ístev. 9.
V IVovCHi Mcstii 1. inajix 1894.
X. letnik.
Izhajajo 1. ill 15. vsacega meseca. Cena jim je za Edor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo 1 gld., za (jol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tianiti dati, plača za dvostopiio petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
vednost je najdraija reč iia svetu", pa tudi svoje-glavnost iti premajhna briga za lasten prid je spravilo že mar^ilkoi^a k nié. Uííimo se toraj in poflluáajmo dobre nauke! Spoznajmo vendar že enkrat sami sebe in brigajmo se malo veň za lasten prid. Spoznajmo se, da smo poduka §e zelo zeto potrebni iii dajmo se poučiti, kakor koli in kjer koli že to mo/^oée.
Sedaj pa k stvari ! V kratkem bo treba zope t Škropiti nase vinograde, in to nam daje povod, da spregovoriaio letos zopet nekaj o tem prevažtiem deiu. Za Škropljenje je treba pred vseoi modre galice (bakreneg.i vitr jola), apna, vode in škropilnice. Preskrbimo se s temi reiini o pravem času! Kupimo galico že sedaj in toîîko, da jo bode zadosti za trikratno škropljenje trt, Če bo treba, in za Škropljenje krompirja. Sicer se utegne zopet zgoditi, da jo bodemo morali pozneje za drag denar okolu iskati. Kupimo g;tlico iz zanesljivih rok, kajti dandanes se proda tudi dosti sleparske galice, ki je bogata na železu, kar pa ne sme ^iti. Tako galico poznaš laliko ua zeleii-
Prihodnji list izide zaradi blitkostiiih praznikov 12. maja.
Opravništvo-
Gospodarske stviiri.
Pred letošním škropljenjem vinogradov proti peronosperi.
Zopet se je približal ča.s za škropljeiije vinogradov, Koliko let je bilo treba, da smo vendar spoznali preveliko korist tega dela po naših vinogradih. Koliko naSih vinogradov bi bilo ěe lahko obranjenih, ko bi se bili gospodarji kaj bolj brigali za kmetijski poduk, in ko bi se bili v pravem žasu lotili škropljenja trt. Tuka,j se pař vidi, kako se kaznuje tisto prazno nezaupanje proti vsaki novotarji in kako se maščuje tisto svojeglavno vstrajanje pri starem kopitu. Sedaj se ljudem oči odpirajo, sedaj ko je že premnogo vinogradov podlťglo pogubni peronospori. „Ne-
Molí in delaj!
VroSe poletno solnce pripeka. Njegovi žarki se svitlo lesketajo ua mirni površini malega jezera, kjer leži mala vasica. Okoli vani se razprostira lepo obdelano polje, katerega obdajajo zeleni travniki in pašniki. Vse, kar je za delo sposobno, hiti danes na polje in travnike, kajti tam v zahodu se vzdigujejo temno-sivi oblaki, ki tiapove-dujejo hudo uro. Riiviio je bila krma dobro posušena; sedaj je treba pridnih rok, da spravijo seno pod streho Se pred nevihto.
Kmet Tomaž si briěe z rokavom pot % vročega obraza. Temno in srpo je njegovo oko; na njegovem obrazu se mu bere njegova najhujša napaka — divja jeza,
„Da mora ravno danes ta pošast se naprav-Ijati, ko imam seno še vse zunaj, in oh, tako že lepo posušeno", zarohni v divji strasti. „Denar gre za delayce, jaz pa: vozi mokro krmo domu.
i'olera naj bo pa kmetu pomagano, ko mu od vsega njegovega trpljenja drugo ne ostaja kot žuljave roke in prazen žep in potem govore še nekateri od žegna božjega. No, to je pravi žegen božji! — Ubogi kmet, ki ti se Bog naredi črto Čez tvoj račun".
„Tomaž! sram te bodi, kako govoriS tako brezbožno, oglasi se njegova dobra skrbna žena, katero so te bogokletne besede jako prestrasile.
„Kaj? brezbožno! — Molči tercijalka, kaj razumeá ti, kar jaz govorim", zarohni Tomaž nad njo, ter pelje naložen voz domov med preklinje-vanjem in rotenjem.
Njegovi delavci hitijo, da jim pot teče z obraza, da bi tem preje naložili drugi voz ter ga spravili pod streho. A, že so začele padati debele kaplje in od daleč se sliši votlo bobnenje groma, katerega spremljajo svitli bliski. — Sedaj pa je prikipela Tomaževa jeza do vrhunca. — Priâel je ravno do vaške krčme. Tu je po stari navadi, da bi si jezo ohladil, večkrat zahajal. Bedaj pa ni bilo „nje" zraven! Tukaj je pa po svoji siltii
kasto modri barvi in po vežji teži. Apno mora biti mastno, ne pa pusto in polno peska. Tudi je rabiti frlšno ugašeno apno. Škropilnica mora biti tudi dobra, ter mora tekoèino popolnoma razpršiti. Dandanes imamo že celo število najra/Jio-vratnejših škropilnic. Za naše razmere se nam pa posebno dopadeti^ dve Škropilnici in sicer sestave „Candeo" in „Živic". Prva je podobna skar-jem, in jo zaradi tega imenujemo na kratite škarje; v Novem Mestu prodaja škropilnice te vrste gosp. Fran Seidl. Drugo škropilnico je sestavil „/A-yic" v Trstu, i« je bila lansko leto popisana v tem listu ; v zalogi jo ima g. Franc Kastelic v Kandiji pri Novem Mestu. Cena vsaki teh škropilnic znaša okoli 10 gld. Kar je boljših ííkro-pilnic so te prilično âe najcenejše, in se že iz tega vzroka priporočajo tudi za manjše posestnike. Zapomnimo si glede Škropilnic to, da jili je treba po vsakokratni rabi popolnoma oiistiti z vodo.
O škropljenju samem je to poudarjati, da moramo škropiti vprviÔ že pred cvetjem, toda z nekoliko slabšo tekoèino (raztopino), ker se sicer lahko požge (popali) mlado in nežno listje. To se je pri nas že sem in tja opazovalo. Za prvo škropljenje raztopiti je v 100 litrih vode le I % modre galice in 1 Va kg ga^enega apna. Vodo je treba tedaj zmeriti, apno in galico pa stehtati, če bodemo le z očmi merili in telitaii, kakor se to pri nas godi, potem smo si sami krivi, Če je tekočina premožna ali pa preslaba.
V drugič je škropiti vinograde kakih 5—6 tednov pozneje (tedaj po cvetju). Za to Škropljenje vzeti je pa že močiiejšo tekočino; to pa dohiň, če raztopiš v 100 litrih vode 1 Vs kg modre galice in 2 kg gašenega apna. Za tretje škropljenje
jezi brez pomisleka lahko dal diiška, saj ni bilo „pridgarja" (tako je svojo ženo imenoval, ki ga je v takih trenutkih svarila pred grdim prekliiije-vanjem) zraven in krčmar je pa tudi vedel, če je Tomaž jezen, dohro tržim, toraj sta bila popolnoma prijatelja.
„Vina sem I" zagrmi, ko stopi v krčmo, Krč-niarju ni bilo treba dopovedovati koliko, saj je že poznal koliko da drži Tomaževa posoda.
Kmet Tomaž, da se z njim bolj spoznamo, je bil eden naj premožnejših — pa tudi eden naj-brezbožnejáih kmetov v tisti vasi. Bil je ošaben, trd možak. Surov do svojih hlapcev, neusmiljen do svoje dobre žene, visok do drugih kmetov. Ze na njegovem obrazu se mu je bralo zaničevanje do vsega, kar je svetega, dobrega, kršan-skega. Ob vsaki priliki se je širokoustil s svojim bogastvom, mogočno se potrkaje po svojih sicer žirokih, pa grsšnih prsih. Sosedje so se ga torej ogibali, vpričo njega se sicer dobre, prijazne kázaje, toda v srcu so imeli skrito sovraštvo in za-
rabiti je tudi tako močno tekočino. Če iiapravljaŠ tekočino, glej na to, da raztopljeno galico in apno prav dobro pomešaš v vodi in da premešaš to tekočino in jo precediš skozi fino cedilce (sito) vselej, predno jo vliješ v brento. Škropiti je tedaj le z dobro premešano in precej eno tekočino. Celo med škropljenjem je treba brento na hrbtu večkrat stresavati, da se tekočina dobro premeša.
Škropiti je pri suhem in lepem vremenu, ne pred dežjem ali koj po dežju. Zjutraj je pričeti s škropljenjem, kakor hitro /gine rosa. Trino listje (peije) mora biti tedaj suho. Ker solnčna toplota^ nič ne škoduje, škropiš potem lahko celi dan. Škropiti je tako, da pada tekočina kot roaa (megla) na listje, ne pa v debelih kapljah. Tekočina se ima tedaj razpršiti.
Za prvo škropljenje zadostuje za 1 hektar (1% orala) poprek 525 litrov tekočine, za drugo škropljenje 700 litrov in za tretje, če je potrebno, 850 litrov. Iz te mno/.ine lahko preračunaš, koliko potrebuješ galice za letošno škropljenje vinogradov.	—n.
Dolenjci, rešite tri reči!
človek pazi pred vsem na to, kar mu je najdražje ; zato govorimo ; drago mi je, kakor punčica mojega očesa, y&àé kako neprecenljiva nam je luČ oči. — Kakor pa posamezen človek, ravno lako ima tudi skupina veČ ljudi, recimo cel narod, del kacega naroda, kakovo reč, ki mu mora biti prad vsem drugim draga in ljuha. Je pa to brez dvoma reč, katera mu je najbolj potrebna, ki mu prinaša največ! dobiček.
ničevanje do njega. Pomilovali so dobro Tomaževo ženo, češ, da je prišla takemu „rabeljnu" v roke. In res je imela veliko pred njim potrpeti. To'ia vse to je takorekoč poiria dobrovoljno, le najbolj jo je trlo znotraj, da se mož niti zmetiil ni -za cerkev, molitev — da je bil brezverec. Tak je bil naš kmet TomaŽ.
Ko je spraznil v krčmi, kar si je vkazal prinesti, stopi k oknu, opazovaje zmirom bolj se bližajočo nevihto. — „Danes si pa slabe volje Tomaž", ogovori ga krčmar. Toda Tomaž mu ne odgovori nič, ampak nevoljen zapre okno ter za-mrmra: „Ze spet to neumno zvonenje! Mislim, da bode blisk in grom malo za to povprašal ali zvoni mežnar ali ne! Neumnost!" Iz zvonika se je namreč slišal glas zyona, ki je vabil ljudi k molitvi: Treska in budega vremena reši nas Gospod 1
Silno, silno so se dvignili hudourni oblaki. Strele so švigale na vse kraje, grmelo je, kakor da bi bil sodnji dan, in vlije se silna ploha. „Ha
Na kaj naj torej pred vsem driig-im g-ledanio Dolenjci? Kaj bodi nam prvo in iiajdrařje? Odgovor ni težak : to kar nam more prinesti pravo sreio za řaa in večnost. Sta pa to pred vsem oni zlati zvezdi, o katerili so govorili pokojni škofSlom-ëek tako lepo „vera katoliška iit govorica domaČa".
„Vera katolièka", — ona sveta, edino prava vera, katero je prinesel sam bořji odrešenik v dolino solzno, ta vera je omeČevala nase pradede, ta jim je suMIs solze, ko so pribruli nad nje kruti viharji p« krvoločnem Turku, ko so jih trli domači grajfičaki, ko je trkala kakorsna koli beda na njihova vrata. Ta vera jih je s[)reinijala povsod skozi Življenie; nam li ne pričajo tega tisoči naňih cerkvil po hribih in dolinah V Ta vera jim je zlasti bila meha v srce, ko je bilo stopiti čez prag sedanjega življenja, v večnost. Ni ga še biio Slovenca, kateremu bi bilo smrtni dan žal, da je bil veren katoličan in ga sploh ne bode človeka do konca sveta, ki bi se tega kcsal ob onem važnem trenutku.
Rojaki, kar je blažilo, tolažilo, osrečevalo naše prednike, to naj bode najdražje tudi nam. Vera nam zagotovi srečno večnost, a nam gladi pot tudi skozi sedanje življenje. Radi tega se je držimo pred vsem drugim Nikdar ne posIuSajte ljudi, ki Vam o njej ali naravnost ali nenaraviiost govore sramotno; ne občujte l ljudmi, ki vam grdé vaèe duhovne. Kedo pa Vam je vero ohranil, ako ne ravno duliovni? Ne berite lista, ne knjige, kateri ni sveta vera, duhovski stan ne častitljiv. Dosti je dandanes tudi med nami zgrabljivili volkov, ki skušajo tudi med preprostim ljudstvom uganjati syoje pokončujoče delo.
Prugi biser vam bodi „govorica domača,
prelepi jezik slovenski!" Ne sramujte se ga, ne mislite, da je nemški ali kateri drugi lepši ia imenitniši. Ni res; lepšega ga ni pod solncem, kakor je jezik materai. Ljubite ta jezik, pa tudi zahtevajte, da se vam v njem pise povsod v kan-celijah. Gospodje uradniki so tu zavoljo nas, ali ne vi zavoljo nradnikov. Po pameti in postavi so vam torej dolžni pisati slovenski. Kaj bi vi rekli, ako bi se vam prineslo v turškem ali kitajskem, jeziku : a vendar veČina med vami tako malo ume nemški, kakor bi imeli una dva jezika. Slovenci smo, Slovenci ostanimo I Tega nas ni treba biti nikdar sram.
Ali vera in narodnost Še ni vse — treba nam je tudi jesti, da bomo žiyeli. Jesti pa ne moremo, ako nimamo jela; jed pa nam daje naša zemlja ; zemlja, katero so v potu svojega obraza obdeiovali naèi vrli pobožni očetje. To ohranimo kot tretji bisfr, te ne dajmo nikdar in nikakor tujcem v lasti
Lepa je naša zemlja dolenjska ; tujec, žii bode segal morda kmalu po njej ali vie sega. Ne dajmo je, predraga je zauj. Zato, Dolenjec, bodi varčen, delaven in trezen, da si ohraniš grudo domaČo. Kes je, da sedaj ne nese veliko, ali preživi te. Ako pa io prodaS, bodo detiarct kmalu zginili in potem bodeS moral s trebuhom za kruhom, ali pa doma biti sužen tujcu, bogatemu judu.
Sosedne dežele. Hrvatska, Ogrska, posebno še Poljska, so tudi lepe in jako rodovitne; tudi na njih so gospodarili sploh domačini — ali sedaj imajo na Ogrskem in Poljskem nad polovico sveta židje, judje, na Hrvatskem pa ga dobivajo vedno več. Naj bode z leti taka tudi pri nas? Ne sme biti, nikakor ne! Ostanimo mi gospodarji.
to bo dobro za moje seno", zadere se zaničljivo kmet Tomaž. Vsak blisk ijt grom spremlja z grdo kletvijo, ter pripomni še zraven, čež, na zahvalno nedeljo bo ]ia duhovnik pridigal in se repenčil, več smo pridelali hvala Bogu, kakor smo upali. Divji smeh ae slISi iz njegovih ust. V tem trenutku se grozno zabliska, zagrmi tako, da se zemlja strese in potem je bilo vse tiho. TreáČilo Je, lagodnija TomaŽ ter pogleda na kraj, kamor je blisk švignil. Silni dim se privali iz vasi ^iu ravno na onem kraju, kjer atoji njegova hiša. Goril gori! zavpije kakor besen. In res je bilo. Že sliši vpitje ljudi: „Pri Tomažu gori!" Strašna kletev se slisi iz Tomaževih ust, in kakor neumen divja iz krčme na pogorišče. Grozna zmešnjava je bila tu, Živina tuli, ljudje kriČe in Tomaž preklinja. „Moj denar", zavpije kakor besen, ter se zakadi v črni dim, da bi rešil svoj mamon. Ves vkajen prinese res iz plamena svoj najljubši zaklad. Vsede se na kamen in kakor brezumen gleda požrešen plamen, ki mu vničuje
posestvo, z drugo roko pa trdno drži za moSnji-ček, iz lijegovih prs pa se v enomer naprej izvija liujâa in grozovitejša kletev.
Uboga žena! Vsa preplašena in pol mrtva strahu prihiti s polja na kraj nesreče. Ko vidi moža vsega zdivjanega, si prizadeva po svoji moči odvrniti ga groznih kletev. „Dragi Tomaž", reče milo, „Hognas je z nesrečo vdaril, pa sprejmiva jo potrpežljivo, saj smo zaslužili". Ne obupaj I Z božjo pomočjo bova vse popravila. Jaz bom delala na vso moČ in božji blagoslov naji bode gotovo spremljal. Ako nas Bog tepe, nas še ni zavrgel. Le ponižajva se in moliva božjo pravičnost, kajti prazno je delo brez žegna z nebes". — „llinavkal " zadirja nad njo Tomaž. — „Po-beri se mi s svojimi besedami — te že poznam I Tam imaS knp pepela — pa ti naj Bog pomagal Zidaj, če imas s čim! — Kar je, je! če pa misliâ, da bom jaz zaradi tega kleče plazil po cerkvenih klopeh — se motil. Jaz sem asekuriran!
CDa^e sledi.)

DOLENJSKE NOVICE.
Zato pravim, Dolenjci, bodite previdni, ne zaupajte, zlasti ne tujcem, naj yam g-ovoré že tako sladko. Ne delajte doljs^ov, posebno ne pri IjogataŠih, najmanj pa pri tujcih, naj bi vam posojali áe po tako nizkih obrestih. Ko vas imajo V pesteh, vam bodo vzeli vaěe drago posestvo. Verjemite, da ne išřejo vas in vaňe sreće, ampak sebe. — Ako potrebujete denar, poišiite ga pri kaki posojilnici slovenski, ali recimo pri hranilnici novomeški, ki přižne 8 1. majem svoje delovanje.
V teh in podobnih reŽeh bode govorilo zlasti katoliško politično društvo v Novem Mestu ter vam dajalo dobre svete. Pristopajte k třmu društvu I Rodoljubi, prigovarjajte ljudem; gotovo bodete s tem domovini najbolj koristili.
Bog daj, da te besede ne ostanejo glas upi-jo5ega v pušíavi t Bog daj, da vam kesaiijejjne pride prepozno!
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
V državnem zboru se je razprava o volilni reformi nekoliko preložila, ker se morajo načelniki klubov % vlado pomeniti, kako bi se reforma v dejanji izvržila. Mnogim ne ugaja, da se stvar IÛ takoj resila odločno. — Na Dunaju so bili te doi zopet različni delavski strajki ; samo mizarjev řStrajka okoli 10,000.
Mladočehi si izmišljujejo vse mogoče pripomočke, da bi se ohranili na površju, da bi ne zgubili zaupanja pri ljudeh, ki res že močno pojema. Ker jim v državni zbornici vse njih junaštvo nič ne pomaga, zato se skuhajo doma z raznimi strankami. Zadnji čas s posebno silo nijejo na Moravském in Češkem zoper stranko, v kateri je duhovski stan jako dobro zastopan, in ki se tako ěiri, da se Mladočelii že Čutijo v nevarnosti.
Ogrska zbornica poslancev je z veliko večino vsprejela vladno predlogo o civilnem zakonu. K temu je pripomogla največ Koautova smrt in njegovo slavljenje, ki je skoro vsem Mažarom glave skoro do cela zmešalo. Veliko vprašanje pa je, bo li tudi gosposka zbornica to predlogo potrdila. Upa se, da se ji ustavi. — Košutova sinova sta se podala nazaj v Italijo, od koder ae povrneta nazaj na Mažarsko, ko bo za nju ngodna prilika, ko bo namreč mažarski narod za revolucijo že dovolj pripravljen.
Hrvati zagrebške ákoíije so čez tri dolga leta slednjič vendar le dobili svojega škofa, moža po volji božji in po njih želji — Jurija PoailoviČa. Novi nadèkof je vxoren duhovnik in navdušen Hrvat. Pravica je torej zmagala, da Hrvati niso zopet dobili Mažarona kot višjega pastirja.
Kaj je novega po širokem svetu?
Nemški državni zbor je vendar le sprejel predlog, da se odpravi postava, ki prepoveduje, da se jezuitje ne smejo na Nemškem naseljevati. Tudi mnogo huerauov je za to glasovalo, ker so spoznali, da je velika krivica, ako se tako delavnemu in zaslužnemu redu zabraňuje prihod na Nemško. Eden izmed luteranskih poslancev je očitao povedal v zbornici, da izmed 100.000 onih, ki 80 se podpisali zoper jezuite, jih !>9,i)i)8 ni vedelo, kaj so jezuitje, in česa se branijo : tudi on sam tega ni vedel, dokler se do dobra o tem ni podučil. — Bismark je sicer v pokoju, a sè svojimi nasveti se vedno vpliva na politiko. Zlasti neti sovraštvo do katoličanov in Poljakov.
Francozka vlada atega se vedno svoje grabežljive roke po premoženju katoliške cerkve. Drugod že ne more nič veČ dobiti. Samo to je vprašanje, kje bo vlada potem iskala, ko tudi cerkev ne bo nič več imela.
Na Ruskem yl^^da le bič in jeČa; o komur se le sumniči, da je upornega duha, hitro ga denejo pod ključ ali preženo. Tako se je nedavno zgodilo v Varšavi. Mali izgredi so bili virok, da so iBoogo ljudi, med njimi mnogo nedolíniii, pregnali v daljne kraje.
Piáe se nam:
Iz Novega Mesf.a. — Povetiiili smo vže ob iin-liki, da se bode biáa katoliške družbe rokodeljskili pomočnikov jako povečala z nameuom, da ae v njej dobe prostori za jako i>otrebno dijaško kuhinjo in ob enem veča dvorana za društvene predstave, koje je ilništvo doslej prav pogrevalo. Lfipo pomladansko vreme je pripomoglo, da se je delo zgodaj pri6elo in da se sedaj hitro vrši. Pretekli teden se je uovej zgradbi vže data atreba; v kratkem bode sedaj dovršeno tudi znotrajno poglavitno zidanje.
Proti Kandiji ima sedaj hiša deset okenj ; j&ko lepa zgradba je, ravno nasproti mostu — gotovo v kras mestu. Troski bodo veUki, a doslej je dohodkov primeroma še malo. Kadi tega dobro reč toplo priporočamo blagim srcem — prijateljem uboge nka-željue mladine, prijateljem Dolenjske, zlasti pa Novega Mesta. Vsak darček se bode sprejel s hvaležnostjo ter vestno obrnil v blago svrho.
Zida se tudi in sicer jako pridno pri nas. — Sraeli bi reži več, nego prej v mnozih letih. Gospod Langer je vže močno dovršil popravo svoje hiše, gg. pl. Sladovič in Pauser sedaj krasita, prvi pročelje, drugi prodajalnico v svojej hiši; gosp. Pintar v Kandiji je tudi vže povzdignil in pokrasil svojo hišo z lepo koroško žlebičasto opeko. Gospod Kovač pridno podaljšuje svojo hišo in g. R. Dolenc tudi dovaža ma-terjal, da kmalu prične zidaiye velike popolno nove hiže.
Včeraj je bila dražba za našo kasarno. Kedo in ali jo je aploh kedo knpil, še danes ne moremo povedati.
Iz Šent-Jerneja, dne 27. aprila 1894. — V Šent-Jernejski fari stoji n& visoeih Gorjancih leta 1887 na novo sezidana podnižnica Sv. Nikolaja, Toda žali Bog
dolga je še plačati lesi-SSVa gld — in še je treba marsikaj napraviti in tudi popraviti pri tej cerkvi. Sv. Nikolaj je patron zoper povodenj in hudo nro, kateri dve nesreći jemljeti vsakdanji kruh ter poljedekem T roko potisneti beralko palico. Da bi mili Bog na priprosnjo Sv. Nikolaja te dve nesreči odvrnil in trud ter delo kmetovalca blagoslovil, bode v ta namen pri ugodnem vremenu v četrtek dne 10. maja t. 1. na fl-o-rijandli sveta maša s procesijo in darovanjem za cerkvene potrebe. Proaina vas taraj čaatilee svetega Nikolaja, da ae vdeležite te službe božje, pa tudi po Bvoji moči kak dar dobrotno na oltar položite. — Kar bodete dali za cerkev — bodete Bogu posodili, kateri vam pa bode gotovo z dobrimi obresti povrnil.
A. Fettich-Franklieim, župnik
2 dežele (piše nekdo.) — Pomanjkanje kmetakili delavskih moiMj je nastalo silovito. Zakîij je to pomanjkanje tako veîiko in občiittio nastaloV Prvi vzrok je, da ni nobene meje za kmetskega delavca, ker on se sprejema pov.sodi, naj bo v tovarni ali po premogo-kopi 1 itd. Drugi vzrok je, da se mladina daje le roko-deljstva nčit. Sami župani mislijo, da je za tiste, za katere mora občina skrbeti, najbolje, ako ga da rokodelstva učit, ter odtegujejo tako sami kmetiske delavske moči. Kaj pa je rokodelski pomočnik V Vsled prenapolnjenja rokodelskih pomočnikov je ta stan marsikje skoro v nadlego temu ali onemu. Redko kedaj kak mlad kmetski delavec prosjači. Koliko je prosjačev, je znano; a vprašaj katerega kaj je, rekel bode, da je rokodelec. Da bi pa taki za katero delo pri kmetu prijel, to ni misliti, ter se klati in nadleguje ljudi, nazadnje ga mora občina preživeti.
Merodajui krogi naj torej kaj store v tem, ker dandanas zahteva kmetski stan več in boljših delavcev. Ako bode dovolj dobiih kmetskib delavcev, ne bode toliko zanemarjenih kmetij.
Iz Dobrove, dné 23. aprila. — (Raznovrstnosti). Boljše, in lepše zime, kot je bila přetečena, si pač uihk ne more želeti v teh krajih. Celo zimo — skoraj brez vsakega presledka — mogli so ljudje na prostem delati, si drv in stelje napravljati. Konec zime pretvoril se je v krasno in toplo pomlad. Vsa dela na polji vršila 30 ae ob najugodnejšem vremenu; zemlja obdelovala se je letos kar — igraje. Setev vršila se je ngoduo, Bog daj tudi plodonosno žetev. _ Sadno drevje je letos tukaj silno bršeno; bolj zgodnje soit« pa že v najlepšem cvetji; da bi bilo pač tudi ob jeseni obilo tresti! Po dežji se je že sploh hrepenelo; dobri Bog poslal bil je prvega danes pred enim tednom. Od tistega časa porosi pa tukaj slednji dan več ali manj; zemlja je za rastlinstvo sedaj že prav dobro namočena.
Selilke, razun tistih grdih velikih srakopeijev, so se že vse povrnile; lastovke še 1« pretečenega tedaa — posamezne.
Prvo zelenje tam v Kančevem liribu opazili snio tukaj letos že dné 8. t m. ; vsa vegetacija je letos za celili osem dni bolj zgodnja^ nego bila je lansko leto.
Nn Šolskem vrtu storili smo letos veliko koristnega dela; šolski dečki so dobili iz njega okolu tri gto požlahtnjenili jabolčnih drevesc brezplačno; za 9 gld, 50 kr. se je pa drevja iz njega tudi med odraščene domačince prodalo,
O kebrih ni takaj letos do sedaj Se prav nika-koršne sledi. Dobro znamenje je to; ne potrebiyemo prav nič te škodljive golazni. Da bi pač za vedno Zginila!
Dné 14. t. m. zvečer ob poln deseti nri pričela je goreti tam v Kozarjah ob veliki cesti — pri Klo-basarji, hiš. štev. 30. Tukaj bila je tuja vražja roka vmes. Goreti je pričelo na južni strani zvunaj na drvih v podstrešjem; hudobec prinesel je tri suhe lote gori na drva in ogenj med nje vložil, katerega jo potem jng razpilial v — požar.
Domači, izvzemši gospodinjo in enega otrok, bili 30 ob tem Času že vsi pri počitku Ogenj je prvi zapazil bližnji čuvaj od južne železnice sèm; priWtd je klienti domače, a bilo ja vse zaman, ker se je bila slamnata streha vže vnela. V par minutah bilo je vse v silnem plamenu. Živino so rešili ; a pod in hlev pogorela sta z vsem drugim do tal, ter krov na hiái in kar je bilo v tem podstrešji, je šlo v dim in pepeL Posestnik je zavarovan v Gracu za 600 gld, a vse e pa požar napravil tri- do štirikrat toliko.
o, ker ni bilo nobene vode v bližini
škode mu Gasiti se ni mog na razpolago.
Smrt kosi brez razločka. Včeraj popolndne je umi'la v Šmartinem liià. st, 17. stara mati Uršula Remic v 91. letu svoje starosti; ona je bila do sedaj v fari najstarejša oseba med živečimi.
Danes zjutraj okolu osme ure umrl je pa na Švici v najbol ših moških letih posestnik g. France Dolinar, hiš. št. 22. Nekaj bil se je nahladil ; a v soboto bil .e se v Ljubljani. Včeraj bilo mu je vedno huje in ae je mešal : zdravnik je rekel, da je nevarnost pred mrtvoudom. Dejali so ga v sveto olja, in upalo se je, da še okreva. Pa — prišlo je drugače. Pokojnik bil je veČ let občinski odbornik in od novega leta sèm, tudi predsednik tukajsnjenm krajneraa šolskemu svetu. Za šolo bil je zelo vnet: ni p bilo treba za vsako reč moledovati in prositi ; sam je videl takoj, kjer sa je kaj pogrevalo, in takoj je dal pomanjkljivosti odstraniti in potrebne reparature izvr-.šiti. ř>koda. da nam ga je aiart tako hitro pobrala. Značaja bil je silno mirnega in krotkega; storil je rad vsakemu dobro. Če mu je le mogel. Zelja njegova bila je nad vse, da bi se osnovala v tej fari přepotřebná požarna bramba, a žal — da se mu ni «polnila, dasiravno se Je v to zelo prizadeval in Ijnđi vnemal. Res je: Dobra stvar potrebuje napora. Večni mir in pokoj bodi njegovemu prahu! Duh naj pa vživa sveti riij !
Iz Borovnice, dne 22. aprila. — Sprejmite drage „Dol. Novice" nekoliko kratkih vrstic iz naše tare, v cenjene svoje prostore; saj veselega itak nimam kaj poročati.
Liinsko spomlad je Amerika zelo razburila duhove med nami. Vse, bodisi staro ali mlado, vse je tiščalo od doma. Kedor je mogel potrebne novce dobiti, pa hajdi v — Ameriko. Srečno bodočnost so si slikali v duhu; a sedaj prihajajo žalostna poročila od tam. Nekateri toliko delajo, da ae preživijo, večinoma pa pohajajo brez dela in trpe pomanjkanje in revščino. Res — žalostno ! Nekateri pa se zdaj vračajo domov ; in to se tndi ume samo ob sebi, da s praznimi — žepi. Toraj ni res tako, kakor ao^ govorili, da v Ameriki kar berž postaneš — bogataš.
Resničen je pregovor, ki pravi: „Boljša je doma gruda, ko na ptujem zlata ruda.
DomaČe vesti.
(NaS presvitli cesar) so obh^ali av. Ja-rija dan 40letnico, odkar so se poročili.
(V. č. g. Zaman) se je preselil iz Podgrada za župnika v Šmarjeto. Podgrajci l)ođo ostali do jeseni brez duhovna.
(Komisijski vlak) se je vozil na dolenjski železnici od Ljubljane do Straže 27. aprila, Spremljali so ga tudi člani upravnega sveta dolenjskih železnic,
(Dolenjska železnica) je v ujeseeu marcu prevozila 18.653 oseb in 11.411 ton (toua ima deset meterskih centov) blaga. Dohodkov je imela 33.4ii6 goldinarjev.
(Óosp, Vikt. Rohrmauu) je podaril za tu-kajano dijaško kuhinjo eno akcijo ^Narodnega doma" v Novem Mestu. Dalje je poklonil 5 gld. za pogorelce na Zajčjem Vrhu in 5 gld, bolnici usmiljenih bnitov T Kftndiji. Bog plati!
(Kapela božjega groba pri Grmu) je dobro znana NovomeĚčanom, Stařeji še dobî'o vedù, ■8 kolikim veseljem ao nekdaj gori prihajali meacani in drugi oprav jat avojo pobožnost. Zadnji ćaa pa, žal, se je ta prelepo zidana stavba tak« aauenmrila, da se vže dolgo ni mogla več v njej opravljati služba tožja, se več, bati se je bilo, da se jmrusi zidanje. Sedaj pa je kupil kapelo z oralom zemljišča krog nje od sedanjega posestnika J, Krajec. Brez dvoma bode skrbel, da se ne ohrani samo, ampak tudi prvotnemu namenu povrne svetišče, ki je tudi v umetniškem oziru jako znamenito. Novomeščaiii in drugi bomo ga v tem gotovo podpirali; vsaj nam je znano, kako hitro se je pred leti obljubila lepa svota, ko se je šlo za to, da se ta kapela kupi in popravi.
(Prve jagode) smo dobili letos iz Straže 28, aprila. G-otovo jako zgodaj.
(Telefon) napravi iz Bajnofa v svojo proda-jalniť-o v Novem mestu gosp. Grm; drogovi za to st» vže postavljeni.
(V Toplicah) se bo binkostni pondeijek popoldan blagoslovila zastava prostovoljnega gasilnega društva. Izdelala jo je iz rudeče Hvile g. A. Hof-bauer iz Ljubljane, Diči jo na euej strani sv, Flo-rijan, na drugi pa društveno znamenje.
(t Umrl) je v Zngradcu aprila vrli gospod učitelj Anton Vrančič, star ^i) let. Bolehal je sicer vže dolgo, vendar pa podučevanja ni hotel pustiti. Ležal je samo štiri dni. Jetika mu je vzela življenje v mftžki dobi. Bil je jako miren, ljubeznjiv gospod. Bodi mu zemljica lahka!
(Nove zvonove) je dobila fara Stari Ti-g pri Poljanah ob Kolpi. Daroval je velike Iri zvonove sta-rotrski rojak dekan dr. Jurij Sterbenc, manjiîegà pa drugi rojak, zlatomašnik Josip Sterbenc. Tehtajo: 13ti3.6, 719, 412 in íi60 kilo.
(Jezuiti) HO kupili v Ljubljani na Poljanah prostor, kjer bodo stavili cerkev sv. Jožefe in pa samostan.
(Družba sv. Mohorja) ima letos nad 65.000 udov, torej skoro 7000 yeč nego lani Kaj takega si pač nikdo nikdar ni mogel misliti, ker to presega res že vse meje. Ta družba, kateri enake ni pod soTucem, spričuje, da Slovenci, čeprav majhen narod po številu^ «mo vendar omikani bolj nego tisti, ki se s tem neprestano ponašajo. Kaže se očividno, da je božji blagoslov z družbo. aG. aprila so svečano blagoslovili v ■Celovcu nov „dom družbe sv. Mohorja", v katerem bo imela družba poslej svojo tiskarno in bukvoveznico. Poslopje je jako veliko in kraano, primerno veličajni družbi.
(Hroáčevo leto). Toži se od vseh strani, koliko je letos požrešnih hroščev. Ali pokončavajo
se pa le redko kje. Sami bodemo krivi, ako nočemo v tej reči nič storiti. Lep izgled pa so nam dali šolarji vŠent-Vidu nad Ljubljano. Nabrali so do pre-tećene srede vže 340.000 hroščev t. j. 6 in pol hektolitrov- Če vzamemo, da je med temi 3 hektolitre babic, in če zleže vsaka 60 jajčic, so končali pridni dečki s tem 180 hektolitrov hvoŠčev. — Opomnimo se nekaj. Zakon — jiostavo imamo, da se morajo kebri konča-vati, pa zakaj se nič ne zgodi? Zato, ker gospodje župani nič ne storé. Ti pa bodo roke v tej reči križema držali, dokler se ne ganejo gospodje okrajni glavarji. Tu bi bita na pravem kraju ona eneržija, katero gospodje tu in nam radi kažejo. — Še nekaj. Nadloga, cigani — nadlegujejo neprenehoma novo-nieščane in druge. Vražji rod biva v gozdu pod hrastom in bukvo, — bi li ne mogel natresti nekaj hroščev ter jih prinesti v iiie.sto? Piedlagamo tole: Nobenega ne pustiti v Mesto, nobenemu nič dati, ako ne prinese vsaj mernik živih hroščev. Seveda se morajo precej odvzeti in končati, ker sicer bode lenoba nosil tri, štiri dni ene in iste.
(Za n, letno zasedanje porotnih obravnav v Novem Mestu), katere se bodo vršile dne 7. maja 1894, izžrebani so glavnim porotnikom naslednji gospdje : Komljanec Ant., pos. iz Bučke ; Mrhar Igu,, pos. iz Prigorice; Božič Ant., pos. iz Leskovca; Stritar Andr., pos. od Sv. Križa; Zore Jan., poa, iz Dvora; Kepovž Jos., iz Koluder; Auman Vikt,, trg. iz Krškega; Pakiž Prim., poa. iz Zamosteca; Bučar Jos,, pos. iz Št. Jerneja; Dolinar Fr., poa iz Vélke Doline; Kameiišek Mai't., n. v. r. oskrbnik iz Metlike; Strbenc Andr,, pos, iz Spod, Topelvriia; Vesel Jos., trg. iz Zamosteca; Gutmansthal Miklavž pl., vele posestnik iz Dvora; Grzin Jan,, pos iz Mihele Vasi; Karič Fr.. poa. iz Podgorice; Jaklič Jan,, pos. iz Mošvalda; Potočar BY jun., pos. iz Stare Vasi; Majcen Jan., pos. iz Tržišča; Poljanec Ant., pos. iz Oa-brovsice; Kukenbergar Ant., pos. iz Gor. Ponikev; Walland Fr., pos. iz Zužembei'ga; Plut Jan,, pos, iz EuČetne Vasi; Trampuš h'r., pos. iz Metlike; Novšak Fr., pos. iz Loga; Bezek J;in., poa, iz Metlike; Strmec, Igu., iz Zidanega Mostu; Malnerič Mart., pos. iz Črnomlja; Pabuze Jan., trgovec iz Kostanjevice; Pe-bani Jože, pos. iz Žužemberka; Fugina Mih., pos. iz Zg. Radenee; Mak Matija, pos, iz Metlike; Kure Jan., pos, iz Zagozdaca; Zoran Ant., poa, iz Toplic; Oma-hen Mih,, trgovec iz Starega trga; Pršina And., pos. iz Toplic. — Nadomestnim porotnikom naslednji gospodje: Košiček Josip, poa., Dnrini Viktor, trgovec, Brunner Makso, pus, in Božič Franc, poa, iz Novega mesta; Zupančič AK, pos, iz Regerče vasi; Žefran Fr., pos. m Grašič Fr., po.s. iz Gotne vasi; Kokalj Ant, pos, iz Brslina in Knafelc Mih., poa, iz Sreberuič.
(Vreme) bilo je suho, da smo zdihovali; sedaj pa lepo dežuje, in vse rastline dobro obetajo; ljudem je že vode primanjkovalo, —
Razne vest!.
*	(Nadvû yodinja cesariôina Štefanija) popotuje po Italiji.
*	(Nemška cesarica) je bivala z otroci delj časa v prelepi Opatiji na našem Primorskem. 27. aprila se je peljala skozi Ljubljano nazaj v Berolin.
(Konj) so pojeli na Dunaju leta 1892 nič manj nego 18,209, Pospravilo se jih je torej v tem leta 4869 več nego v treh mestih: Berolinu, Breslavu in Hambm'gu, G-otovo to ni posebno veselo znamenje.
Darovi za napravo dij&àke kuhinje v Novem Mestu:
Q A. Virant 1 gld,, g. Žuynik Mat. Torkar 4 gld., Nekdo 10 gld., g. župnik A. Luvšiii 5 glil., g. P. Bern. Vovk 2 gld., Mill. Sftje 4 (,'1(1., g. J. Kamor f> giii., g Em. llelmra 2 gld, iz Žužemberka 10 glU , g. Josip Stujuii 2 gUl., g. B. 1Í. 5 gld., g. žiiimik Baljiiik 10 gld„ gospa Jus. HoSevar 50 gld., g, J. Mehor« B gld,, g. A, Krèou 5 gld., g. Vikt. Rolirniaiiii podaril je eiic aktiiju „Narodnega dotiia v Novem mestu. — Bre^iilaiuo ho vuiili ilalje gmjiodje; Fr, Kastelic, J. Ferliů, dr. A. Pnziitk, Fr. Mežnaršić, A. AiKlrć ili Jož, Medved.
	Loterijske številke.		
Trst	14. aprilu 52 1 18	82	8
Gradec	21. „ 2^2 7 44	55	47
Trst	„ 61 49 26	42	64
			
Poslovilo.
Ker se pn svoji selitvi iz Šmarjete v Repuje pri Vodicah nisem mogel osebno posloviti od vseh svojih dražih pnjutljev in znancev, se tem potom poslovljam s toplo prošnjo: Ohranite me v blagem spominu. Z Bogom 1
V Šmarjeti, dné aprila 1894.
Anton Krčon,
(8i)	župnik v pokoju.

Za mnogu broj ue dokftzt; prijnteljskegu BoĚntjíi, o nagli umrti uašs uop^izabljive sopiuge, oziroma matere in H t are matere
v
Karoline Pelko roj. /itiiik,
katero je dni 24. ajirilft VseiiioRoiiií v (iS. letu njene starosti k sebi v buljst» veùnust pokliml, i^rekamu tem potom prečastiti duhovščini in gg, oo, FratiíiÉkanom za spremstvo, posebno Ěe gg. Usmiljenim bratjin za zvo-nenje, ter vsem blagim spremljevalcem potajno k veS-nemn jiočitku, najiskrenejšn ziilivalo.
(89)	Žalujoči ostali.
Kandija, dué 27. aprila IfilM.
t
Potrtega srca javljamo žalDstno vest, dn ao nnž nepùzftbljeni soprog, oziruma oSu
v
Jernej Skorbinc,
posestnik In opekar,
po ilolgotrajni muSni bolezni, previđeni b sv. zakramenti, v potek 27. aprila 18ÍI4, v ňli, letu, mirnu v Gospudu zaspali.
Truplo dražega rajnega Je bilo v nedeljo populii-ilne ua farno pokopališke v Preiini preneseno in k večnemu poSitku polu/.eno.
Dražega pokojnika prijtoroSama vsem prijateljem iti znamiein v pobožni 8j)omin in molitev.
Čeiia Vas, dnć 27, aprila lt?Sf4.
Marija Skerbinc,
sojjroKa.
Marija, Terezija, Ana, Jera, Johana, FratiŮlSka, Jernej in Mihael Skerbinc,
oiroci,	(78)
Povodom amrti mojega nepoznbljivega oćeta, gospoda
Fraiijo Schmiijdek-a,
posestnika,
do.^lo mi je toliko dokazov sočutja, da mi ni moč, se vsakemu posebej zahvaliti, izrekam torej teni potom prei, rtuliovšSini, si. uiiteljstvu, al občinskemu zastopu, posebno še el. priistovoljnemu gasilnemu društvu, katero je pogreb oKkrbelo, ter gg. pevcem za izvrstno milo petje pred liišo in ob gomili, kakor tudi vsem epremljevaldem pokojnika k večnemu počitku, svojo naj-iskrenejšo zahvalo.
(90)
Toplice, dné 20. aprila )8D4.
Ljudmila Millitz.
—e—ao—
Udano podpisîwi dovoljnje si slavnemu občinstvu naznaniti, da bo počel binkoštne praznike t. I
gostilno pri ,,Juncu''
y KandijI v gosp, DergancovI hiši.
Obljubnje, da se bode trudil želji svojih p, n, gostov z dobrim vinom in pivom, kakor • tudi K dobrimi in oknsnimi jedili poBtreči. Z Priporočaje se za mnogobrojni obiak, beleži S	sè sp{)3tovanjem
i	M. June.
X*eeee*ee#*e**eeeeweee#*e**eeeesee*el
kteri je zmožen slovenskega ia nemškega jezika, sprejmem takoj v prodajalnico z tiiešanim blagom. Pogoji po dogovoru.
t88-i>	Peter Durjavaf
Škocjafi,
(79—1)	trgovec v Sevnici,
prodaja
Žtvic-ove škropilnice proti peronospori po fa-briški ceni in pravo modro galico, tudi nože, klešče ter gumi za ceplienje amerikanskih trt.
Ravno tam se tiidi dobi vsakovrstno kme- J , tiško in rokodelsko orodje, kakor tudi vsako- ■ i vrstna železnina po nizki ceni iu lepi nagrobni križi,
na katsi'e se tudi napisi preskrbe,
I¥I1 Kl OIL,
trgovec v Novem mestu,
zahvaljuje se uljudno slav. občinstvu zh dosedanje zaupanje ter ob enem priporoča svojo
zalogo vsakovrstnega novega blaga,
kojega ima na izbiro po prav nizki ceni, v stari jirodajalnici na glavnem trgu.
I

Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem Mestu, daje »a podlagi sklepa z dnt; marca 1894, Št. I, ua znaiije, da bode lirunilnica začela poslovati ílné
1. maja tekočega leta
ob 10. uri v mestni hiši.
tega dneva se bodo prejemale vloge. Proeuje za posojila pa se lahko ulagajo že"'od aprila počensi.
Upâfini dnevi so vsak torek in pelek od 10.—12. ure dopoldne, ^^^iiît
Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem Mestu,
dne 30, marca 1894.
Adolf Pauser,
pre»t»eilnik ravnatelj s U a.
Fran Perko,
pisarn i Ěci ravnatelj.
Dr. Schegula,
poilpreiisetlnikravnateljBtvii.


«v

^AHYAXaA.
Za sočutje, izkazHiiú nam ob smrti naše nepozabljive matere, za mnogobrojno spremstvo pri njenemu pogreb« in mnoge krasne vence se prisîrèno zalivrtljuje;iio.
Mapya Ghon, Josipina Srebre, J^m Slane.
št. Peter pri Zidanem mosiu, 26. aprila 1894
ťet goldinarjev darihi.
Zgub]jena je zlata naprsna Igla, kakoršne gospodje na vratniku nosijo, obliko ima konjske podkově. Pet goldinarjev darila dobi, kdor jo najde in mestni policiji prinese.	(nň-i)

(74-2)
je na prodaj v yrajàèini Strugi po 25 kr. mernik. Ravno tam se proda skoraj nova streha za hlev.
lîTa prodaj
I
Va prodaj.
v Kandiji pri Novem Mestu so naprodaj dobro ohranjena Železna etacunska vrata in okno & kamnitimi bangarji vred. — Dalje tudi podpisani priporoča po Jako nizki ceni stare železniške šine za ohokanje, cement za stavbe, poljski glps in vsakovrstno železnino!
(77-a)
Wranc KasteliCj
triîovec v Kandiji.
Išce se W—16 letni deček,
ki bi se hotel učiti strojarskega obrta. Sprejme se pod ugodnimi pogoji pri
Ivan Oblaku,
(66—3)	atrojarju iia Vrhniki,
200 centov živega apna,
suhe deske (dile) in krajovce
(83-1)	ima na prodaj
Gozdarski urad î Soteski pri Toplicah.
Draškovska grajščina pri Št. Jerneji prodá iz proste roke: konje, pitane vole, krave a teleti in drugo mlado živino; dalje pšenico, debelačo, slamo, krompir i. t. d.	(84-1)
zierzonovc panje za čebole prodaja po nizki ceni Tone Turk v Kandiji i>ri llndolfovcni,
Frodajalnica
ležeča v sredi velike vasi, blizo farne cerkve, pripravna za vsako kupčijo, daje pod jako vgođnimi pogoji, takoj za 10 let v najem
(«e-D	KatariDa Eajer,
Vel. Brusnice.
Za slovenske posojilnice!
Vee potrebne tiskovine za slov. posojilnice,
vezune ali ne vezane dobijo ee, po zdatno znižani ceni pri
(87-1)	Anton Tmk-u,
ÍLqJigorezi LJubljani. Uiiiiajskii coiila it, 3.
NoToatMto; OdgoTomi niednik io»lp BenkoviĎ. - lađujatelj, inložnik in tiskar |. Kralto.