridobivanja, je postal aluminij industrijsko poraben. Danes slavi ta snov svoj jubilej. Mai'oka-tera kovina ima toliko dobrih in koristnih lastnosti, kakor ta. Je zelo odporna, njena nosilnost gre do skrajnosti, pri tem je lahka in s svojo srebrno belo barvo je prava kovina zraka, kovina letal. Tudi pridobivanje te kovine, ki je navezano običajno na "beli premog", električno uporabljeno vodno silo, je nekaj specifično modernega. F. T. V. Santa Rose. — Glede naročnine prejeli na znanje. Pišete, da ste imeli letos pri gospodarstvu malo sreče vsled suše in gorkega vetra. Tudi od drugod nam pišejo tako. Vsekakor pa upajmo, da bo drugo leto drugače. Hvala za novega prijavljenca. Pozdrav. ÍL. I. San Pablo. — Naročnino smo prejeli, če bi bili vsi tako točni kot ste vi, bi upravnk od samega veselja zavrskal. Da ste nam zdravi! M. J. Est. Yerua. — Kot nam je znano, ne izhaja noben časopis v Juž. Ameriki v prekmurskem narečju in z madžarsko obecedo. Zato Vam ne moremo vstreči. Pozdrav. Izšel. ref. kr. banske uprave, Ljubljana. — Naročnino za leto 1937 prejeli, potom Jug. poslaništva, v redu. Sprejmite naše pozdrave iz tujine. F. G. Bs. Aires. — Vzeli na znanje. Pozdrav. A. A. Jcnus Majria. — Na račun naročnine prejeli. Koledar stane en peso in jih imamo še nekaj v zalogi. Pozdrav! ;F. M. La Plata. — Naročnino prejeli v redu. Hvala! Sprejmite naše pozdrave. K. P. Mecliita. — Naročnino prejeli. Hvala. Tudi Vas veseli, da smo se združili. Pozdrav. M. V. Cofdoba. — Hvala za pozdrave. človeku se pač ne zgodi vse tako kot si vsak želi. Sprejmite tudi od nas najlepše pozdrave! M. V. Rosario. — Zastalo naročnino in za naprej prejeli v redu. Mi radi počakamo kjer je treba, ampak jih je mnogo, ki lz same malomarnosti ne napravijo svoje dolžnosti. Pozdrav! P. V. Rosario. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav! I. L. Ranelagli. — 'Naročnino prejeli v redu. Sedaj imate poravnano do ko-nei leta. Pozdrav. F P. La P'ata. — Vašo zastalo naročnino in za naprej nam je g. Lakner v redu izročil. Pozdrav! Nekdo, ki se ni podpisal, je poslal na uredništvo zadnji uvodni članek s pripombo, da žalostna majka g. Kacina, ki take reči o delavstvu razstrobi v svet, ko bi bilo boljše, da bi zanje nihče ne zvedel. Vsi, ki ste poravnali naročnino pri naših inkasantnih ali osebno na uredništva, imate posebno potrdilo in boste videli označeno tudi na ovitku poleg n^lova. .¡a^K Naročniki in naročnice! če si hočete zagotoviti redno prejemanje lista, bodite vedno v redu z naročnino.. Le če bosti vsi izvrševali svojo dolžnost, bomo zamogli tudi mi isto napraviti od naše strani. Dr. J. HAHN Zdravnik bolnišnice Durand Notranje bolezni — Pljuča — Katar — Jetika — Naduha — Srce in slabokrvnost — ženske bolezni — Neredno perilo — Vnetje ŽARKI ULTRAVIOLETIČNI Nizko plačevanje na tedenske obroke Sprejema od 3 do 8 ure zvečer TUCUMAN 2729 esq. Pueyrredón — U. T. 47-7601 — Bs. AIRES Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje Venerične bolezni se zdravijo na gotov; in modera način, — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer. Dr. ANTONIO PEREDA MEDRANO 151 BUENOS AIRES F A VST A "Preplezati morava plot", je šep-eila z zamirajočim glasom, kažoč iaa zaklenjena vrata. "čemu?" je bedasto vprašal Croasse. "Kaj bova na oni strani?" "Evo hišice. Tam najdu nebo nihče poslušal .nihče videl in opazoval...'' "Počakajte", je rekel Croasse, ves -kipeč od vneme in drznosti; "preskočil bom plot pa vam odprem od znotraj." "Oh, res ste junakt..." Zavihtel se je čez plot in neutego-ma skočil k vratom, da bi .jih odprl Filomeni. Tedajci pa je začul nagle, lahne korake. Ozrl se je in toliko da ni vzkriknil od začudenja: mlado dekle je teklo s sklenjenimi rokami proti njemu... Njeni lasje so bili raz-»leteni, njen poigled proseč, njen obraz i.udovito lep, čeprav ga je pačila gro-«a. "Oh, gospod,'' je zaprosila, "kdorkoli ste, rešite me!! Spravite me odtod! . . ." '^Naša pevka!. . . Cigančica vlolet-ta!..." je vzkliknil Croasse. Drugega ni utegnil reči, zakaj baš tisti mah se je pokazal na pragu hišice nekdo, ki ga Je Croasse predobro poznal. Ta nekdo Je bil Belgoder!. . . (Croasse še nI videl cigana drugače kakor s krepelcem v roki. Tudi to pot je stiskal pod pazduho sila ugleden drenov kol. Croasse je prebledel in zastokal; noge so se mu zašiblle. Beligoder Je surovo prijel Violetto za komolec in zarenčal: "V hišo... Drugič bo pela palica, zapomni si!...." Ubožica je sklonila glavo In je pogasi izginila v hiši. Ko Je zaprla vrata za seboj, se je Belgoder obrnil h Croassu. Ujel ga je baš v trenutku, ko je hotel planiti čez plot. Nesrečni Croasse se je »grudil na kolena. Belgoder ga je prijel za ovratnik in ga je postavil na noge. "Lepo, lepo!'' je dejal. "Kaj delaš tu?" "Vas iščem . . . gospodar!..." je zajeoljal Croasse v svojem smrtnem strahu. "Nu, evo me. Le noter, da se pomeniva . . . Marš, ali pa zapoje krepe-lec.. ." Filomena je skozi razpoko v ogradi opazovala ta prizor In je slišala vsako besedo. Videla je Violetto in Bel-godera; videla Je tudi, kako je pal Croasse pred ciganom na kolena. Tedaj se je zbala in je pobegnila, kar so jo nesle noge. Srce ji je bilo tesno od žalosti, ker je šla prva in najbrže tudi poslednja prigoda njenega življenja po vodi, a tudi od zadoščenja, ker je zasačila veliko skrivnost. Vedeti skrivnost pa pomeni toliko kakor povedati jo; in res je sedela Filomena nekaj minut nato pri sestri Marijangeli ter jI je pod obljubo najstrožje molčefčnc^ti razodevala, kaj je videla in slišala. Ko je bila zgodba pri kraju, se je sestra Marijangela globoko zamislila. "čujte, sestra Filomena", je rekla čez nekaj časa, "stvar je resna da nikoli tega. častita mati opatica bi naju strašno kaznovala, ako bi vedela, da veva..." "Jezus. Nikar me ne strašite..." "Iz druge strani: če boste zmožni držati jezik za zobmi..." "To vprašanje je žalitev, sestra Ma rijangela.'' "Nu, vidite, da niste zmožni", je hladno odgovorila tovarjšica. "A to pot bo vendarle treba. Obeta se vam..." "Kaj se obeta?" ji je plani-la Filomena v besedo. "Lahko da bogastvo. Gotovo pa brezskrbno življenje. Mislite na to, sestra Filomena.'' iVeč ni hotela povedati, naj jo Je Filomena še toliko zaklinjala. "Zvedeli boste pozneje. Ako hočete zaslužiti na kupe zlata, toliko, da se boste lahko oblačili kakor meščanska gospa in premamili junaka, ki pripovedujete o njem — držite jezik za zobmi!" Misel, da utegne osvojiti prelepega Croassa, je vzela Filomeni poslednji košek pameti. Zaklela se je, da hoče molčati kakor grob. . . Tedaj je sestra Marijangela naglo odšla; zaradi varnosti pa je zaklenila Filomeno v celico. Marijangela je hitela k staremu paviljonu, ki ga je sama pokazala Par. daillanu in Karlu Angoulémskemu. Toda paviljon je bil prazen. Tudi v njegovi okolici ni bilo o neznancih ne duha ne sluha. XXVI. Pod krepelcem. Belgoder je stopil za nesrečnim Croassem v hišo in je skrbno zaklenil vrata za seboj. "iskal si me", se je obrnil k njemu, "česa hočeš od mene? Kaj mi imaš povedati?... Govori!..." "Mojster... hotel sem... ker ste naju bili ostavili... jaz... mo—oj— ster. . .'' Croasse se ni mogel domisliti ne pametnega odgovora ne svetnika, ki bi se bil zanesel nanj, da ga otme grozečih batin. "Tako ml rogov hudičevih!" je vzro- jil eBigoder. "Kaj jecljaš?... Ali -naj ti namažem jezik?. .." Zamahnil je s krepelcem. Croasse je od strahu počenil na tla in nastavil hrbet. "Jezus, zdaj je po meni!" je zajav-kal na glas. "Filomena, Filomena, kam si me zapeljala!'' je dodal natihem. "Gorje mi!..." "Zini!" je vpil Belgoder. "Zini, al! pa te premlatim tako, da ga ne bo celega mesta na vsej tvoji pasji koži!" "Joj meni'', je zastokal nesrečnež, "saj sem vedel, da ne pojde brez njega. . . Karkoli rečem in storim-konec je vselej ta, da pada po meni!. . ." "Morda to pot ne bo padalo, ako poveš vse po pravici", je rekel cigan, ne zato, ker bi se bil usmilil Croasse-vih tožb, ampak zato, da bi zvedel vzrok njegovega nenadnega pojavlje-nja v tem skritem kraju. "Ne boste me tepil, če vam povem resnico?" je tesnobno vprašal Filo-menin junak. "Vse je na tem, kakšna bo... Govori!'1' 'Croassev strah pred krepelcem je bil tolikšen, da je sklenil povedati vse, kar mu j bilo znanega, ne da bi se menil za posledice, ki jih s tem nakoplje vitezu de Pardaillanu In vojvodi Angoulémskemu. "Vidite, mojster," je pričel ž negotovim glasom, "izginili ste tako nenadoma. . . ne, da bi nama kaj povedali. . ." "Mar sem bil jaz vajin hlapec?" ga jo survoo prekinil Belgoder. "še tega bi se manjkalo, da bi vaju bil prosil dovoljenja!...'' » jj|J "Tega ne pravim", je dejal Croasse. "Reči hočem samo, da je spravil vaš nenadni odhod Picouica In mene v strašno nepriliko... Krčmar pri .Dobri nadi' nama je pokazal vrata in tako nisva vedela ne kod ne kam!" "Hm," je zamrmral eBigoder sam pri sebi, "živina ima prav... Kar je res, je res.'' "Več dni sva se klatila okoli gostilne", je nadaljeval Croasse. "Ko vas ni bilo od nikoder, sva mislila, da ste naju sklenili zapustiti, živeti pa je bilo vendarle treba; in tako sva jela iskati drugega gospodarja, ki bi nama dajal streho In kruh, dokler se vi ne vrnete..." "Z eno besedo, Izneverila sta se", je rekel cigan. "Nu, ali sta našla gospodarja? . ..'' "Imela sva srečo..." "Oho! Saj pravijo, da je tepcem sreča mila. . . Nu, kdo je vajin novi gospod?" ) Croasse je že hotel imenovati Par-daillana, toda želja, da bi se pokošatll, ga je zapeljala. Napihnil se je ter proglasil kar moči ponosno: "Njegova Svetlost gospofd vojvoda Angoulémski!..." Belgoder ni mogel ver|eti svojim ušesom. "Kaj praviš?'' je zavpil. "Vojvoda Angoulémski?... Vraga, vraga... Se jaz se čutim počaščenega, ker je postal vojvoda moj naslednik. . . čestitam, gospod Croasse." Croasse, nič hudega ne sluteč, je kar prestal misliti na krepelec. Cigan pa je porogljivo povzel: "Vse to mi žalibog ne pojasnjuje najinega čudnega srečanja, gospod Croasse." "O, vidite", je rekel "gospod'' Croasse, ki mu je ta nagovor še bolj pod-kuril samozavest, "moj mladi gospodar je strašno zaljubljen... tako vsaj OD GROBU iOJZETA BRATUŠA, SLOVENSKEGA IPEVCA Od Triglava in Krn§ in Sv. Vi-šarij doli čez goriška Brda in tolminske bregove, ob Soči, Idrijci in Vipavi, med kraškimi skalami in kranjskimi gozdovi, med Trstom in Gorico; vsepovsod koder so odmevali usodni topovi je bil nekoč raj slovenske besede in slovenske pesmi, ki je preglasila celo grom strašne vojne in ki se je borila in se še bori, skrita in ponižna, kot izliv srca polnega trpljenja in vendar upajočega v prihodnjost. O tista naša brda, naše planine in liolmi! Kakor so nihove prostrane puácaye daÜe svojim stanovalcem boben v roke, s katerim so pošiljali pozdrave in veselje in žalost preko daljnih dalj, tako so nam naši grički nareksvali pesmi, ki so hitele iz brega na breg, od vasi do vasi, 1 kor je donel glas zvona preko naših slovenskih planjav. Da, naša pesem slovenska, to je naše bogastvo, to je naš ponos, naše veselje in to je izliv našega srca. Žlobudravi tujci s stoterimi in tisočerimi besedami znajo besedičiti o svojih čustvih in znajo slepiti nevedni svet... Globokemu srcu slovenskemu ni besed, da bi izlilo vanje svoje veselje, svojo žalost, svoje u-panje in svojo vero in svojo molitev. Zato je zrasti'a iz slovenskega srca pesem, ona lepa, čudovita pesem, ki z ljubko domačnostjo, kakor prijetni vonj nageljnov, kateri naše domove krasijo-ovija vso našo slovensko zemljo z ono nepozabno lepoto, ki jo nasimo v srcih kakor spomin na zgubljeni raj. Zato razumemo, kako bridko je odjekmilo v tisočerih srcih, ko je prišla vest, kaj je zadelo Lojzeta Bratuša, njega, ki je bil poosebljena slovenska pesem, ki je kakor pomladna lastovica nosil vedno novo upanje in budil vedno znova pogum po vsej deželi. Lojze Bratuš! Saj je bil praznik za sedem sosednjih fara, kadar jé šla beseda, da pride on, pevovodja vseh pevovodij. In je prišel on, skromen, preprost, čeprav študirana glava, pa je za vsafkega imel prijazna besedo, za Reklama» c°ja • J A443E. Popolno pohištvo za jedilnico in spalnico $ 225.- Avda. SAN MARTIN 2706 Ü. T. 59-0504 (Na pol kvadre) Buenos Aires vsakega topel pozdrav, polen veselja in smeha, kakor topli žarek, ki mrazu vzame strupeno ost. In strinjale so se okoli njega slovenske vrste, strnili pevci in strnili vsi drugi in spet bolj trdno upali v prihodnost. In ko je prišla tožna novica, da se Lojze s smrtjo bori, s strahom je pričakovala vsa dežela in celo čez dolno morje sem med nas je segla bridka bojazen. In česar smo se bali, to se je zgodilo. Spet je padel eden nosilnih stebrov. Zastalo je srce Lojzetovo, utihnila je pesem njegovih ust in bridkost je napolnila vso zemljo ob tej boleči novici. Njegovi učenci goriškega Alojzi-jevišča, ki so v pokojnem imeli ne le učitelja, temveč tudi očeta, ki so se napojili od njega z bogatim in vedrim idealizmom, so tisti, ki pač najbolj morejo presoditi, kako neprecenljiva je izguba, ki je zadela z Bratuševo smrtjo goriško zemljo. Za njimi pa je zajokalo srce vsem, ki so ga poznali in poznali Fotografija '1A MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROčENI', Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z o žirom na Številno slovensko klijentelo. PoStne slike od $ 6.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsal dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aire» PRVA SLOVESKA KROJAČNICA LEOPOLD UŠA J smo ga vsi, če že ne prav od blizu od daleč pa gotovo. Bridkost in nesreča je pač za nas, za osirotelo domovino, ki je izgubila tako vrednega .sina, a za pokojnega... Saj je delal plemenito in nesebično, saj se je žrtvoval za trpeče, saj je bila njegova ljubezen iskrena, ker je bila ne le v pesmi in na jeziku, temveč je bilo polno ljubezni njegovo življenje. Še danes bi lahko prijetno in mehko živel, ko bi hotel pozabiti in odreči se svojemu narodu in iskati" sam sebe... Za druge je oživel, za druge je trpel, za druge je tudi padel. In Bog, kateremu je v svoji pesmi izlival svoje srce, h kateremu je tudi drugim kazal pot je njegovo pevajočo molitev sprejemal in tudi njegovo trpeče srce sprejel. Mi pa bomo tudi priložili molitev naših src, da mu izkažemo svojo hvaležnost in svojo ljubezen. Dne 23. maja ob 10. dopoldne v cerkvi slovenske službe božje na Av. del Campo 1653 bo sveta maša za pokojnega Lojzeta Bratuša. Kakor on ni gledal ali bo solnce ali dež, tako tudi mi ta dan! Ne l'e osebni prijatelji in znanci pokojnega, temveč vsi za. katere je delal in trpel, vsem je dolžnost, da se zberemo ta dan. Pevci bodo zapeli njegove skladbe. Po maši bombo slovensko zapeli libero. Hladnik Janez. Cerkveni vestnik Preteklo nedeljo je odnesla voda skoro .vso pobožnost. Upam, da bo-zato tem lepša vdeležba na Saave-dri na prvo nedeljo v juniju to je 6. junija, ko se slavi praznik'Srca Jezusovega. 16. jun. je binkoštna nedelja. Maša in večernice na Paternalu. 23 .junija maša na Paternalu za Lojzeta Bratuš, večernice na Ave-llanedi. Po tej nedelji je kvaterni teden. Posta ni po postavi te dežele. Hladnik Janez. IHH9_Ü1 Ob svoji deseti obletnici vam je porok, da boste vedno in v vsakem oziru najbolje posreženi. GARMENDIA 4947 — Bs. A;res V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. ' Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 140T DOCK SUD V Restavrant - Parilla In pivo za družine (familiar) FlORDELU "Pripravno za bankete — Pose-< > ¡¡ben pokrit prostor na dvorišču.^ Odprto čez dan in ponoči Av. SAN MARTIN 2688 U. T. 59-1656 Agencija P U T NIK SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES U. T. 31 - 8759 Samo pri nas dobite najceneje ladijske listke Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi vse potrebne dokumente. Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito, I obrnite se na AGENCIJO "PUTNIK" Lastnik: Anton Kolungja sodim po drobtinicah, ki sem jih ujel. A lepotica je nenadoma izginila." "Ni mogoče!" Belgoder je pri teh besedah krepko stisnil svoj kol, česar pa zaslepljeni Croasse ni opazil. ."Menda je mogoče, ko jaz pravim tako!'' ' je odvrnil z dostojanstvenim glasom. "Nadaljujte, nadaljujte, vaša povest je strašno zanimiva." "Nu, v samostanu živi baje neka ciganka", je dejal Croasse, dreveč v pogubo, "neka ciganka, ki..." ¡Belgoder se je zdrznil. "Pravijo, da je imenitna vedeževal-ka. Vojvoda, moj mladi gospodar, Je priešl semkaj zaradi nje. Vprašati jo hoče, kje je skrita devojka, ki se je zagledal vanjo.'' "Čudno, čudno... A v kakem stiku ste vi z njegovimi posli? Zakaj ste preskočili ta plot?..." Croasse Je zakašljal, kakor bi trčil z dvema luknjastima kotloma. "Jaz?" je dejal. "Pustili so me samega na vrtu. Ko se takole oziram, zagledam nekaj sumljivih obrazov. . . Razume se, da sem neutegoma splezal čez plot, ker jih s te strani lahko bolje opazujem..." "Glej, glej! Cel6 hraber si postal, odkar se nisva videla!...'' "Oh", je skromno rekel Croasse, "v tem pogledu ste me vedno napačno sodili. "Lopovi" je zdajci kriknil cigan, zgrabivši nesrečnega Croassa za vrat in udrihaje s krepelcem po njegovem mršavem hrbtu. "Lopov, obešenjak, naučim te norčevati se iz mene!... Ná, ná!... Ali misli,, da sem neumen kakor ti?" Croasse se je ves prepaden vrgel na tla. "Joj meni!" je tulil, svijaje se v toči udarcev, "saj aem vedel, da bo tako!... O Jezus, po meni je! To je moja smrt!..." Ciganov kol je neusmiljeno plesal ,po njegovih mulčeniških kosteh. Nesrečnež se je končno pobral in jel skakati križem sobe; toda Belgoder in njegov krepelec sta bila neizbežna kakor smrt. Javkanje žrtve tleskanje kola in zmerjanje krvnika, vse to se je družilo v peklensko godbo, iz katere se je naposled začul obupn vzkrik: "Milost. Usmiljenje... Mrtev sem!'' Bedni Croasse ee je resnično zgrudil na tla. > "Po koncu, pes!" je zarjovel cigan, ki je bil že upehan. "Po koncu in poslušaj!..." ICroasse se je trudoma spravil na noge. "Tako," je rekel Belgoder, sopihaje od napora. "Drugič bo vedel, kaj se pravi vohuniti!... Poeluaj; jaz poj-dem zdaj po opravkih. Ti ostaneš zaprt v tej hiél. . . z Violetto, da veš. . . in če je ne bo več tu, ko se vrnem-ali pa če vidim, da se je kdo približal ograji. .. ti izrujem jezik in oči... spečem te na malem ognju... in te prisilim, da boš žrl svoje lastno meso!.. .'» Croasse se je onesvestil, nekaj od bolečin, nekaj od straha, ko je slišal toliko in takih grožnji. Belgoder je nato skrbno zaklenil vrata In je bltel narvnost k opatlci Klavdini de Beau-vllllers, povedat Ji vse, kar mu je bilo znanega in kar je sam uganil. Ko se je vrnil v hišico, Jo našel CroatjBa ée-počega v ktoru in šklepetajoega z zobmi. Ob pogledu na strašnega Bel-godera je siromak zatulil od groze ln sklenil roke. "Milost, gospodari" je zaječdl. "Vse storim, - karkoli vam drago!" XXVII. Ljubimca. Ko je knez Farneški spoznal v ciganki Saizumi Leonoro de Montajgnes, se mu je zazdelo, da ga je čudež prenesel za dvajset let nazaj. (Leonova toliko da se Je bila izpre-menlla. Mladost je sicer izginila iz njenih okamenelih črt, toda obraz je bil še vedno lep in bujni zlati lasje, ki so se razpleteni usipali okoli njene glave, so Jo obdajali kakor glorija usodne krasote. Kardinal se je bil postaral, ona pa je ostala taka, kakršna je bila nekdaj. Osuplost in groza sta ga minila; stara ljubezen Je vrplamenela z novo «j i« ar močjo. ^ • "Leonora", je zamrmral, "vem, dn me sovražiš. Prav imaš. Vem, da za služim tvoje sovraštvo... . Toda, Leonora, poslušaj me...'' Govoril je tiho, ponižno, skesano. Toliko da se je upal dvigniti oči- do te žene, ki je nikoli ni prestal oboževati. V njegovem srcu se je dramila blazna misel: osvojiti Lenoro Iznova, ljubiti Jo spet in biti ljubljen, pobeg, niti z njo kamorkoli... (Violetta Je bila pozabljena. Pozabil je, da Ima hčer, da Je ta hči mrtva In da Je prišel z namenom ugonobiti Favsto. Ljubezen Je bila edina misel njegovega srca! "Leonora", je povzel, "daj, da ti razložim svoj zločin, daj, da ti povem, zakaj nisem raztrgal doižnostt ki jo imam do cerkve. .. Vidiš, bal sem se. Bil sem strahopeten. A ljubil sem te vendarle. Oboževal sem te. Ali to ničesar ne pomeni v tvojih očeh?" (Iskal je strastnih besed, da bi zdramile spečo iskro v Leonorinem srcu.. In ko Jih ni našel, ampak Je začldil, da njegove drhteče ustnice ne morejo dati duška strasti, ki Je divjala v njem, je zdajci proseče iztegnil roke proti njej in krčevito zaplakal. "Plakate?" je rekla Leonora s krotkim, sočutnim galsom. "Ali tare tudi vas gorje?... Solže odnašajo žalost s seboj... Oh, da bi mogla plakati kakor vi!. . .'' Kardinal je dvignil glavo. Brezmejna osuplost je padala nanj. Ali je bilo mogoče? Tako Je govorila Leonora?.... Nikakih očitkov ni imela zanj, samo pomilovanje!. . . Pogledal jo je kakor iz uma. Toliko da je mogel sop-sti. "Povejte", je dejala Leonora, "kaj vam je? Zakhj plakate? Morda vas lahko potolažim..." "Oh", je vzkriknil kardinal v svojem srcu, "saj me niti ne spozna! Ali sem res bolj mrtev zanjo, nego je bila ona zame?'' Hropeč od strane tesnobe je zakll-cal njeno ime: "Leonora!... Leonora!..." Začudeno ga je pogledala. "Leonora?" je dejala. "Čigavo je to ime?... Ubožica!... Molčite, ne imenujte je nikoli več... lahko bi Jo zbudili. .." Kardinalova groza je prikipela do viška. "Dajte", je nadaljevala Leonora, "povem vam srečo." Tako govoreč ga Je prijela za roko. Farnese je ves vztrepetal ob dotiku njene desnice. "Blazna!" je zajecljal. "Se več ko mrtva. .. Blazna!..." In tedajcl je zgrabil on ciganko za roke. Njegov obraz se je malone dotaknil Saizuminega obraza. Tisti mah so se odprla vrata ln dva moža sta stopila v paviljon; bila sta Karel in vitez de Pard'aillan. Pogled ns nenadejani prizor ju je prikoval na pragu... Kardinal ni opazil dvojice. "Cuj!'' Je hropel, loveč sapo. "Cuj! Poglej me, spoznaj me vendar! Tisti sem, ki si ga ljubila!. . . Oh, nič odgovora. Niti sliši me ne..." Obupno jo je stresal za ramena. Brezumna misel mu je prešinila glavo. "Spomni se svoje hčere!" je zavpil. "Saj si vendar mati... Pomisli na hčer! Na Violetto!..." "Kaj pravi?'' je vztrepetal Karel Angoulémski ter zgrabil viteza za komolec. "Molčite!" Je rekel vitez. "Nekaj strašnega se godi." "Violeta ji je ime!" je kričal Farnese. "Hčer imaš! AH te niti to ne gane? Ali ti moram res raztrgati dušo, kakor sem ti jo raztrgal že nekoč?... Poslušaj me dobro: imela si hčeri... Trpela je huje od tebe... in zdaj... oh, zdaj Je mrtva!...'' (Nadaljevanje) IZKUŠENA BABICA ANACHRPOVA ; Diplomirana v Pragi in v Buenos Airesu z mnogo letno prakso v bolnici Ravvson Vsem slovenskim materam vedno na razpolago in za malo plačo ENTRE RIOS 621 V. T. 3$ Mayo 8182 KITAJSKI ZID POD RUSKO ZEMLJO Utrjena meja od Balta do črnega morja. Rusko 'vrhovno vojaško poveljstvo je pred kratkim izdalo skrivnost, ki je bila sicer že prej znana, namreč to, da je dalo zgraditi sovjetsko "Maginotovo črto" ob vsej zapadni ruski meji od Baltskega do Črnega morja. Neki sodelavec "Iz-vestij", ki je imel priliko, da obišče ta moderni ruski kitajski "zid" pod zemljo, pripoveduje prave čudeže o njem. Ves sistem utrdb so zgradili kakšnih 30 km od meje na tiho s pomočjo stotisočev jetnikov GPU. Želelo in beton so zabili globoko v zemljo, da bi varovala naštete obrambne točke, ki so med seboj povezane s podzememeljsko telefonsko centralo, proti vsem topniškim, letalskim in tankovskim napadom. Ta črto branijo topovi, ki jih stalno hladijo z vodo. Periskopi zrcalijo v globini vse dogodke na površini, vsako drevo, vsak kamen v mejnem ozemlju ima v načrtih svojo številko in ta sistem oštevilčenja omogoča podnevi in ponoči, v jasnem 'vremenu in v naravni ter umetni megli obstreljevati sovražne čete. Vsa u-trdbena dela so do popolnosti mas-kirana proti zračnim in drugim na- padom. V podzemlju imajo velikanska skladišča živeža in munici-je za nedogleden čas. Takšna je ruska Maginotova črta, ki sestoji v ostalem iz dveh črt, ki sta si dve uri narazen. Iz moskovskega tiska pa je razvidno, da so bolševiki slične obrambne žrte zgradili tudi na Daljnem Vzhodu, pred vsem ob mand-žurski meji. Vrhovno poveljstvo mora navdajati gotovo velik občutek sigurnosti, da se je sedaj odločilo tudi uradno izdati to skrivnost. CIGANSKI PODKRALJ V Olomouc je prispelo pred nekoliko dnevi 59 ciganskih voz s kakšnimi 300 možakarji, da bi izvolili novega ciganskega kralja, 12-letnega Kwieka. Mladi fant se je potepal doslej največ po Poljskem in okrog Ostrave. Do volitve pa ni prišlo, ker je izostal cigan, ki naj bi vso proceduro financiral. Cigani so bili nad tem ogorčeni, pa so sklenili, da bodo izvolili vsaj svojega podkralja. Ta je postal Rajmund Novy, ki je po svojem poklicu bok-sač in rokoborec. V Bratislavi ima več hiš. O njem je znano, da ima posebno rad zlate prstane. Na vsakem prstu jih ima nekoliko. Njegov adjutant je postal konjski mešetar Maron i MODERNO - ii^MlBkiiife ZDRAVILIŠČE i V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje ni v redu. Siašli boste v tem zdravilišču specializi- rane zdravnike in najmodernejše zdrav- niške naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. VELJANOVTÓ sprejemamo bolnike v popolno oskrbe in eicer po jako zmernih cenah. .. . Izvršujemo tudi operacije . .. Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. TALCAHUANO 1060 J*-— Ordinira vsak dan od 5. do 8. ure Vrba. Izvolitev ciganskega kralja se bo zdaj izvršila 3. maja in sicer v 01'omoucu. Olomouški mestni svet so cigani prosili, da bi jim dovolil izvedbo volitev v notranjem delu mesta. Po izvolitvi novega kralja nameravajo napraviti slavnostni sprevod skozi mesto. Seveda oblega njih taborišče sedaj tisoegl'ava množica, radovednežev. POPOLJČENJE KRAJEVNIH IMEN Varšavski uradni list je objavil odlok notranjega ministrstva, da se smejo odslej vsa krajevna imena v poljski šleziji uporabljati samo v poljski obliki. Tako morajo izginiti nemška mestna imena Kattowitz, Bielitz, Teschen, Pl'es, itd. Nemški listi zaradi tega poljsko vlado močno napadajo in ji očitajo, da krši prijatelski sporazum med Poljsko inNemeijo Kljub temu "prijateljskemu sporazumu" pa rajhovski ¡isti ob tej priliki vnovič pogrevajo znano nemško geslo o nemškem kulturnem področju, v katerega prištevajo tudi precejšen del današnje svobodne Poljske. KDO JE BOLJ MOLČEČ? Ameriška in angleška naziranja o moških in ženskah Angleški ministrski predsednik Stanley Baldwin je dejal nekoč: Ženske ne govore! Ta izrek je v živem nasprotju z zelo razširjenim mnenjem, da ženskam ni mogoče zaupati nobene KROJAČNICA "GORICA" Vam nudi vsakovrstno blago za obleke in povr-nike po najnižjih cenah Delo prvcetno. Se priporoča rojakom FRANC LEBAN Warnee 2191 Buenos Aires skrivnosti. Baldwin je svoje besede podprl' z raznimi razlogi. Dejal je med drugim, da ni še nobena ženska objavila kakšne politične skrivnosti, vsaj on sam ni tega še nikoli doživel. Pač pa je večkrat doživel, da so izklepetali kakšno skrivnost moški, ki bi morali dobro vedeti, kako potreben bi bil njih molk. Tudi vodilne ameriške ženske so to Baldwinovo naziranje podprle na neki anketi. Ugotovile so, da znajo ženske bolje molčati nego moški, pa čeprav je videti stvar kdaj drugačna. Neka političarka je dejala, da je često prisostvovala sejam, o katerih bi morali udele-.ženci absolutno molčati. Naslednji, dan so bile največje skrivnosti ua dolgo in na široko objavljene v listih. Tega gotovo ni bila kriva kakžna ženska, kajti druge razen nje na teh .sejali ni bilo, a ona je molčala. Ženski molk postaja včasih tragičen. V Ameriki so kakor drugod sprejeli zakon, ki je določal, da morajo poročene ženske ostaviti sveja mesta, če bi njih možje dovolj zaslužili. Veliko število žen je molčalo, ker niso hotele pokazati, da bi njih možje ne zaslužili toliko, da bi lahko prehranili svojo družino. In baš s tem molkom so žene izgubile svoje del'o. Celo v zadevali gledališča in fil- ma, kjer imajo tehtno besedo,, znajo ženske bolje molčati nego marsikateri moški. Neka znana ameriška igralka je igrai i ulogo kraljice Viktorije v maski, ki je slovela po vsej Ameriki. Nikoli pa ni hotela povedati, kako so izdelali to manko, čeprav jo je o tem vprašala sama ga. Rooseveltova. Skrivnost pa je končno izdal neki moški... Kdor je v stikih s poklicno zaposlenimi ženskami, ve, da znajo o uradnih skrivnostih molčati prav tako kakor kakršenkoli moški. Samo iz prejšnjih časov, ko je bilo moškim v koi'ist, da so ženskam zapirali pot v razne poklice, se je ohranil predsodek, da ženske ne morejo molčati. Čim bolj pa stopajo v poklice, ki so bili včasih prihranjeni samo moškim, tem bolj se bo kazalo, da znajo biti prav tako molčeče, pa čeprav ne na tako neokreten način kakor moški. TRETJA ŽENA CESARJA MAND-ŽUKUA Cesar Mandžukua Puvi se je zdaj v tretje oženil, in sicer je vzel za ženo 18 letno princeso Maj Tan. Doslej je imel dve soprogi; ker pa mu ni nobena od njih rodila moškega potomca, je dvor izrazil željo, naj bi si poiskal še tretjo, družico. Cesar, ki mu je zdaj 29 let, se nadeja, da mu bo tretja tovarišča v zakonu rodila zaželjenega sina. Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdrav ljenje — AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Sreciia- Piti za pljučne, srčne, živ reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Spreiema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO CALLE CANGALLO 1542 CARIČIN LJUBLJENEC Zgodovinski roman Nadaljevanje 33 "Carica", spregovori Potemkin, ■"Katarina, kaj misliš o meni? V mojem srcu ni več niti sl'edu ljubezni •do Elizabete. Moral bi jo pravzaprav postaviti poleg tebe, da bi vi--del razliko. Mar ne veš, kako strastno te ljubim? Vzemi mi vse časti, vsa bogastva, napravi iz mene siromaka, svojega sužnja — vendar te bom ljubil večno! In da bi stopila zdaj Elizabeta predme — jaz bi jo —" Potemkin je pričel' šepetati, "jaz bi jo mogoče pomiloval, toda ljubiti bi jo ne mogel več. Jaz ljubim samo tebe!" In strastno pritisne lepo ženo nase. Izza grma se je tedaj zaslišal krik. Nista ga pa slišala niti Potemkin, niti Katarina. Bila sta preveč ■opojen» s strastjo. "Priznavam ti", je nadaljeval Potemkin, "da sem ljubil nekoč to E-lizabeto Voroncovo. Bil bi se z njo poročil, da so mi takratne razmere to dovolile. Toda takrat še nisem vedel', kaj je sreča in blaženost, tedaj nisem niti slutil, da more žena ustvariti svojemu možu raj na zemlji. Sanjal sem o mirni, meščanski sreči, ki ne pozna velikih strasti. Sanjal sem o zakonu, katerega glavni namen in cilj je, prožiti z zvesto udanostjo obojestransko zaščito. Oh, kako dolgočasno je tako življenje! Odkar pa si mi ti, Katarina odprla oči, vidim, kakšno blaženost lahko da možu ljubljena žena. Katarina, preživeti eno uro, ne uro, «amo nekoliko trenutkov v tvojem naročju mi je več, kakor vse življenje ob Elizabeti Voroncovi!" "Hvala, Al'ekasnder, za tvoje besede!" Za grmom je ležala v nezavesti Elizabeta in ni slišala teh besed, ki sta jih govorila, sicer bi umrla od žalosti. "Večerise" , pravi Katarina. "Vrniva se v dvorec. Ali mi obljubiš, d|a ne boš nikdar več mislil na ono deklico?" "Obljubljam, nikdar več!" Katarina se privije k njemu, potem odideta v dvorec. Bila je že noč, ko se je Elizabeta zavedla. S težkim naporom je vstala. Bilo ji je, kakor da je vse samo sanjala. Ko je stopila na pot, je ugledala klop, na kateri sta sedela Katarina in Potemkin. Ni sanjala. Bila je resnica. Zdaj je vedela, da jo Potemkin ne ljubi več. Tisočkrat težje ji je bilo sedaj, ko je vse to zvedela, kakor preje, ko je vendarle še nekoliko upala. Z globokim vzdihom je sedla Elizabeta na klop. Mrak je že legel na zemljo. Brez moči je sedela nesrečna deklica sredi drevoreda v Carskojem Selu. Končno pa odločno vstane. Nič več ni bilo v njej obupa in bolesti. Prenehala je jokati, njen obraz pa je prevzel .srdit izraz. "Zabodli ste mi nož v srce! Toda nisem mrtva! Jaz živim in dokazati vam hočem, da me ne boste uničili! Četudi ste mi ukradli mojo srečo, 'Vso mojo mladost,!" "Ljubila sem Potemkina nežno in zvesto! Nobena ga no bo več lju- bila tako. Da mi je dejal: Elizabeta, zame moraš umreti! storila bi to brez odloga in pomišljevanja." "Toda, če znam ljubiti, bom znala. tudi sovražiti." 36 POGLAVJE Boj za ljubimca Elizabeta je šla v smeri, odkoder so prihajale luči iz razsvetljenih oken. Vedela ni, da je tam dvorec. neka skrivna moč jo je gnala tja. V nekaj trenutkih je prišla do mesta, ki je bilo obrobljeno z marmornatimi kipi. In nedaleč odtod je stal dvorec. Okna tega čudovitega dvorca so bila razsvetljena, iz koncertne dvorane je bilo slišati godbo. Okna, ki so vodila iz koncertne dvorane na balkon, so bila odprta, in Elizabeta je mogla čuti vsak zvok godbe. Mirno je stala in poslušala. Glasovi godbe, katere že tako dolgo ni slišala, so objeli njeno dušo. Tedaj se pojavita na oknu dve osebi. Takoj ju je spoznala Elizabeta. Bila je Katarina in Potemkin. Šepetala sta in se stiskala. "Le udajajte se svoji grešni 1'ju-bezrii!" vzklikne Elizabeta proti oknu. "Ujela si ga v svoje mreže, propadla ženska! Tako ,si storila tudi z Orlovoni! Toda prišel bo dan, ko boš tudi Potemkina sita! Tedaj