letnik 61 suPPlement 1 marec 2022 Študentski medicinski raziskovalni kongres 2022 3 Uvodnik 5 Medicinski razgledi in slovenski medicinski prostor – Borut Jug 9 Poslanstvo Medicinskih razgledov (1962–2022) in znanstvenoraziskovalnega dela na Medicinski fakulteti UL – Zvonka Zupanic Slavec 17 Raziskovalno vprašanje – Gašper Tonin, Polona Selic -Zupancic 21 Pisanje Prešernove naloge in pogoste napake – Ksenija Geršak 27 Akademsko raziskovanje po zakljucenem študiju medicine – prakticni nasveti – Živa Drakulic Gorše, Nik Krajnc, Samo Roškar 35 Slovenšcina v znanstvenih clankih in vloga Slovenskega medicinskega slovarja – Mateja Legan, Naneta Legan Kokol 39 Terminologija, terminološki viri in terminološko svetovanje – Mojca Žagar Karer 47 Medicinska terminologija in terminotvorje – Gašper Tonin 63 Intervjuji z bivšimi uredniki Medicinskih razgledov 73 Uredništvo Medicinskih razgledov – danes in jutri – Gašper Tonin, Gaja Markovic medicinski razgledi Let nik 61; Sup ple ment 1; Marec 2022 Študentski medicinski PokrovitelJi raziskovalni kongres 2022 Krka, Vzajemna, Žito, Nelipot Zbor nik predavanj organizaciJska ekiPa Manca Bregar, Pina Držan, Lucija Kobal, Naneta Legan Kokol, Tilen Kristanc, Gaja Markovic, Jurij Martincic, Maja Osojnik, Hana Rakuša, Zala Roš, Jera Aideen Schiffrer, Živa Šubic, Gašper Tonin, Uroš Tršan, David Vidmar, Ines Žabkar, Larisa Žerovnik uredniŠtvo Druš tvo Medi cin ski raz gle di t (01) 524 23 56 F (01) 543 70 11 Koryt kova uli ca 2 e info@me drazgl.si 1000 Ljub lja na s www.me drazgl.si Slovenija Por: 02014-0050652588 glavni urednik Gašper Tonin odgovorna urednica Gaja Markovic teHniCni uredniki Anamarija Hribar, Jurij Martincic, Hana Rakuša uredniŠki odbor Manca Bregar, Lucia Jankovski, Tamara Jarm, Julija Kalcher, Lucija Kobal, Nina Kobal, Tilen Kristanc, Naneta Legan Kokol, Maja Osojnik, Zala Roš, Jera Aideen Schiffrer, Uroš Tršan, David Vidmar, Ines Žabkar lektorJa Mateja Hocevar Gregoric, Gašper Tonin lektorica za angleŠki Jezik Lea Turner Prelom zbornik abstraHiraJo SYNCOMP d. o. o. in/ali indeksiraJo Bio lo gi cal Abstracts, Biomedicina tisk Slovenica, Bow ker Inter na tio nal, Nonparel d. o. o. Che mi cal Abstracts, Nutri tio nal Abstracts FotograFiJa na naslovnici Jera Aideen Schiffrer in Larisa Žerovnik coPYrigHt © medicinski razgledi 2022 Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali razširjanje posameznih delov ali celotne publikacije s katerim koli sredstvom brez pisnega privoljenja založbe je prepovedano. letnik61suPPlement1marec2022Študentskimedicinskiraziskovalnikongres2022letnik61suPPlement1marec2022Študentskimedicinskiraziskovalnikongres2022 3 Uvodnik 5 Medicinski razgledi in slovenski medicinski prostor – Borut Jug 9Poslanstvo Medicinskih razgledov (1962–2022) in znanstvenoraziskovalnega delana Medicinski fakulteti UL – Zvonka Zupanic Slavec17Raziskovalno vprašanje – Gašper Tonin, Polona Selic - Zupancic21Pisanje Prešernove naloge in pogoste napake – Ksenija Geršak27Akademsko raziskovanje po zakljucenem študiju medicine – prakticni nasveti – Živa Drakulic Gorše, Nik Krajnc, Samo Roškar35Slovenšcina v znanstvenih clankih in vloga Slovenskega medicinskega slovarja – Mateja Legan, Naneta Legan Kokol39Terminologija, terminološki viri in terminološko svetovanje – Mojca Žagar Karer47Medicinska terminologija in terminotvorje – Gašper Tonin63Intervjuji z bivšimi uredniki Medicinskih razgledov73Uredništvo Medicinskih razgledov – danes in jutri – Gašper Tonin, Gaja Markovic 2 Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: uvodnik Ponosensem,dalahkovodimgeneracijoMRavljic,kijedocakala60. obletnicorevije. Do danes je pri sooblikovanju revije delovalo že vec kot 300 urednikov, ki so v njen nastanek vložili nešteto ur svojega prostega casa. Od korektur na svincniku in papirju, ki jih ševednohranimovarhivu,dopopolnomadigitaliziranegauredniškegapostopkajevodila dolgotrajna, a dragocenih izkušenj polna pot. Pri Razgledih se že od vsega zacetka ne gledenaspreminjajocsesvettrudimoohranjatislovenskomedicinskobesedo,namenjeno študentom in zdravnikom. Casi, v katerih smo, za oblikovanje kakovostnega znanstvenega prispevka zahtevajo natancno, sistematicno in dovolj poglobljeno pisanje, ki ga pred objavo ne vidi le avtorjevo oko. Pri Medicinskih razgledih je vsako besedilo, ki ga prejmemo v uredništvo, prebranoinnatancnopregledanovsajsedemkrat, obicajnopaševeckrat.Pregledajogaodgovorni urednik (vsaj dvakrat), urednik (prav tako vsaj dvakrat), recenzent, lektor, navzkrižni urednik in tehnicni urednik. Vsak od njih ima pomembno mesto pri oblikovanju revije. Ohranjanje zapletenega in sicer casovno precej požrešnega, a zato toliko bolj kakovostnega postopka ima po mojem mnenju smisel in sledi duhu, ki so ga zanetili in ohranjalinašipredhodniki. Cakanjejepoplacano,sajsopisciobicajnoveseli,koseurednikpotrudi vestno in podrobno prebrati besedilo ter z vidika študenta dopiše tudi kakšen predlog za izboljšavo in vecjo razumljivost. Eno od glavnih podrocij delovanja Medicinskih razgledov je tudi izdajanje študijske literature,kiimaprinasvecnalog. Dobrestrokovnjakestrdnobazoznanjalahkoobmorju podatkov,kisenenehnoširi,vzgojiledoberpedagoškisistem,kijetrdnozasidranvsistematicni slovenski pedagoški literaturi, prilagojeni domacemu zdravstvenemu sistemu. Študijska literatura je že stoletje eden od temeljev slovenske medicinske besede, to pa mora ostati tudi v prihodnosti, za kar si bomo še naprej dejavno prizadevali tudi pri Medicinskihrazgledih. Kotdoslejsmovednoveselivsakepripravljenostipedagoškihdelavcev in drugih zdravnikov, ki si želijo v sodelovanju z našim uredništvom izdati ucbenik, zbornik ali tematsko številko revije. Raziskovanje in znanstveno pisanje sta izjemno pomembna za delo zdravnika, kot so avtorjiizlastnihizkušenjveckratpoudarilitudivtemzborniku. Cepravmordavsakmedicinec ni rojen za raziskovalca, mora biti sposoben interpretacije znanstvenega besedila, ki je (oz. bi vsaj moralo biti) cisto okno v zgodbo raziskave. Tudi srecanje, katerega plod jetazbornik,bopomagalovzgojitimladogeneracijoraziskovalcev,kijihspodbujamokpisanju v slovenskem jeziku. Gašper Tonin, dipl. slov. in dipl. lit. komp., glavni urednik Medicinskih razgledov 4 Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: 5–7 Borut Jug1 medicinski razgledi in slovenski medicinski prostor Medicinski razgledi and Slovenian Medical Community Lansko jesen, v precej napornem in malodušnem casu za medicino, znanost in družbo nasploh, me je razveselil prijazni poziv urednika Medicinskih razgledov Uroša Tršana – pregovoril me je, da pripravim prispevek ob 60. obletnici revije, ki mi je bila v študentskih casih drugi dom. Razveselil me je, ker me je spomnil, kako sem pred dvema desetletjema v podobni vlogi pridobival bivše urednike, tedaj že profesorje medicine, naj nam ponudijo svoj pogled na uredniška leta – in prošnja je vsem, brez izjeme, ob mislih na Medicinske razglede priklicala nasmeh na obraz. Razveselil me je, ker sem lahko sprejelnostalgicenizziv, najnapišemprispevekotem,kakovidimMedicinskerazgledevslovenskem medicinskem prostoru nekoc in danes – naj torej dopolnim in posodobim prispevek, ki sem ga pred dvema desetletjema, ob 40. obletnici revije, pripravil na isto temo,pritempanovimgeneracijamponudimvpogledvurednikovanje»predcasomracunalnikov in interneta«. Razveselil me je, ker vedno s ponosom spremljam trenutne urednike, kako s svojo zagnanostjo vzdržujejo podobo razgledovske omikanosti in strokovne predanosti, ki se je v slovenskem medicinskem prostoru upraviceno vtkala v zgodovin- ski spomin. V dveh desetletjih, odkar sem bil študent in urednik, se je v medicini marsikaj spremenilo. Okužba z virusom HIV, na primer, je med mojim študijem veljala za smrtonosno; srcno-žilne bolezni so bile vodilni vzrok smrti v Sloveniji; v prostorih Medicinske fakultetesejekadilo;nekatereotroškeboleznismomalodaneizkoreninili;dobamedmrežja se je šele dodobra zacela, z izrazom »družbena omrežja« pa smo tedaj imeli v mislih Medicinske razglede, Zvezo študentov medicine Slovenije in Pajzl. Medicinska znanost je še pred zakljuckom mojega študija uspela HIV spremeniti v kronicno in obvladljivo okužbo. Srcno-žilneboleznidanesnisovecvodilnivzroksmrtivSloveniji,kijemedprviminasvetupreseglataepidemiološkimejnik –temusobotrovalenovemetodezdravljenja terusklajeninaporipreprecevanjasrcno-žilnihbolezni,vkljucnosprepovedjokajenjavjavnih prostorih. Vnovicen razmah nekaterih otroških bolezni nam je pokazal, da boj proti boleznim še zdalec ne napreduje premocrtno: potvorjena in veckrat ovržena raziskava, ki je v ugledni strokovni medicinski reviji zmotno in zlonamerno povezala cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdeckam (OMR) z avtizmom, je podžgala postmoderno izpraševanjeznanosti –mestomaupraviceno(kojeizpostavilamožnestranpotiinpristranostiznanstvene castilakomnosti in slabo preverjene strokovne publicistike), povecini pa ne, saj je skrhala javno zdravje vec generacij cloveštva. Doba medmrežja je eksplodirala – z nebrzdanim pretokom informacij je po eni strani omogocila nesluteno plemenitenje clovekovega znanja, po drugi pa ojacila vse njegove pristranosti v oglušujoco kakofonijo. 1 Prof. dr. Borut Jug, dr. med., Klinicni oddelek za žilne bolezni, Interna klinika, Univerzitetni klinicni center Ljubljana, Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana; borut.jug@kclj.si Borut Jug medicinski razgledi in slovenski medicinski prostor Medicinski razgledi so ostali. Strokovna biomedicinska revija v slovenskem jeziku jeuspešno kljubovala malikovanjuglobalizacije,obsedenostistockovnimvrednotenjem znanstvenega ustvarjanja, poplavi plenilske znanstveno-strokovne publicistike in stranpotem sodobne informacijske družbe. Slovenski medicinski prostor je toliko zrel, kolikorpremoresvojeustvarjalneplodove –inMedicinskirazgledizagotovosodijomednje – prilagajati preizkusom casa. Šest desetletij je v medicini zelo dolga doba; ce gre verjeti ocenam, da se medicinsko znanje podvoji vsakih 73 dni, je vztrajnost in vzdržnost strokovneinznanstvenerevijevjezikovnorazmeromaozkemmedicinskemprostoruizjemen dosežek. Je pa tudi pokazatelj, kako je proces ustvarjanja revije, ki so ga preroško zastavili študenti medicine in dentalne medicine leta 1962, še danes preverjen, prilagodljiv in ucinkovit. Medicinskirazgledisoglasponudilinajmlajšimmedicinskimstrokovnjakom:študenti medicine in dentalne medicine so želeli objavljati znanstvene in strokovne vsebine, ki so jih bodisi ustvarili sami (z znanstvenim raziskovanjem v okviru Prešernovih nalog) bodisi pogrešali (profesorje so spodbujali, naj s prispevki zapolnijo vrzel v znanju, ki ga obstojecinaborucbenikov inrevijni ponujal). V razmeromakratkemcasu soMedicinski razgledi nato prerasli v recenzirano strokovno revijo, ki objavlja raziskovalne in strokovne clanke,klinicneprimereinzbornike. Medicinskirazgledisotakoskrbnobeležilirazvoj slovenske medicine ter vedno znova potrjevali, da ima slovenski medicinski prostor kaj povedati. V globalnem svetu naslavljajo posebnosti domacega medicinskega prostora, ki ga uokvirjajo skupni zdravstveni sistem, specificno vrednotenje izobraževanja in raziskovanja ter lastno jezikovno in kulturno ozadje. Seveda se pojavlja vprašanje, kako umestiti strokovno medicinsko revijo v sodobni cas. Stehnicnegavidikajetosevedanajlažje,sajdigitalnerešitvelajšajouredniškipostopek. V casu mojega urednikovanja smo – v nasprotju s prepricanji sedanjih urednikov – sicer že koristili urejevalnike besedil, spletne informacije in elektronsko sporazumevanje, pa tudi tehnicne rešitve, ki so danes predmet zgodovinskega posmeha (polžje pocasne modeme, diskete in zgošcenke, na katere smo v prostorih Razgledov tedaj še zakonito lahko vtiskali na spletu dostopne glasbene datoteke). Zasluge za tedanji tehni- cninapredekgredopovecinitakratnemutehnogurujuCabotu(IgorCabrian,dr. med.,glavni urednik 1990–1995). Medicinski razgledi so tudi tedaj – zlasti po zaslugi Vesne (dr. Vesna Tlaker, dr. med., glavna urednica 1997–2000) – postali samostojno društvo, s tem palegitimnejšisogovornikdrugimdeležnikomvslovenskemmedicinskemprostoru,vklju- cno z Medicinsko fakulteto v Ljubljani, ki je reviji in njenim urednikom ves cas izkazovala brezpogojno naklonjenost. Odgovorni uredniki – tako jaz kot Iza (Iza Ciglenecki, dr. med.,odgovornaurednica1995–1999)predmanoaliKatica(doc. dr. KaticaBajuk,dr. med., odgovornaurednica2001–2003)zamenoj –smoimeliprecejmanjizzivov,kibibilivezani na specificni cas. Skrbeli smo za vsebino in uredniški postopek. Uredniški postopek biomedicinskih revij je – za razliko od tehnicnega napredka in organizacijskega prilagajanja – ostal po vecini nespremenjen: avtorji pripravijo prispevek, recenzenti ga ovrednotijo, lektorji popravijo, urednik pa ves cas skrbi, da je koncni izdelek vsebinsko neoporecen, jezikovno primeren in oblikovno ustrezen, ko ugleda luc sveta. Res pa je bil v mojih casih ta postopek še zelo papirnat – posluževali smo se zamudnega popravljanjanatisnjenihrokopisov, kisopoklasicnipoštiromalimeduredniki,lektorji,recenzenti in avtorji. Danesverjetnovsepotekaboljtekoceinhitro –anedovolj,dabitekmovalozinstant- no gratifikacijo, ki jo ponujajo družbena omrežja. A to ni niti smoter niti poslanstvo Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: Medicinskihrazgledov. Uredniškipostopek –najsibopapirnat,kotvmojihcasih,alidigitaliziran, kot verjetno prevladuje danes – zagotavlja, da so informacije, ki jih posreduje- mo kriticnemu bralstvu, preverjene in zanesljive. Odmik od zastavljenih gabaritov uredniškega postopka je lahko nevaren, kot so nam dokazali številni primeri nerecenziranih objav med pandemijo koronavirusne bolezni. V kompleksnem svetu, kjer je specializiranihznanj, patudinepreverjenihinformacijinnezanesljivihmnenjenostavnoprevec, dabijimlahkoposamezniksledil,semoradružbazanestinazaupanje vstroko. Zaupanje od stroke zahteva trdo delo, integriteto, transparentnost in samokriticnost, ki jo je težko pridobiti in veliko lažje zapraviti, kot nam je dokazala objava sporne raziskave o cepivih OMR. Medicinskirazglediuživajozaupanje,kisogagradilišestdesetletijstrdnimdelom, integriteto,transparentnostjoinsamokriticnostjo;stemsovmedicinskemprostoruzasluženo zasedli mesto svetilnika, ki kriticnemu bralstvu omogoca, da kljub hitremu tempu biomedicinskega napredka lahko loci zrnje od plev. Medicinski razgledi imajo v tem pogledu še eno nedvomno prednost. Poganjajo jih generacije študentov medicine in dentalne medicine, ki poznajo ustroj biomedicinskih znanostiinmedicinskestroke,hkratipasovneobremenjenemstikuzakutnimidružbenimi izzivi veliko bolj od starejših generacij zdravnic in zdravnikov. Prav uredniki so najvecja dragocenost Medicinskih razgledov; uredniški postopek ostaja v svojem vsebinskem osrcjunespremenjen,vsvojiizvedbiinoblikipasleditrendom,kijihnarekujerazvojtehnologije. Uredniki –študentimedicineindentalnemedicine –ševednopredstavljajonajbolj oprijemljiv stik med Medicinskimi razgledi in slovenskim medicinskim prostorom. Nesebicno mu predajajo svoj zanos, cas, zamisli, poglede in ustvarjalnost. V zameno pridobijo izkušnje in širino, zmožnost kriticnega razmišljanja in znanstveno-strokovnega udejstvovanja ter neposredni stik z razlicnimi biomedicinskimi disciplinami in strokovnjaki. S tem potešijo svojo vedoželjnost in soustvarjajo slovensko medicino že od prvih korakov na svoji karierni poti. Pridobijo pa tudi življenjska prijateljstva in – verjemite mi – izjemne spomine, h katerim se z veseljem zatecejo tudi dve desetletji po tem, ko zapustijo uredništvo Medicinskih razgledov. 8 Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: 9–15 Zvonka Zupanic Slavec1 Poslanstvo medicinskih razgledov (1962–2022) in znanstvenoraziskovalnega dela na medicinski fakulteti ul The Mission of Medicinski Razgledi (1962–2022) and of Scientific Research at the Faculty of Medicine at the University of Ljubljana izvleCek KLJUCNE BESEDE: Medicinski razgledi, raziskovalna dejavnost Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, znanstvenoraziskovalno delo, zgodovina medicine Medicinskirazgledisoštudentskarecenziranamedicinskarevija. Odleta1962izhajaštiri- kratletnoinobjavljaraziskovalnenalogeštudentov,dobitnikovPrešernovihnagrad,pregledne clanke z vseh podrocij medicine in stomatologije, organizacijsko-informativne študentskeinsplošnomedicinskeprispevke. Cepravštudentipripravljajorevijonepoklic- no, je na visoki strokovni ravni in mednarodno priznana. Od leta 1974 izdaja uredništvo tematske dopolnilne zvezke, od leta 1988 pa tudi ucbenike v slovenskem jeziku in zbornike strokovnih srecanj. aBstract KEY WORDS: Medicinski razgledi, research activity at the Faculty of medicine at the University of Ljubljana, scientific research, history of medicine Medicinski razgledi is a peer-reviewed medical journal, edited by students. It is published four times per year, it has been in print since 1962 and includes research papers from students, winners of the Prešeren award, review articles from all fields of medicine and stomatology, organisational-informative student articles and general-medicine articles. Althoughthestudentsarenotprofessionaleditors,thejournalisofexcellentqualityand is internationally recognized. Since 1974, they have also been publishing supplements, connected to a specific medical topic, and in 1988, they started publishing textbooks in the Slovenian language, as well as conference proceedings. 1 Prof. dr. Zvonka Zupanic Slavec, dr. med., Inštitut za zgodovino medicine, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Zaloška cesta 7a, 1000 Ljubljana; zvonka.zupanic-slavec@mf.uni-lj.si Zvonka Zupanic Slavec Poslanstvo medicinskih razgledov (1962–2022) in znanstvenoraziskovalnega… uvod Želja današnjih medicincev, da mlajšim študentom ponudijo strokovno branje v materinšcini, je podobna kot ob nastanku Medicinskih razgledov. Mladi uredniki vtimskemdeluzmedsebojnimspoštovanjeminzaupanjemohranjajostrudomdosežene rezultate svojih predhodnikov. Hvala za zvestobo in iskrene cestitke k trdoživosti, vztrajnosti in predanosti številnim dosedanjim urednikom. Najbošetolikozvenecihmednarodnih medicinskihrevij,njihovovsebinomoramo najprej pravilno razumeti in nato uporabljati v dobro svojih bolnikov v maternem jeziku. To je nujna vloga nacionalne revije Medicinski razgledi, ki služi skoraj 2.000 študentommedicine indentalnemedicine naobehslovenskihmedicinskihfakultetah ter še približno 11.000-glavi množici slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov, danes še posebej, ker je revija digitalizirana. Tako lahko slovensko govoreci medicinec, zdravnikinzobozdravnik, piše inbere strokovno besedo v lepi materinšcini in jo pri vsakdanjem delu uporablja. zgodovinski zaCetki Minilo še ni niti stoletje, odkar so sloven- ski zdravniki leta 1924 dobili prvo stanovsko glasilo, Glasilo zdravniške zbornice. Zdravniškazbornicajeleta1929kotzaložnikustanovilastrokovnoprilogoZdravniški vestnik. Izdajateljstvo te periodicne publikacije je prevzelo Slovensko zdravniško društvo, financne vire pa je zagotavljala Zdravniška zbornica. Po drugi svetovni vojnipase jeZdravniškemuvestniku,kije bil preimenovan v Zdravstveni vestnik, pridružil še Zobozdravstveni vestnik. Pred letom 1929 so slovenske strokovne prispevke objavljali v hrvaškem Lijecnickem vjesniku, ki je bil od leta 1909 uradno glasilotudiDruštvazdravnikovnaKranjskem, ustanovljenega leta 1861, še pred tem pa je bila vecina strokovnih objav redkih slovenskih zdravnikov v nemšcini v skupnih glasilihenotnegazdravstvamonarhije. Nic cudnega torej, da je po razpadu avstrijske države vsaka nacionalna država težila k pisanju v lastnem jeziku. Tudi medicinci! Bolje bi bilo zapisati še posebej medicinci, sajzaradiznanihpoliticnihrazmerpo drugisvetovnivojniucbenikovnisomogli uvažatiiztujine,šlopajezazdravljenjebolnikov, ki ni smelo biti ogroženo zaradi omenjene politicne situacije. Zveza južnoslovanskih narodov je bila dovolj številna, da so študenti na najvecjih medicinskih fakultetah osnovali samostojna glasila. Idejno presežni, predvsem pa dovolj agilni in drzni slovenski študenti Jože Lokar,CirilGodecinsomišljenikisoseodlo- cili in ustanovili slovensko študentsko medicinsko revijo. Domiselna kolegica, kasnejša anestezistka, pa jo je krstila za Medicinskerazglede. Pisalosejeleto1962. Iz politicnih razlogov so list opredelili kot Glasilo združenj študentov Medicinske fakultetevLjubljaniin Višjestomatološke šole v Mariboru, ceprav s slednjo niso nikolikajposebejsodelovali (1,2).Združili so se tudi v izdajateljski vlogi. Kot glavni in odgovorni urednik se je v prvi številki podpisal Jože Lokar, pozneje prof. dr. Jože Lokar(1939–1996),psihiater,tehnicniurednik je postal Ciril Godec, ki je pozneje prejel Fullbrightovo štipendijo, specializiral kirurgijo in postal ugleden kirurg urolog v New Yorku, sodeloval pa je redakcijski odbor. RevijojetiskalaTriglavskatiskarna v Ljubljani, sedež uredništva je bil na Vrazovem trgu 2 v že takrat znamenitem Pajzlu(glejprvonotranjostranprveštevilke Medicinskih razgledov iz leta 1962). V prvem uvodu so uredniki zapisali, da bodoMedicinskirazgledistrokovnoglasilo, kjerbodoobjavljalinajboljšastrokovnadela študentov in s tem spodbujali k uspešnejšemudelunatempodrocju. Obenemsovabiliksodelovanjutudisvojeucitelje, dabijim s prispevki pomagali pri študiju težkih poglavijizucnihprogramov,zakaterenibilo primerne literature. Hkrati so zapisali, da Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: bodo Medicinski razgledi »organizacijsko glasilo«, ki bo povezovalo vsa tri združenja (Združenje študentov medicine v Ljubljani, ZdruženještudentovstomatologijevLjubljani in Združenje študentov Višje stomatološke šolevMariboru)inobvešcalobralceonjihovem delu. Temu so še dodali iztocnico, da bodoMedicinskirazgledi»politicnoglasilo, v katerem bodo objavljali aktualna družbenopoliticnavprašanja, kisovneposredniali posredni zvezi z zdravstvom«, tako pa bi poskušali zapolniti vrzel v vzgoji na fakulteti (3).IzLokarjevegauvodnikavejejasna dikcija,premocrtnazamiselinhkratidiplomacija, ki je bila potrebna, da se je dalo varno krmariti med Scilo in Karibdo poli- ticno trdih povojnih let. delo medicinskiH razgledov Revija od zacetka izhaja štirikrat letno, torejbidoslejmoraloskupnoizitiokoli240 številk. Nepisano pravilo je bilo, da bi morali zbrati za vsak izvod deset prispevkov. Sestavaprvihštevilkseješespreminjala in iskala najoptimalnejše razmerje med raziskovalnimi in preglednimi prispevki, zapisištudentovinuciteljev.Svojcas je terjalo tudi pridobivanje novih sodelavcevizvrstštudentovinuciteljev. Vecinoma sovRazgledihobjavljalitudiknjižnerecenzije. Medicinci so si z angleškimi prevodi vsebin in kratkih povzetkov prispevkov z Razgledi že od samega zacetka izhajanja odpirali pot tudi v svet. Izdajateljstvo je uredništvu odpiralo pogled v ekonomijo založništva. Da je bila prva številka resni- cniplodentuziazmanekajzagnancev,kaže dejstvo, da v njej ni niti enega reklamnega sporocila farmacevtske industrije. Že vnaslednjitervsehnadaljnjihštevilkahpa se pojavijo tudi ta. Mlado uredništvo se je urilo na razlicnih podrocjih, vse do samostojnega pisanja, kjer so nekateri uredniki spoznalisvojeglobljenagibezaznanstvenoraziskovalno delo ter jih tudi razvijali. Ne bo odvec, ce na tem mestu imenujemo vsaj nekatere urednike iz prvega desetletja Razgledov, ki so postali ne le dobri strokovnjaki, ampak tudi uveljavljeni pisci in ucitelji novih generacij zdravnikov in zobozdravnikov: psihiater Jože Lokar,kirurgurologvZDACirilGodec,epidemiolog v Kanadi Jure Manfreda, nevrofiziologinbiomedicinskietikJožeTrontelj, plasticnikirurgMarkoGodina,endokrinologinja Andreja Kocijancic, stomatolog Matjaž Rode, nevrofiziolog Martin Janko, pediatrinja Meta Derganc, farmakolog Lovro Stanovnik, psihiatrinja Martina Tomori, nefrolog Jože Drinovec, patolog Tomaž Rott, patofiziolog Janez Sketelj, celjustnakirurginjaVesnaKoželjinkardio- log Aleš Žemva. Tudi med uredniki iz drugega desetletja Razgledov so nekateri univerzitetni profesorji: internista Rok Accetto in Pavel Poredoš, nevrolog David B. Vodušek, psihiatrinja Marga Kocmur, kardiokirurg Borut Geršak in nevrokirurg BorutPrestor. Intakobiselahkorazgledali skozinadaljnjadesetletja. MedRazgledovci pac niso vedrili povprecneži. Prostor, namenjen prostim temam, je odsevalživljenještudentovvrazlicnihobdobjih in s tem ustvarjal kulturno-zdravstveno kronikomedicinskegašolstvainzdravstvene kulture obravnavanega obdobja. Ob20-letnicirevijesopripravilibibliografijoobjavsseznamomstrokovnihclankov po predmetih Medicinske fakultete UniverzevLjubljani(MFUL)inzavtorskim kazalom (4). Iz seznama je razvidno, da so Razgledi imeli poudarek na preglednih clankih predklinicnih in klinicnih predmetov za oba študijska odseka. Medicinskirazgledisosipridobilidodatenstrokovenpomenzizdajanjemtematskih suplementov.Strokovnasrecanjazdravnikov inzobozdravnikovrazlicnihspecialnostiso strnili v zbornike. Tako od leta 1974 izdajajo tematske dopolnilne zvezke, npr. Dercevih pediatricnih dnevov (od 1979), Memorialnih sestankov profesorja Janeza Plecnika(od1981),Tavcarjevihdnevov(od 1983), Oftalmoloških dnevov (od 1984), Zvonka Zupanic Slavec Poslanstvo medicinskih razgledov (1962–2022) in znanstvenoraziskovalnega… Sodobneinternemedicine(od1984),Medicinskegaizvedenstva( od1990),Kongresov otorinolaringologov Slovenije (od 2000), Ligeprotiepilepsiji(od1993),Memorialnih sestankov akademika Janeza Milcinskega (od 1996), Infektoloških simpozijev (od 1996)indrugih strokovnihinznanstvenih sestankov, številnih organiziranih v okviruSlovenskegazdravniškegadruštvainnjegovih sekcij. Ucbenikisonajpomembnejšištudentovi ucni pripomocki. Nic cudnega torej, da so bili ravno študenti pri Razgledih posebej zainteresiranizanjihoveizdaje. Meducbenikisovprvihdesetletjihizšlimeddrugim (kronološko) (5–19): • Temelji klinicne hematologije: bolezni krvotvornih organov in celic bele vrste, • Patologijasecnihpotiinmoškegaspolovila, • Klinicna nevrološka preiskava, • Arterijska hipertenzija, • Fiziologija živcevja, • Revmatologija, • Ženevskekonvencijeozašcitižrtevvojne, • Navodila za predpisovanje receptov, • Rentgenologija: diagnosticne slikovne metode in intervencijska radiologija, • Zdravljenje notranjih bolezni: algoritmi odlocanja in ukrepanja, • Nevrološki pregled novorojencka, • Temeljni postopki oživljanja: navodila za vaje, • Splošna medicinska virologija, • Imunologija: prirocnik za vaje in • Praktikumambulantneoperacijskekirurgije. Nekateriucbenikisodoživelivecponatisov in izpopolnjenih izdaj. Med drugim so pri Razgledih izdali tudi nekaj publikacij v angleškem jeziku. Nilahkodoseciprepoznavnosti,branosti, spoštovanjainupoštevanja. Medicinski razgledi so z vztrajnim delom nadgrajevali svojo raven, se razvili iz »ucnega pripomocka «,polnegapreglednihclankov,kotje zapisano v uvodniku prve številke, v revi jo,kijevsvojevrsteprivabljalavednonove sodelavce,tankocutnezapotrebecasa,vsebinske in oblikovne posodobitve. Najvišjo naklado je revija dosegla leta 1983, ko so jo tiskali v 3.500 izvodih. Še kot študentka se spominjam, da je bilo ob koncu 70. let njeno narocanje za bruce obvezno, nato pa smo obicajno kar ostali narocniki in nekatereRazgledoveclankeuporabljalizapravo maloštudijskobiblijo. Današnjanakladaje manjša in znaša 1.800 izvodov. Revija je skozi desetletja z zunanjimi recenzenti pridobila kakovost, indeksirajo pa jo zbirke, kotsoBiomedicinaSlovenica,Chemical Abstracts,BowkerInternational,Biological Abstracts in druge. Pri tem zaradi proble- ma kriticne mase ne gre prezreti pomanjkanja recenzentov, še posebej za redka medicinska podrocja. Kersodobnainformacijskadružbaponujavseboljprakticnepotidoznanja, vjavnostipanasplohvladajonacelautilitarizma, se tudiMedicinskirazglediodlocajozacelovito izhajanje na medmrežju. Sodobne trende bomoshistoricneoddaljenostimorali tudi ovrednotiti; presoditi, ali bodo elektron- ski zapisi prav tako preživeli tisocletja, kakor to velja za knjige. Tudi Medicinski razglediišcejonovepoti,kiustrezajopredvsem potrebam sedanjega in prihodnjega bralca. Razgledisosiutrdilimestomedslovenskimimedicinskimirevijami. Humorno platsvojegaživljenjaindelaštudentimedicinskefakulteteobjavljajodandanesvpublikacijiErektor, kateregapredhodnicistabili glasili medicinske fakultete Š. c. e. n. e. in Appendix, Razgledi pa ohranjajo renome resne in ugledne študentske medicinske revije, katere Razgledovci ostajajo zvesti svojemu poslanstvu (1). znanstvenoraziskovalno delo Prešernove raziskovalne naloge so študenti MFUL pripravljali od leta 1949 (20). Medicinskirazgledisonudilištudentom,ki soseprvicsrecalispisanjemraziskovalnega Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: prispevka,priložnost,dagaspomocjopotrpežljivih in vedno na nasvet pripravljenih urednikov tudi objavijo. S tem študenti nisopromoviralilesvojegaraziskovalnega dela,ampaktudinavduševalidruge.Takoso Razgledi pomagali vzgajati nov znanstvenoraziskovalni in strokovni kader. Leta 1989 je MFUL vpeljala Kongres študentovraziskovalcevMedicinskefakultete. Prvoletogajevodilamikrobiologinja prof. dr. Marija Gubina, nato pa sta vse do leta 2007 kongres zaporedoma vodila pro- fesorja Dušan Sket in Zvonka Zupanic Slavec (slika 1). Potekal je s pripravo pov zetkovraziskovalnihnalogvslovenskemin angleškemjeziku,kisobiliobjavljenivvsakoletnem zborniku, poleg tega pa smo vavliMedicinskefakultetezadvatednarazstavilipanoje s predstavitvijo posameznih raziskav (slika 2). Na kongresu so študentjepredstavilisvojenalogeinsmomentorji ter vodje vodili razprave. Leta 2007, ko je potekal 19. zaporedni Kongres študentov raziskovalcevMedicinskefakultete,sonjihovo organizacijo prevzeli študenti in ga preimenovalivŠtudentskimedicinskiraziskovalni kongres (ŠMRK). Leta 2010 so na pobudo Medicinskih razgledov razširili slika 1. Prodekan prof. dr. Dušan Sket odpira 3. raziskovalni kongres študentov medicine v slovesnem vzdušju ob glasbenem nastopu (arhiv Dušana Sketa, leto 1991). slika 2. Razstavljeni panoji v avli Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, s predstavitvami posameznih raziskav,kisobilevkljucenevKongresštudentovraziskovalcevMedicinskefakultete(fotografijaJelkeSimoncic). Zvonka Zupanic Slavec Poslanstvo medicinskih razgledov (1962–2022) in znanstvenoraziskovalnega… kongressštudentimariborskemedicinske fakultete in z drugimi fakultetami z raziskovalnim delom v biomedicini. Kongresi so potekali podobno kot prej s kratkimi predstavitvami tem raziskovalnih nalog, z diskusijami, izmenjavo razlicnih idej in raziskovalnih interesov ter predstavitvijo plakatov. Uredništvo Medicinskih razgledov je vdrugemdesetletju21.stoletjazaceloorganizirati tudi razlicne dogodke: delavnice in predavanja na temo pisanja medicinskih prispevkov,predavanjaoizvedbiraziskovalne naloge in pisanju Prešernovih nalog itd. Dnevi Medicinskih razgledov so pripravili tudivecjesimpozije, kot jebilrecimoEtika v medicini leta 2012. Medicinski razgledi organizirajo Sejem študijske literature, ki pomaga študentom z lahkoto in ugodno pritidopotrebneštudijskeliteratureinzapiskov( 21).Vzadnjihnekajletihsezaradiepidemijekoronavirusnebolezni2019niizva jalo nobenih novih dogodkov, so pa v tem casuizšlizbornikzaSchrottovedneve2021, vse redne številke revije in ponatis ucnega pripomockaSpecialneanamnezeinstatusi. zaklJuCek Cas je s svojimi spremembami, ki jih spremljamo tudi v svetu, prinesel številne novostitudivMedicinskerazglede. Prožni mladi uredniki jih vedno znova oblikujejo vustreznovsebinoinobliko,kikakovostno nagovarja študente medicine in dentalne medicine. Ucitelji in asistenti Medicinske fakultete v Ljubljani smo iskreno ponosni na sodelavce Medicinskih razgledov, ki predano bdijo nad kakovostno pripravo svojerevije,primernepotrebamcasainštudentov, ki jih poleg študija zanima raziskovalno delo v medicini in bioznanosti. Iskrene cestitke Razgledovcem in naj se žlahtnatradicijaraziskovanjainobjavljanja nadaljuje in nadgrajuje. Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: literatura 1. Zupanic Slavec Z. Pešcena ura je odmerila 40 let. V: Medicinski razgledi: štirideset let! Ljubljana: Med Razgl; 2002. p. 65–9. 2. Medicinski razgledi: medicinski pregledni, strokovni in raziskovalni clanki. Med Razgl. 1962; 1 (1): 3 3. Naši reviji na pot. Med Razgl. 1962; 1 (1): 3. 4. Seznam objavljene literature. 20 let. Letnik 1–19, 1962–1980. Med Razgl. 1980; 20: 67–128. 5. Bohinjec J. Temelji klinicne hematologije: bolezni krvotvornih organov in celic bele vrste Med Razgl. 1976; 15 (4 Suppl): 1–130. 6. Mašera A. Patologija secnih poti in moškega spolovila. Ljubljana: OO ZSMS Medicinske fakultete; 1981. 7. Lavric A. Klinicna nevrološka preiskava. Ljubljana: OO ZSMS Medicinske fakultete; 1983. 8. Jezeršek P, Accetto R, Cibic B, et al. Arterijska hipertenzija. Ljubljana: OO ZSMS Medicinske fakultete; 1987. 9. Štrucl M. Fiziologija živcevja. Ljubljana: OO ZSMS Medicinske fakultete; 1989. 10. Pirnat V, Sentocnik J. Revmatologija. Ljubljana: OO ZSMS Medicinske fakultete; 1989. 11. Dolenc A ed. Ženevska konvencija o zašciti žrtev vojne. Ljubljana: OO ZSMS Medicinske fakultete; 1989. 12. Budihna M. Navodila za predpisovanje receptov. Ljubljana: Medicinski razgledi; 1990. 13. Tabor L ed. Rentgenologija: diagnosticne slikovne metode in intervencijska radiologija. Ljubljana: Medicinski razgledi; 1990. 14. Keber D, Fras Z ed. Zdravljenje notranjih bolezni: algoritmi odlocanja in ukrepanja. Ljubljana: Medicinski razgledi; 1993. 15. Neubauer D. Nevrološki pregled novorojencka. Ljubljana: Medicinski razgledi; 1997. 16. Pecan M, Vlahovic D ed. Temeljni postopki oživljanja: navodila za vaje. Ljubljana: Medicinski razgledi; 1997. 17. Koren S, Avšic-Župevc T, Drinovec B, et al. Splošna medicinska virologija. Ljubljana: Medicinski razgledi; 1998. 18. Kotnik V. Imunologija: prirocnik za vaje. Ljubljana: Medicinski razgledi; 2001. 19. Smrkolj V. Praktikum ambulantne operacijske kirurgije. Ljubljana: Medicinski razgledi; 2001. 20. Dekleva T. Petdeset let podeljevanja Prešernovih nagrad študentom Univerze v Ljubljani. Kronika : casopis za slovensko krajevno zgodovino. 1999; 47 (1–2): 169–78. 21. Ilovar S, Dovc A. Društvo Medicinski razgledi – strokovna medicinska revija in še marsikaj. Isis. 2012; 21 (11): 92. 16 Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: 17–20 Gašper Tonin1, Polona Selic -Zupancic2 raziskovalno vprašanje Research Question izvleCek KLJUCNE BESEDE: raziskovanje, model PICOT, nacrtovanje raziskave, raziskovalni proces Znanstveno raziskovanje je osnova z dokazi podprte medicine. Ceprav se zdravnik z raziskovanjem morda ne sreca neposredno, pa mora poznati osnove znanstvenega raziskovanja, da lahko vrednotiizsledke znanstvenihraziskav. Primernoraziskovalnovprašanje je eden od prvih korakov in temeljev vsake raziskave. V prispevku predstavljamo njegovo pomembnost in vlogo v raziskovalnem procesu. aBstract KEY WORDS: research, PICOT model, research planning, research process Scientific research is the basis of evidence-based medicine. Although the physician may notbedirectlyinvolvedintheresearch,heorshemustknowthebasicsofscientificresearch in order to be able to evaluate the results of scientific studies. An appropriate research question is one of the first steps and foundations of any research. In this paper, we present its importance and role in the research process. 1 Gašper Tonin, dipl. slov. in dipl. lit. komp., štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana; toningasper@gmail.com 2 Prof. dr. Polona Selic - Zupancic, univ. dipl. psih., Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana; Katedra za psihologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru, Taborska ulica 8, 2000 Maribor; Inštitut za raziskave in razvoj v primarnem zdravstvu, Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 8, 1000 Ljubljana Gašper Tonin, Polona Selic - Zupancic raziskovalno vprašanje uvod Znanstveno raziskovanje temelji na sistematicnem pridobivanju, analizi in vrednotenju podatkov. Pred izvajanjem raziskave moraraziskovalecvedeti,kajboraziskoval in kakšno metodologijo bo pri tem uporabil (1). Raziskovanje je vecstopenjski pro- ces,pricemerledobrapripravanaizvedbo raziskaveprinesepodatke,kibodouporabni za interpretacijo. Ceprav ni nujno, da se zdravnik ukvarja tudi z raziskovanjem, je naravazdravniškegadelataka,damorabiti sposobeninterpretacijenajnovejšihraziskav svojegapodrocja.Kriticnovrednotenjeizsledkovinmetodologijejemogoceleobdobrem poznavanju raziskovalnega dela. Vsakoznanstvenoraziskovanjesezacne z raziskovalnim vprašanjem (RV). To je podlaga za oblikovanje natancnih in specificnihhipotez, kisoodgovornatoRV (2). V prispevku se bomo osredotocili predvsemnato, kakooblikujemodobroRV,kije izhodišce za nacrt raziskave. kaJ Je raziskovalno vPraŠanJe? To je vprašanje, ki bi si ga moral zastaviti vsak raziskovalec že pred zacetkom nacrtovanja raziskave, nemalokrat pa se (sploh pri raziskovalcih na zacetku njihove poti) zgodi, da jim to vprašanje zastavi šele statistik. ObpostavitviRVnashitrolahkozanese, da bi poskušali z eno raziskavo odgovoriti na vec nepovezanih raziskovalnih vprašanj,karpaniugodno,sajvsakoizmed RV najveckrat zahteva svojo metodološko zasnovo. PostoPek PriPrave raziskovalnega vPraŠanJa Idejo za raziskovalno vprašanje in tako tudizasamoizvedboraziskavelahkodobi- mo na razlicne nacine. Velikokrat na razli- cnemožnostizaraziskovanjenamignejože avtorji znanstvenih prispevkov. Na težavo ali nekaj neznanega lahko naletimo tudi med branjem literature ali pri klinicnem delu (3). Pri oblikovanju RV je zaželeno, da se obrnemo tudi na svoje kolege, mentor- jaalidrugeraziskovalce,kipoznajopodrocje, saj nam njihovi uvidi in nasveti lahko pomagajo pri izboljšanju RV. Z njihovim mnenjemdobimotudipomembenvpogled v relevantnost in originalnost raziskovalnega vprašanja (4). Vprašanje je na zacetku sicer lahko zastavljeno širše, a ga moramo pred raziskavo še izpopolniti. Daljša in bolj specifi- cnavprašanjasoboljzaželena,krajšainmanj specificna pa so znacilna za raziskovalce zacetnike,nanjepalezenoraziskavopogosto niti približno ni mogoce odgovoriti (3). Izjemno pomemben korak oblikovanja raziskovalnega vprašanja je tudi izcrpen pregled literature. Ta nam lahko pove, ali na naše RV že obstaja odgovor. Vcasih se je s podobnim ali enakim RV ukvarjalo že vec raziskovalcev, a to še ne pomeni, da bi nas to moralo odvrniti od naše raziskave. Ob pozornem pregledu metodologije raziskav lahko odkrijemo kakšnega izmed metodoloških primanjkljajev ali pa ugotovimo, da naše RV k temi pristopi z druga- cnegazornegakota (3).Predvsakoraziskavo bi bilo tako dobro vedeti, ali je v literaturi že podan odgovor na naše RV in ali so dokazi za ta odgovor morda prešibki ali pa si nasprotujoci. Morda lahko naša raziskavaupoštevanekateredejavnike, kijihdruge niso,intakoizboljšametodološkipristopter s tem kakovost pridobljenih rezultatov (4). vseBina raziskovalnega vPraŠanJa Pri ubesedenju raziskovalnega vprašanja nam lahko pomagajo nekateri modeli, ki zajamejo vse sestavine dobrega raziskovalnega vprašanja. Dva od takih modelov sta model PICOT (angl. population, intervention, comparator, outcome in time frame) inmodelSPIDER(angl.sample,phenomenon ofinterest,design,evaluation,researchtype)(5). Vtemprispevkusebomopodrobnejeosredotocili le na model PICOT, ki je najširše Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: uporabljan. OblikovanjeRVspomocjotakega modela nam pomaga tudi pri oblikova- njunacrtaraziskave,skaterimjeRVneposredno povezano. vzorec (angl. population) Pri opisu vzorca nas zanima predvsem, kdo predstavlja naš vzorec in katera vklju- citvena in izkljucitvena merila smo uporabili pri izbiri preiskovancev. Posebej moramo biti pozorni na to, kakšen vzorec lahkopricakujemopriizvajanjuraziskave – na to, kako bomo oblikovali RV namrec vpliva tudi to, do kakšnega vzorca imamo sploh dostop (velikost in izbira vzorca sta omejeni tudi s pripravljenostjo za sodelovanje in našimi casovnimi ter finan- cnimi zmogljivostmi) in ali je izbira preiskovancev eticna (4). Raziskovalno vprašanje se lahko nanaša tudi na lokalno tematiko ali lokalno skupino preiskovancev (npr. študente ljubljanske Medicinske fakultete), z odgovorom nanj pa vseeno lahko nakažemo tudi širšo pomembnost raziskovane teme (3). intervencija (angl. intervention) in primerjalni vzorec (angl. comparator) Opisati moramo nacin, na katerega bomo pridobili podatke – bomo preiskovalce anketirali, jih zdravili z zdravili ali na kak drug nacin? Intervencija je lahko oblika zdravljenja,diagnosticnitest,dejavniktveganja itd. (4, 6) Poleg tega moramo opisatitudi, alibomouporabilikontrolnivzorec ali primerjalni vzorec. izsledki (angl. outcome) in casovni okvir (angl. time frame) Vedeti moramo, kakšne podatke lahko pri- cakujemovraziskaviinkakobomotepodatke obdelali. Meritve morajo biti specificne in ponovljive (4, 6). Ena od najpogosteje izpušcenih sestavinmodelajecasovniokvir, kipajezainter pretacijorezultatovraziskavezelopomemben. Pomembno ni le, kdaj (po intervenciji, predintervencijoalivrazlicnihcasovnih intervalih) smo pridobili podatke, ampak tudi, koliko casa je trajala intervencija (4). ubeseditev Ninujno,daRVvporocilunavedemodobesedno, je pa nujno, da se k njemu vracamo ves cas raziskave in da v porocilo vkljuci- mo vse sestavine modela PICOT. Ce znanstveni raziskovalni prispevek v naslovu in povzetku ne zajame vseh sestavin mode- la, je morda treba razmisliti o zanesljivostiprikazanihrezultatov. Modeljesicernajprimernejši za raziskave s terapevtsko intervencijo, pri presecnih raziskavah, ki predvidevajo enkraten zajem podatkov, moramo opisati tega, pri opazovalnih pa nacin in trajanje opazovanja (6). Povezanost raziskovalnega vPraŠanJa z zasnovo raziskave Medizvajanjemraziskavelahkohitropozabimo na naše prvotno RV, zato je nujno, da se k njemu veckrat vrnemo (3). Kakšno RV si zastavimo, neposredno vpliva tudi na izvedbo raziskave in na to, ali se bomo usmerili v kvalitativno ali kvantitativno metodologijo. Ce želimo odgovoriti na vprašanje»Zakaj?«,moramouporabitikvalitativne metode, pri katerih pridobimo podrobneinopisne informacije,cepaželi- mo odgovoriti na vprašanja, kot sta »Kako pogosto? Kako dolgo?«, pa uporabimo kvantitativne metode, ki nam bodo podalemnožicoštevilskihpodatkov. Kvalitativne metode tako obicajno uporabljamo pri majhneminnenakljucnemvzorcu,priraziskovanju pa poskušamo pojav kar najbolje razumeti in opisati. Drugace je pri kvantitativnih metodah, pri katerih je vzorec velik, z razlicnimi statisticnimi metodami pa ga poskušamo opisati, izdelati napoved ali pa testirati postavljene hipoteze. Gašper Tonin, Polona Selic - Zupancic raziskovalno vprašanje literatura 1. Çaparlar CÖ, Dönmez A. What is scientific research and how can it be done? Turk J Anaesthesiol Reanim. 2016; 44 (4): 212–8. 2. Erol A. How to conduct scientific research? Noro Psikiyatr Ars. 2017; 54 (2): 97–8. 3. Mattick K, Johnston J, de la Croix A. How to … write a good research question. Clin Teach. 2018;15 (2): 104–8. 4. Fandino W. Formulating a good research question: Pearls and pitfalls. Indian J Anaesth. 2019; 63 (8): 611–6. 5. Methley AM, Campbell S, Chew-Graham C, et al. PICO, PICOS and SPIDER: a comparison study of specificity and sensitivity in three search tools for qualitative systematic reviews. BMC Health Serv Res. 2014; 14 (1): 579. 6. Aslam S, Emmanuel P. Formulating a researchable question: A critical step for facilitating good clinical research. Indian J Sex Transm Dis AIDS. 2010; 31 (1): 47–50. Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: 21–5 Ksenija Geršak1 Pisanje Prešernove naloge in pogoste napake The Writing of a Prešeren Thesis and Mistakes to Avoid izvleCek KLJUCNE BESEDE: raziskovanje, znanstveni clanek, napaka Glavni namen študentskih raziskovalnih nalog je pridobivanje vešcin na podrocju raziskovalnega dela. Eden od ciljev raziskovalnega dela je nastanek pisnega izdelka. Pisanje Prešernove naloge sledi vsebinskim in oblikovnim navodilom za pisanje izvirnih znanstvenih clankov in je »obrt«, ki se jo je mogoce nauciti. Z analizo najpogostejših napak pri pisanju in nabiranjem izkušenj se radovedni študent lahko, premosorazmerno s casom, preobrazi v uspešnega in pismenega raziskovalca. aBstract KEY WORDS: research, scientific article, mistakes The purpose of student research assignments is to acquire skills in the field of science. One of the goals of this research work is a written product. The writing of a Prešeren thesis follows the content and design instructions for writing original scientific articles and resembles a »craft« those curious students can learn. In direct proportion to time, theycanbecomesuccessfulresearcherswithrelevantpublicationsbyanalysingthemost common mistakes in writing and gaining experience. 1 Prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana; ksenija.gersak@mf.uni-lj.si Ksenija Geršak Pisanje Prešernove naloge in pogoste napake uvod Radovednost je zanimiva lastnost. Skupaj z navdušenjem in domišljijo predstavlja predpogoj za ustvarjalnost. Od ustvarjalnosti do raziskovanja pa je majhen korak, saj ga lahko opredelimo kot sistematicno ustvarjalnodelooz. dejavnost,skateroželi- mo razširiti ali izboljšati znanje o ljudeh, naravi,kulturiindružbitergauporabitiza iskanje rešitev. »Medicinci« imamo radi cim bolj natancne definicije, zato dodajmo v svojo podatkovno bazo še dopolnitev. »Zraziskovanjemugotavljamoalipotrjujemodejstva, ugotavljamoinpreverjamo rezultatepreteklegadela,rešujemonoveali obstojeceproblemeinrazvijamonoveteorije. Raziskovalno delo opravljajo posamezniki, skupine ali ustanove« (1). Raziskovanje se deli na: • temeljneraziskave(alibazicneraziskave), ki so podlaga za oblikovanje sistema spoznanj o naravi in družbi, ter • uporabne raziskave (ali aplikativne raziskave), kisoizhodišcezauporabodognanjinodkritijprireševanjuvprašanj v zvezi z naravo, clovekom in družbo. raziskovanJe v delovnem okolJu Vcasu,kosenašezdravstvo,patudiizobraževalnidelmedicineindentalnemedicine, sooca s prekomernimi obremenitvami, kadrovskimiindrugimitežavami,sepogosto pojavi vprašanje, ali ne predstavlja v takih razmerah znanstveno delo nekega ekstravagantnegaizstopanjainmordanepotrebneizgubecasainenergije( 2).Predstava, kijoimaopomenuraziskovanjapredvsem laicna javnost, se mocno opira na dejstvo, da vsaj v naših razmerah ne moremo pri- cakovati,dabiznanstvenodelovveciniprimerovlahkopripeljalodoizjemnopomembnihodkritij, kibiprineslatakojšennapredek pri zdravljenju bolnikov pri nas in v svetu. Toda glavno gonilo znanosti ni hiter napredekstroke,temvecintelektualniizziv, ki ga prinaša to delo. Imeti o neki težavi svojeideje,jihpretvarjativhipoteze,senato podativneznanopripreizkušanjutehjebilo in je še danes nekaj, kar privlaci radovedne nadarjene ljudi. Moderna znanost krepi kriticni nacin razmišljanja. Ob vsem vraževerjuinrazlicnih »magicnihzdravilihin metodah«, ki jih tudi v 21. stoletju najde- mo v našem okolju, je še posebej pomembno, da obstaja v medicini dejavnost, ki takšne pojave kriticno zavraca in utrjuje razumevanjeinuporabonaznanstvenihdejstvih temeljece medicine (2). Študentsko raziskovalno delo ŠtudentskoraziskovalnodeloimanaMedicinski fakulteti Univerze v Ljubljani dolgo tradicijo. VsakoletokandidirazaPrešernovo nagradoinPrešernovopriznanjeveckot40 študentskihraziskovalnihnalog. Mednjimi prevladujejouporabneraziskave,kipotekajo v klinicnem okolju ali so preplet klinicnega in bazicnega raziskovanja. Približno tretjina nalog pa je del temeljnih raziskav, ki se izvajajo predvsem na predklinicnih inštitutih. Vloga študentskih raziskovalnihnalog je vecplastna. Po eni strani naj bi omogo- cila študentu, da ugotovi, ali je raziskovalnodelonekaj, kargaveseli. Podrugistrani je namen naloge, da si študent ob njej tudi v tehnicnem in izvedbenem smislu pridobiosnovnoznanje, kijepotrebnozaukvarjanje z raziskovalnim delom. Študent se lahko preko raziskovalne naloge tudi razgledaponašempredklinicneminklinicnem prostoru in ugotovi, kje so mesta, na katerih bi želel uresnicevati svojo profesionalnopot; mesta,kibi muprinašalaveseljein zadovoljstvo, tudi ko bo opravljal službo, s katero se bo preživljal. In nenazadnje se spomocjoštudentskihraziskovalnihnalog lahkotudinašeustanoveseznanijoskadri, ki veliko obetajo in bi bili lahko pomembni za njihov razvoj (2). Kot vsako drugo ima tudi raziskovalno delo manj vesele plati in z njimi se prej ali Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: slejsrecaprakticnovsakraziskovalec. Zato ni nic narobe, ce se z njimi sreca tudi študentobizdelavisvojeraziskovalnenaloge. Raziskovalno delo je naporno in ko se po dnevih in tudi noceh trdega dela in raznih odrekanjizkaže,dapricakovanegarezultata ni in je bilo vse delo zaman, je razocaranjehudo. Študentsemoranaucitisprejeti tuditakporaz,karnilahko (2).Znanisoprimeri, ko tudi na najuglednejših ustanovah raziskovalci takšnega poraza ne sprejmejo in se zatecejo k prirejanju ali celo izmišljanju svojih rezultatov. Seveda pri tem pozabljajo, da v znanosti – dolgorocno – goljufije niso možne, saj se zagovarjanje necesa, cesar ni, kmalu razkrije kot laž. Vtemjeraziskovalnodelotudieticnavzgoja vsakega posameznika. Pogoste naPake v ŠtudentskiH raziskovalniH nalogaH Zželjo,dabipomagalištudentompripisanjuraziskovalnihnalog, smovMedicinskih razgledih že objavili prispevke na to temo (3, 4). Hkrati pa se vsi skupaj zavedamo, da moramo nove generacije radovednih in ustvarjalnih študentov opremiti z informacijami in izkušnjami njihovih predhodnikov in ocenjevalcev Prešernovih nalog. Flavij Magnus Avrelij (490–583): »Repetitio est mater studiorum!« Ponavljanje je mati ucenja/znanja! Najprej želimo še enkrat poudariti, da je glavni namen študentskih raziskovalnih nalog pridobivanje (tehnicnih) vešcin napodrocjuraziskovalnegadela.Pritem igra kljucno vlogo mentor, saj je njegovo poslanstvo, da nauci študente prvih korakovvznanstvenoraziskovalnemdelu (4,5). Njegova vloga se pokaže že pri objavi tem Prešernovih nalog. Temo pripravi mentor samalivsodelovanjussomentorjem,jasno predstaviizhodišcaraziskave,namen,material in metode dela, pricakovane rezultate alipricakovanezakljucke,inopredelitevzasnovenaloge. Študentmorarazumeti,kajbo delal in kakšne so njegove naloge. Prviraziskovalni korakipustijonavsakemmlademraziskovalcuneizbrisenpecat, ki se odraža tudi v nadaljevanju njegove karierne poti. Uciti mlade ljudi jeodgovor- no delo. Zato si je treba vzeti dovolj casa, trebapajeimetitudidovoljpedagoškihizkušenj. Cesementorjiteganedržimo,jerazo- caranjeprištudentihlahkoizjemnoveliko. V vsako študentsko raziskovalno nalo- go je vloženega veliko dela in naporov tako s strani študentov kot njihovih men- torjev. Merila za prijavo teme in pisanje same naloge so vnaprej znana in objavljena v vec navodilih in pravilnikih na spletni strani Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, v zavihku »O študiju« . »Informacije za študente« . »Prešernove naloge«(). Pomembno je, da si študent še pred zacetkom dela za raziskovalno nalogo prebere »Navodilazapisanjedel,kijihs. tudentje Medicinske fakultete predloz.. e za Presernovo nagrado« in »Merila za ocenjevanje del, ki jih s. tudentje Medicinske fakultete predloz.. e za Presernovo nagrado«. Ocenjevalcisledijo»Merilomzaocenjevanje «, ki vsebujejo vec elementov: • jasnost opredelitve raziskovalnega pro- blema in oblikovanja hipotez, • znanstvenaodlic. nostaliuporabnavrednost, •s. irinainpoglobljenostteoreticnezasnove nalogeinmetodolos. kakorektnostizvedbe, • poznavanje domac. e in tuje literature ter doslednost pri njenem navajanju, • razc. lenjevalna temeljitost, • samostojnost,prodornost,izvirnost,ustvarjalnost in odmevnost naloge (morebitna objavavznanstvenialistrokovniliteraturi), • oblikovanabesedilainjezikovnakultura. Ne ocenjujejo se pomembnost dela, zanimivostdelainobsegdela, kisogaštudenti vložili v raziskavo. Ksenija Geršak Pisanje Prešernove naloge in pogoste napake Ocenjevalcinajprejpreverijo,aliještudentska raziskovalna naloga napisana v skladu z oblikovnimi navodili, v dru- gem koraku pa sledi vsebinsko ocenjevanje. Vpraksisejepokazalo,daso»Navodila zapisanjedel«upoštevanaprivecininalog. Nekatere oblikovne napake se vendarle ponavljajo: • predolg uvod v primerjavi s celotnim besedilom, • uporaba besedišca v tujih jezikih, • preveliko število in nepreglednost graficnih elementov, • nedoslednost pri navajanju in citiranju literature. Vsebinske napake se pokažejo kot: • nejasna opredelitev raziskovalnega pro- blema oz. odlocitve za raziskavo, • neustrezno oblikovanje hipotez ali preveliko število hipotez, • premajhno število vkljucenih preiskovancev za preverjanje hipotez, ki bi pripeljalo do zanesljivega in statisticno potrjenega odgovora, • razlaga ali primerjava z rezultati drugih raziskavsepojaviževpoglavju»Rezultati«, • podvajanjepodatkovinrezultatovvbesedilu in graficnih elementih, • nejasnaznanstvenaodlicnostaliuporabna vrednost. Ker je eden od glavnih pomenov študentskih raziskovalnih nalog seznanjanje in priprava študenta na morebitno bodoco znanstveno pot, mora ocenjevalni postopek, predvsem pa zakljucna selekcija za Prešernovo nagrado ali priznanje, slediti tudi temu cilju. Zato imajo v koncni razvrstitviprednostnaloge, kisosecimboljpribližale tistemu, kar je na medicinskem raziskovalnempodrocjukoncniizdelek –to je obicajno izvirni znanstveni clanek (2). Za nalogo, ki je bila že objavljena kot izvirni znanstveni clanek ali kot del clankavznanstvenireviji,velja,dajessvojo kakovostjožeprepricalarecenzenteterevi je, ki so obicajno vrhunski strokovnjaki na svojem podrocju. Ker je struktura znanstvenega clanka nekoliko drugacna kot strukturaraziskovalnenaloge(predvsemje veliko krajši), se v takem primeru študent dodatno seznani tudi s tehniko pisanja znanstvenihclankov,karjesmiselnospodbujati in zato tudi nagraditi (2). Ena od najpogostejših nepravilnosti študentskih nalog je pomanjkanje elementovznanstvenegadela. Ponavadigreza naloge, ki so v strokovnem pogledu sicer lahkopomembne,ajihjetežkoobravnavati kot znanstveno delo. Prenos necesa, kar v tujini že obstaja, v naš prostor, je lahko zelo koristno delo. Kljub temu da je delo temeljilo na znanstvenih metodah in je študent uporabljal znanstvena orodja, pa vtakihprimerihnalogi primanjkujeizvirnosti in odgovori na zastavljene hipoteze so obicajno že vnaprej znani. Tudi takšne naloge pa se lahko približajo izvirnemu znanstvenemu delu, ce v okviru omenjenegaprenosaznanjaalinovihdiagnosticnih interapevtskihmetodvnašstrokovniprostordodatnopreverijošeneraziskaneparametre ali nerešene probleme, ki bi lahko pomembno vplivali na uporabnost pre- ucevanih metod (2). Nalogo, ki ji manjka radovednosti in novih spoznanj, ki sta klasicna elementa znanstvenega dela, je tudi težkoobjavitikotizvirniznanstveniclanek. zaklJuCek Ker število oddanih nalog presega vnaprej doloceno število nalog, ki lahko prejmejo Prešernovonagradoalipriznanje,smoocenjevalci prisiljeni slediti ocenjevalnemu postopkuinnalogerazvrstitivvec skupin, cepravsezavedamo,dajebilovvsakovloženega veliko dela in napora, tako s strani študentov kot tudi njihovih mentorjev. Ceprav je delo zdravnika že samo po sebi zanimivo in plemenito pocetje, rutinskoponavljanjepoklicnihopravilnidovolj. Za izzive, ki jih prinaša raziskovalno delo, smo pripravljeni žrtvovati tudi svoj prosti Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: cas, pa ceprav je njegov namen lahko le medicinejeedenkljucnihelementovmediiskanjerešitevzavecjokakovostdelainvar- cinskegaprofesionalizma,nakateremtemenostbolnikov. Zavezanostznanostiinupo-ljiugledmedicineindentalnemedicinekot raba na znanstvenih dejstvih temeljece stroke v družbi. literatura 1. Voglar D, Dermastia A. Enciklopedija Slovenije. Knjiga 10. Ljubljana: Mladinska knjiga; 1996. 2. Grubic Z, Jevnikar P, Geršak K. Študentsko raziskovalno delo: njegov pomen in nepravilnosti, ki se jim je treba izogniti. Med Razgl. 2018; 57 (1): 63–7. 3. Geršak K. Pisanje raziskovalne naloge. Med Razgl. 2011; 50 (7): 49–54. 4. Geršak K. Kako napišemo raziskovalni prispevek. Med Razgl. 2014; 53 (1): 27–34. 5. Zaletel-Kragelj L, Bresjanac M, Grad A, et al. Izkušnje ocenjevalcev pri ocenjevanju del, ki jih študentje Medicinske fakultete predložijo za Prešernovo nagrado. Med Razgl. 2010; 49 (2): 209–20. 26 Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: 27–34 Živa Drakulic Gorše1, Nik Krajnc2, Samo Roškar3 akademsko raziskovanje po zakljucenem študiju medicine – prakticni nasveti Academic Research after Medical Degree – Practical Advice izvleCek KLJUCNE BESEDE: raziskovanje, doktorski študij, mladi raziskovalec, specializacija, doktorska disertacija Raziskovalnodelojezanapredekklinicnemedicineizrednegapomena,pavendarje med študijem slabše zastopano oz. se ga dotaknejo le posamezni študentje, predvsem tisti, ki seodlocijo zapripravoPrešernoveraziskovalnenalogealipodobnegaprojekta. Pozaklju- cenem študiju medicine se vecina odloci za opravljanje pripravništva in nadaljnjo specializacijo, manjpasejihprijavinamestomladegaraziskovalca,vendarnobenaodnavedenih poti ne izkljucuje možnosti prijave na doktorski študij. Ob prijavi na doktorski študij je kljucnipogojzakljucenauniverzitetnaizobrazbaustreznesmeri,vprimeruprijavenamesto mladega raziskovalca pa mora biti kandidat tudi mlajši od 28 let. V primeru prijave na mesto mladega raziskovalca so vse delovne aktivnosti usmerjene predvsem v pripravo doktorata. V primeru pripravnika oz. specializanta je primarno klinicno delo s pripada- jocimi obveznostmi in ob tem doktorski študij. Mesti mladega raziskovalca in specializantaseizkljucujeta. Kotdobraiztocnicazanadaljnjeraziskovalnodelolahkoslužidobro zastavljena Prešernova naloga,katerezahteve se v velikimeri skladajo s kasnejšimizahtevami vecine revij pri objavi clanka. Ob zacetku raziskovalnega dela je kljucno opredelitipodrocjezanimanja, poiskatitemoinnajtimentorja,kiseukvarjastvojimpodrocjem. Formalno se doktorat zakljuci z zagovorom doktorske naloge, ki je lahko klasicno v obliki disertacije, možno pa je doktorat opraviti tudi z objavo treh clankov iz zaokroženega podrocja v znanstvenih revijah s faktorjem vpliva >1. V prispevku podajamo svoj pogled na akademskoraziskovanjepozakljucenemštudijumedicinein gazaokrožujemoznekaj prakticnimi nasveti. aBstract KEY WORDS: research, doctoral study programme, young researcher, residency, doctoral dissertation Researchworkisofparamountimportancefortheadvancementofclinicalmedicine,yet it is under-represented in students during the course of their studies, apart from those who choose to prepare a Prešeren research paper or a similar project. After completing 1 Živa Drakulic Gorše, dr. med., Klinicni oddelek za bolezni živcevja, Nevrološka klinika, Univerzitetni klinicni center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana; ziva.drakulic@kclj.si 2 Nik Krajnc, dr. med., Klinicni oddelek za nevrologijo, Univerzitetna bolnišnica Dunaj, Währinger Gürtel 18–20, 1090 Dunaj; Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Zaloška cesta 9, 1000 Ljubljana 3 Samo Roškar, dr. med., Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Jadranska cesta 31, 6280 Ankaran; Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Zaloška cesta 9, 1000 Ljubljana Živa Drakulic Gorše, Nik Krajnc, Samo Roškar akademsko raziskovanje po zakljucenem … medical studies, most of them opt for an internship and further residency, while fewer apply for a young researcher position, but neither of these routes excludes the possibility of applying for a PhD. When applying for a PhD, the key requirement is a universitydegreeinarelevantsubject, andifapplyingforayoungresearcherposition,thecandidate must also be under 28 years of age. In the case of a young researcher position, all work activities are primarily focused on the preparation of the doctoral thesis. In the case of an intern or a resident, the primary focus is on clinical work with associated duties and doctoral studies. The positions of young researcher and resident are exclusive. A wellconceivedPrešerenresearchpapercanbeagoodstartingpointforfurtherresearchwork, the requirements of which are largely in line with the subsequent requirements of most journals for the publication of an article. When you start your research, it is essential to define your area of interest, find a topic and find a supervisor who works in your field. Formally, the PhD is completed by the defence of a thesis, which can be in the classic form of a dissertation, but it is also possible to complete the PhD by publishing three articles in a rounded field in peer-reviewed journals with an impact factor >1. In this paper,wegiveourviewonacademic researchaftermedicalstudiesandrounditoffwith some practical advice. uvod Raziskovalno podrocje je v medicini izrednega pomena, pa vendar je med študijem slabšezastopanooz. segadotaknejoleštudenti, ki se aktivno odlocijo za pripravo Prešernove raziskovalne naloge ali drugega projekta. Mnogi so tako prvic v stiku zraziskovalnimdelomšelepozakljucenem študiju medicine, ko se odlocijo za prijavo doktorskedizertacije. Vprispevkusmopripravili nekaj prakticnih nasvetov, ki so subjektivno obarvani, saj temeljijo na las- tnih izkušnjah, vendar upamo, da bodo kljub temu prispevali k lažji odlocitvi za doktorski študij ter lažji organizaciji posameznih obveznosti. mladi raziskovalec Po ŠtudiJu medicine Po zakljucku študija medicine marsikateri diplomant ne ve, kako bi nadaljeval svojo karierno pot. Najpogostejša izbira je prijavanapripravništvo, medkaterimponavadi tudi najbolj neodlocen mladi zdravnik izbere specializacijo. Za manjši delež mladihdoktorjevmedicine, kinasježemedštudijem najbolj zanimalo raziskovanje, pa pride v poštev tudi prijava na mesto mladega raziskovalca (MR). Prijavi se lahko zdravnikpoopravljenempripravništvuali pa – v mojem primeru – takoj po zakljucku študija. Postopek prijave Vsakoleto(lani:11.junija2021)Javnaagencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije(ARRS)objaviseznammentorjev. Zaleto2021je bilomožnih229mentorjev vnajrazlicnejšihraziskovalnihpodrocjihod arheologije do živalske produkcije in predelave. Prosta mesta za MR inštituti oglašujejo po razlicnih kanalih. Zainteresirani posamezniki lahko tudi sami kontaktirajo mentorja, cigar raziskovalno podrocje jih pritegne. Vsak mentor ima svoj nacin izbirekandidatov. Vsvojemprimerusemseprijavila na mesto MR na Nevrološki kliniki pod okriljem Univerzitetnega klinicnega centra Ljubljana (UKCL). Mentorici izr. prof. dr. Maji Trošt, dr. med., sem poslala e-pošto,kjersemizkazalazanimanjezaprijavo. Dr. Trošt me je nato povabila na prvi pogovor, kjer sva se druga drugi na kratko predstavili. Cez kakšen mesec so na strani Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: UKCLobjavilišeuradnirazpiszamestaMR. Vloga na razpis je morala vsebovati: • dokazilooizobrazbi(fotokopijadiplome) oz. pisno izjavo, da bo kandidat zakljucil dodiplomski študij do zacetka nastopa zaposlitve, • prilogokdiplomi,cesekandidatzamladega raziskovalca vpisuje v prvi letnik podiplomskegaštudijatretjestopnje,oz. potrdilooopravljenihizpitihinvajah,ce kandidatu diploma še ni bila podeljena, • potrdiloovpisu,cejekandidatževpisan na podiplomski študij, • uradno dokazilo o povprecni oceni dodiplomskegaštudija( brezdiplome),kimora vsebovatipodatkeovsehizpitihinvajah nauniverzitetnemdodiplomskemštudiju, • potrdilookorišcenjustarševskegadopustaalipotrdiloodaljšibolezenskiodsotnosti( veljazakandidate,kisostarejšiod 28 let), • fotokopijo osebnega dokumenta, mobil- no ali stacionarno telefonsko številko in naslov,nakaterembododosegljivivcasu obvešcanja o izbiri, in • (neobvezno)dokazilaodoseženihnagradah in priznanjih, o avtorstvu ali soavtorstvuznanstvenihclankovinopissodelovanja pri raziskovalnem delu. Vlogo s prilogami sem poslala v predpisanemrokunaSlužbozazaposlovanjeUKCL. Kmalusembilapovabljenanadrugirazgovor z razširjenim naborom zaposlenih na Nevrološki kliniki in sodelavcem iz pro- gramskeskupineMedicinskefizike,vkatero naj bi bil vkljucen novi MR. Dobila sem setudina kavizenimodMRnakliniki,od kateregasemlahkodobilaboljneformalen vpogledvdeloMR. Pomembnoje,dasopri- cakovanja MR in mentorja cim bolj usklajena, saj bo imel mentor velik vpliv na usposabljanje in delo MR. Socasnosemseprijavilatudinamesto MR na Univerzi v Ljubljani (UL). Tam je postopek potekal nekoliko drugace. Na InštitutzapatološkofiziologijoMedicinske fakultete sem poslala e-pošto z življenjepisom in motivacijskim pismom ter bila natopovabljenanarazgovorstremipotencialnimimentorji. VseprijavezaMRnaUL potekajoprekoobrazcanaspletnistraniUL. Potrebne priloge za prijavo so podobne kot pri razpisu na UKCL. Ko kandidat dobi potrditev, da je spre- jet na mesto MR, mora urediti nekaj dokumentacijeinseprijavitinadoktorskištudij. Za prijavo na študij je potreben podpis mentorjainkratkaidejnazasnovatemedoktorata. Treba je izbrati tudi nekaj izbirnih predmetov. Te so lahko iz nabora predmetovvsklopuštudijabiomedicinealinadrugih doktorskih programih oz. celo na univerzah v tujini. Pogoji Pogoji za prijavo na mesto mladega raziskovalca so najmanj univerzitetna izobrazba ustrezne smeri, povprecna študijska ocena vseh izpitov in vaj najmanj 8,00 ter izpolnjevanje pogojev za vpis na podiplomski študij tretje stopnje. Velja tudi izobrazba primerljivihprogramovvtujini. Pomembnopaje,dajestarostkandidatado vkljucno 28 let. Starostna meja se dvigne nad 28 let, ce je kandidat že opravil eno ali dve leti podiplomskega študija, bil dolgotrajno bolezensko odsoten ali je izkoristil starševski dopust. Ob zaposlitvi na mesto MR se je treba obvezno vpisati na doktorski študij ustrezne smeri. Za zdravnike pride najbolj v poštev študij biomedicine, ki ima 11 znanstvenih podrocij: Biokemija in mole- kularna biologija, Farmacija, Genetika, Javno zdravje, Klinicna biokemija in laboratorijskabiomedicina, Medicina –klinicna usmeritev,Medicina –temeljnausmeritev, Medicinskamikrobiologija,Nevroznanost, Toksikologija in Veterinarska medicina. delovni proces GlavninadelaMRzajemapripravoinizvedbodoktorskeraziskovalnenaloge. Samasem Živa Drakulic Gorše, Nik Krajnc, Samo Roškar akademsko raziskovanje po zakljucenem … se prvo leto spoznavala z možnostmi in orodji za raziskovanje ter spremljala vsakodnevno delo na Klinicnem oddelku za bolezniživcevjanaNevrološkikliniki.Poleg glavnegaraziskovalnegadelaseMRpogostovkljucivrazlicnemanjšeprojekte, kise izvajajo na inštitutu. Zelo zgodaj po zaposlitvi sem zaradi epidemijekoronavirusnebolezni2019zace- la zdelomoddoma in ugotovila, da mitakšennacindelazeloustreza. Zavelikdelzadolžitev MR namrec zadostuje pisarniško delo in vkljucuje branje in pisanje clankov, analizo podatkov, pripravljanje predstavitev, izobraževanje itd. Drug del zadolžitev je klinicno usmerjen in lahko vkljucuje delo vambulanti,klinicnotestiranjepreiskovancevaliodcitavanjeizvidovslikovnediagnostike. Tadeljesevedaodvisenodizborateme doktorske naloge in se zelo razlikuje od posameznikadoposameznika.Endelzadolžitev je lahko tudi pedagoško delo, ki je sicerboljpogostopriMR,zaposlenihnaUL. Kotreceno,vprvemletnikuseMRspoznava z možnostmi raziskovanja na izbraneminštitutu, predvsemcezmentorjemni sodeloval že pred prijavo na mesto MR. Lahko se loti kakšnih manjših projektov, naredi pregled literature, sodeluje pri klinicnemdeluitd. Dokoncaprvegasemestra drugega letnika pa mora MR oddati predlogtemedoktorskenaloge. Dotakratnajbi biladoktorska nalogaže podrobnejezastavljenainoddanaterpotrjenaprošnjaeticni komisiji. MRimanatopribližnodveletiin pol,daizvedeinzakljucidoktorskonalogo. MR se spodbuja, da del študijskega procesa opravijo na tuji univerzi. Stroški bivanja in študija se krijejo iz materialnih sredstev, lahko pa MR pridobi tudi dodat- no štipendijo. Placa Placa mladega raziskovalca je v letošnjem letu1.485,46evrovbruto(32. placnirazred). Poleg place MR prejema tudi sredstva, s katerimi krije stroške, povezane z razi skovanjem. S sredstvi si lahko krije literaturo, pripomocke za raziskovalni projekt, udeležbe na kongresih ipd. ARRS financira MR do zakljucka doktorataoz. najvecštirileta.Vprimeru,daMR zdravnik v casu usposabljanja zacne opravljati pripravništvo ali specializacijo, se placa ne izplacuje iz sredstev ARRS. ARRS v tem primeru še vedno krije materialne stroške do obdobja štirih let. zaposlitev po usposabljanju Zdravnik MR ima po zakljucku usposabljanja nekaj razlicnih možnosti za zaposlitev. Lahkozacneopravljatispecializacijo (ali pripravništvo, ce ga še ni), lahko nadaljujepotvakademskemsvetualipasezaposli v podjetju v zasebnem sektorju. Na UKCL je težko ostati kot»samo« raziskovalec, najpogosteje se z raziskovanjem poleg klinicnegadelaukvarjajospecialistiinspecializanti. Ceimadoktorbiomedicineželjo po izkljucno akademskem poklicu, bo zato skoraj gotovo moral zamenjati ustanovo. Vvsakemprimerupajepriporocljivo,daMR že med usposabljanjem razmišlja o zaposlitvi po zakljucku študija in se z izbiro nalog, projektov in dodatnega izobraževanja pripravlja na prihodnjo zaposlitev. doktorski ŠtudiJ in sPecializaciJa Za razliko od mesta MR in s tem povezanimintenzivnimukvarjanjemzraziskava- mi,povezanimi spripravodoktorata,jepri nas možno opravljati doktorski študij tudi vzporedno s specializacijo, kar predstavlja posebnost v širšem okolju. V tujini se po zakljucenem študiju medicine ali usmerijovnadaljnjidoktorskištudijinznjimpovezanointenzivnoraziskovalnodeloalivkli- nicno delo in se lotijo doktorskega študija kasneje. Pri nas je veliko oddelkov in klinicnih skupin zainteresiranih za mlade specializante in jih podprejo pri dodatnem izobraževanju z vkljucitvijo v doktorski študij.Dolocenioddelkivsklopusvojihrazi Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: skovalnihskupinomogocajotudipolnosofinanciranjedoktorskegaštudija. Formalnosi zaposlen kot zdravnik specializant, ki ob redni službi dodatno opravlja aktivnosti, povezane s pripravo doktorske naloge. Možno je zaceti z doktoratom že v obdobju pripravništva,takojpoopravljenemštudiju medicine na Medicinski fakulteti. Trebasejezavedati,dajedoktorskištudij dodatek vsem obveznostim specializanta, kamor sodijo delo na kliniki, dežurstvanaurgenci, opravljanje kolokvijevitd. Predvsem z logisticnega vidika zna biti ob delu specializanta z veliko organizacije povezanpredvsemprviletnikdoktorskega študija Biomedicina. V prvem letniku se opravljajo predmeti Osnove klinicnih raziskav in Biostatistika, ki vkljucujejo vsakotedenske aktivnosti, ki potekajo na MedicinskifakultetivLjubljani. Kasnejepo opravljenem zacetnem sklopu, ko se posamezni doktorski študentje v drugi polovici prvega letnika razporedijo na manjše skupineposameznihizbirnihpredmetov,se je veliko lažje prilagajati glede na urnike posameznikov. Stegavidikaveljarazmisliti, da je ob ambiciji po nadaljevanju izobraževanja v smeri doktorskega študija in izdelani ideji podrocja zanimanja za specializacijozdoktorskimštudijemsmiselno zaceti že v obdobju pripravništva. Tako se lahko opravi zacetni, z vidika prilagajanja urnika nekoliko rigidnejši del v obdobju manj obveznosti in vecje fleksibilnosti. V drugem letniku doktorskega študija je treba opraviti še posamezne izbirne pred- mete, kasneje pa so posamezne aktivnosti povsem individualne, povezane s pridobitvijosoglasjaKomisijezabiomedicinsko etiko Republike Slovenije (KME) o eticni ustreznosti raziskave, predstavitvijo teme, faznimporocilominzagovoromdoktorske naloge. Obprijavinadoktorskištudijjepodobno kot v primerih MR treba pridobiti podpis mentorja in oddati kratko idejno zasnovo temedoktorata. Formalnosopogojizapri javo na doktorski študij prav tako podobni, ledanizgornjestarostneomejitve.Zaposlen sikotzdravnikpripravnikoz. zdravnikspecializant, kivsvojemprostemcasuopravlja aktivnosti,povezanezdoktorskimštudijem. PriPrava na raziskovalno delo ZakljuceniprijavinamestoMRoz. nadoktorskištudijkotzdravnikspecializantsledi raziskovalnodelo,kijevsakomurnazacetkunekolikotuje, sajsezraziskovalnimipristopiinmetodamimedštudijemmedicine nesrecamopogosto. Dobrozasnovanaraziskava vodi klinicno odlocanje, ki vpliva na zdravje in splošno pocutje milijonov ljudi. Izbranadoktorskanalogaboverjetnozgolj kapljavmorje,vseenopalahkopredstavlja pomembno iztocnico za nadaljnje raziskovalno delo. Poleg tega je kljucna za seznanitev s pristopi k raziskovanju, ki bodo vodila vašo nadaljnjo akademsko kariero. Pregled literature Pred raziskovalnim procesom se je treba seznaniti z literaturo s podrocja, ki vas zanima, in odkriti subspecialnosti, ki so vvašemstrokovnempodrocjuslabšezasto- pane, saj vamtoomogocavec kreativnosti in svobode pri zasnovi raziskave. Izbira temejekljucnazapripravodoktorskedisertacije. Pregledu literature lahko sledi pripravapreglednegaclanka( angl. systematic review) ali metaanalize, ni pa nujno (1). S tem se raziskovalec seznani z obravnavanoproblematikoinodkriješeneraziskano podrocje oz. neodgovorjena vprašanja. cilj raziskave Namen raziskave (angl. aim) je širša indikacija, kaj raziskovalec z raziskavo želi doseci. Ponavadijenamenraziskavehipoteza, kijoželimotestirati. Cilji(angl. objectives) sopravilomapovezanisparametrioz. meritvami, ki jih uporabimo za dosego namena raziskave, in jih lahko razvrstimo na primarne in sekundarne cilje. Živa Drakulic Gorše, Nik Krajnc, Samo Roškar akademsko raziskovanje po zakljucenem … zasnova raziskave in metodologija Zasnova raziskave in metodologija morata biti oblikovani tako, da pravilno naslavljataraziskovalnovprašanjeinomogocata tudiodgovornazastavljenovprašanje. Vto podrocje sodijo: • Populacija: bolniki, vkljuceni v raziska- vo,zjasnodefiniranimivkljucitvenimiin izkljucitvenimi merili. Smiselno je pre- racunatipotrebnovelikostvzorca,dabodo rezultati verodostojni (moc raziskave). • Zbiranje podatkov (angl. data collection): casovno okno, v katerem je raziskava potekala,innacinzbiranjapodatkov(prospektivna oz. retrospektivna raziskava, presecna raziskava itd.). • Nevtralnost:uporabljenametodologija,da se izognemo pristranskosti (angl. bias). Tveganje za pristranskost (angl. risk of bias) lahko zmanjšamo z randomizacijo vkljucenihoseb,slepimnacrtomraziskave (angl. blinding) ipd. • Konsistentnost (angl. consistency): konsistentnost rezultatov, ce bi bili v raziskavo vkljuceni isti preiskovanci v pod- obnem okolju. Le-to lahko dosežemo s standardizacijo protokolov in uporabo univerzalno sprejetih metod. • Analizapodatkov:uporabljenestatisticne metode oz. programska oprema za analizo podatkov. Pomemben del zasnove raziskave predstavlja tudi vloga KME, vendar le-ta presega namen tega prispevka. Porocanje o rezultatih Najpomembnejši del vaše disertacije so rezultati, o katerih je treba porocati jasno z izogibanjem dolgim stavkom, ki zmedejobralca. Poskusiteporocatikratkoinjedrnato, pomožnostivoblikitabelaligraficnih prikazov. Na zacetku opišite preiskovance oz.demografskepodatkevašekohorte.Jasno naveditep-vrednostioz. drugekljucnekoeficiente pri statisticni analizi ter prikažite absolutna števila, s katerimi lahko recen zenti ocenijo statisticno znacilnost vaših opažanj. Vecjestandardneodkloneprirezultatih lahko zmanjšamo s povecanjem števila opazovanj. Vmodelevkljucitevsepomembne parametre in jih z le-temi tudi obtežite (npr. model linearne regresije). Po drugi strani se v istem modelu poskušamo izogibati parametrom, za katere vemo, da so linearno odvisni (problem kolinearnosti), npr.vrednostidolocenihbeljakovinvlikvorju in krvi. Pisanjerezultatovboolajšano,ceboste vnaprej pripravili tabele in graficne elemente, ki jih boste v rezultatih le parafrazirali. razprava Vaša razprava naj povzema rezultate vaše raziskave in ne ponavlja uvoda v raziskovalnodelo. Pravtakonepredstavljajtenovih podatkov, ki nisobilipredstavljeni v rezultatih, in se izogibajte pretiranemu ponavljanju. Poskusite poudariti pomen vaših rezultatovindoprinosle-tehkžeznanemu. Nepozabiteomenititudiomejitevvašeraziskave (angl. study limitations), ki jih lahko uravnotežitesprednostmile-te. Opredelite, v kolikšni meri ste uspeli odgovoriti na znanstveno vprašanje. Neredko doktorska disertacijapostavljavecvprašanjkotodgovorovnanje. Vtejsmerisledijosmerniceza nadaljnje raziskave. izdelava doktorske disertaciJe v oBliki Clankov Doktorsko disertacijo je mogoce pripravititudivoblikiclankov, pricemermoradoktoratzajematiminimalnotriclankesprvim avtorstvom, objavljene v reviji, indeksirani v SCI (angl. Science Citation Index) s faktorjem vpliva (angl. impact factor, IF), pri cemer mora biti IF revije >1. Izjemoma je lahko en clanek sprejet v objavo (a še ne objavljen),vendarmoraavtorvtemprimeru pridobiti soglasje uredništva revije, da bo clanekpred objavovreviji vkljucen v dok Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: torsko dizertacijo in s tem dostopen javnosti (2). Postopek objave clankov Vecinaznanstvenihrevijsprejmemanjkot 25% prejetih prispevkov. V primeru zavrnitvetonepomeni, dajevašprispevekslab, temvecdanimadovoljvisokeprioriteteza recenzenta. Najpomembnejšidejavniki pri objavi so kakovost clanka, novost, zanesljivostrezultatovinuporabljenihmetodter znanstvena oz. klinicna vloga vašega prispevka. Bistveno je, da vaša raziskava prispeva nekaj novega k raziskovalnemu podrocju ali spreminja nacin razmišljanja ožeznanem. Najpogostejširazlogizazavrnitevprispevkasoneustrezneoz. nepopolne statisticnemetode,pretiranainterpretacija rezultatov(pripisovanjeprevelikegapomena), suboptimalne metode, premajhen oz. pristranski vzorec,nezadostnaopredelitev problema,inkonsistentnostporocanihrezultatov itd. (3–5). Prešernova naloga kot izhodišce za gradnjo doktorata DobrozastavljenaPrešernovanalogalahko predstavljadobroosnovozanadaljnjeraziskovalno delo na dolocenem podrocju. Doktoratjemožnozastavitituditako,dase kot iztocnica uporabi clanek, nastal kot nadgradnjaPrešernovenaloge. Pridobljena množica podatkov ob pregledovanju dolo- cene skupine pacientov lahko predstavlja dobro bazo podatkov in vir idej za oblikovanjenovihhipotez. Vosnovisezahteveza pripravoPrešernovenalogeskladajozzahtevami vecine znanstvenih revij z IF. Po navadijetrebapredvsemskrajšatiuvodter napraviti prevod v angleški jezik. zaklJuCek Cevasvsajmalozanimaakademskakariera, raziskovalno delo na podrocju klinicne medicine in bi želeli po koncanem študiju medicinenadaljevatiusposabljanjev sklopu terciarne ustanove, je vsekakor smiselnatudiodlocitevzadoktorskištudij, bodisi v vlogi MR ali vzporedno z opravljanjem specializacije. Z raziskovalnim delom kot klinikodstirašnovevidikepogledanavsakodnevnoproblematiko, išcešodgovorena odprtavprašanjainstemnadgrajuješsvoje klinicno znanje. Kljub temu je raziskovalnarastdolgotrajenpostopekinnegledena izkušnje, pridobljene med doktorskim študijem, seraziskovalnapotznovimnazivom šele zacenja. Živa Drakulic Gorše, Nik Krajnc, Samo Roškar akademsko raziskovanje po zakljucenem … literatura 1. Tawfik GM, Dila KAS, Mohamed MYF, et al. A step by step guide for conducting a systematic review and meta- analysis with simulation data. Trop Med Health. 2019; 47: 46. 2. Sklep senata ULMF -doktorat v obliki clankov. 2015 [citirano 2022 Feb 7]. Dosegljivo na: https://www.mf.uni-lj.si/ application/files/1615/1073/4799/Izdelava_doktorske_disertacije_v_obliki_clankov.pdf 3. Bordage G. Reasons reviewers reject and accept manuscripts: The strengths and weaknesses in medical education reports. Acad Med. 2001; 76 (9): 889–96. 4. Samet JM. Dear author-advice from a retiring editor. Am J Epidemiol. 1999; 150 (5): 433–6. 5. DeBehnke DJ, Kline JA, Shih RD, et al. Research fundamentals: Choosing an appropriate journal, manuscript preparation, and interactions with editors. Acad Emerg Med. 2001; 8 (8): 844–50. Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: 35–8 Mateja Legan1, Naneta Legan Kokol2 slovenšcina v znanstvenih clankih in vloga slovenskega medicinskega slovarja Slovenian Language in Scientific Articles and the Role of the Slovenian Medical Dictionary izvleCek KLJUCNE BESEDE: terminologija, Slovenski medicinski slovar, znanstveni clanek, slovenšcina, slovar Slovenskamedicinskaterminologijaobsegacelotnoizrazjevslovenskemjezikuspodrocja medicine. Predstavlja osnovo za kakovosten razvoj medicinske znanosti in omogoca enakopraven položaj slovenšcine kot jezika znanosti v primerjaviz drugimi jeziki. Koblikovanju slovenske medicinske terminologije prispeva celotna stroka preko rabe terminov pri vsakdanjem delu in v razlicnih publikacijah. Pri zbiranju, razlagi in uveljavljanju domacih izrazov pa ima pomembno vlogo tudi Slovenski medicinski slovar. aBstract KEY WORDS: terminology, Slovenian medical dictionary, scientific article, slovenian, dictionary Slovenian medical terminology includes the whole vocabulary from the field of medicineinournative, Slovenianlanguage. Itisthebasisforthequalitydevelopmentofmedi- cal science and it puts Slovenian in an equal position as a language of science compared to other languages. Everyone in the medical profession contributes to the development of our medical terminology through everyday use of the expressions, either in clinical practice or in different publications. The Slovenian medical dictionary has an important role in collecting and explaining these expressions, as well as enforcing their use. 1 Doc. dr. Mateja Legan, dr. med., Ginekološka klinika, Univerzitetni klinicni center Ljubljana, Šlajmerjeva ulica 3, 1000 Ljubljana; mateja.legan@kclj.si 2 Naneta Legan Kokol, štud. med., Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana Mateja Legan, Naneta Legan Kokol slovenšcina v znanstvenih clankih in vloga slovenskega … uvod Slovenskomedicinskoizrazoslovjejevrednotaindosežekslovenskemedicinskestroketerhkratipomembenprispevekknarodni in kulturni samobitnosti. Zavedanjeorazvojumedicinskegaizrazja v maternem jeziku sega vec kot 80 let nazaj in se zacenja z izidom Cernicevega Klinicnegabesednjakaleta1941,vkaterem jebilozbranihinrazloženihokoli3.300slovenskihmedicinskihterminov( 1).Naslednji pomembendosežekjebilaknjigaPravopis medicinskih izrazov, izdana leta 1996 pod uredniškimvodstvomprofesorjaMiroslava Kališnika. Nastala je iz velike nuje po jasnem pravopisu medicinskih izrazov in je zapolnila takratno vrzel v tvorjenju slovenske medicinske terminologije. Z zbranimi32.573termini, kijihštudentmedicine spoznameddodiplomskimštudijem,innjihovimi razlagami predstavlja predhodnico Slovenskega medicinskega slovarja (2,3). Slovenski medicinski slovar je najiz- crpnejša zbirka slovenske medicinske terminologije in predstavlja kljucni korak pri razvoju naše medicinske terminologije. Prvic je izšel leta 2002 in vseboval kar 60.700gesel,glavniurednikjebilponovno prof. dr. Miroslav Kališnik. Kasneje so sledile še tri knjižne in dve elektronski izdaji, vsakaizdajajevsebovalaševecgeselkot predhodna (4–7). Ob zadnji knjižni izdaji leta 2014 je obenem nastala spletna oblika Slovenskega medicinskega slovarja, ki beleži obdobne slovarske prirastke in trenutno obsega vec kot 80.000 izrazov (8, 9). slovenska medicinska terminologiJa Terminologija je celota izrazov (terminov) dolocene stroke ali panoge in hkrati veda o strokovnih izrazih nekega jezika. Je živa disciplina,kiseskozicasspreminjainrazvija. Noviizraziizhajajoizvsakdanjeizkušnjenaravnegajezikavpojmovnemsistemu stroke (10). Oblikovanje medicinske terminologijejetorejstvarcelotnestroke, znanostiinpedagoškeprakseterterminološke skupine za medicino. Terminološkoskupinozamedicinosestavljauredništvo Slovenskegamedicinskega slovarja s svojim uredniškim odborom, glavnim in odgovornim urednikom ter podrocnimi uredniki in avtorji geselskih clankov (tj. strokovni izraz z razlago in sklanjatvijoterspregatvijo). Nalogaterminološke skupine je uveljavitev sprejetih strokovnihizrazovvnaborobstojecih,izbor najustreznejšega izraza, razlaga izraza v geselskem clanku, svetovanje najoptimalnejšega izrazateroznacevanje zastarelih geselskih iztocnic. Terminologijaslediterminološkimnacelom (11). Ta so: • ustaljenost: termin, ki se pogosteje uporablja, ima prednost, je nadrejen, • gospodarnost: praviloma imajo krajši termini prednost pred daljšimi, • jezikoslovnaustreznost:terminmorabiti vskladuzjezikovnimsistemomjezikain • jezikovnokulturni vidik: termini doma- cega izvora imajo prednost pred termini tujega izvora. Pomembnoje, danaravnegarazvoja jezika nitineprehitevamonitinezaviramo,treba gajeleaktivnospremljati. Aktivnozato,da se zavestno išce in uveljavlja nove sloven- skeizraze,kisoalinoveslovensketvorjenke alipaneredkoprevzetebesedeiztujegajezika, bodisi katerega od živih jezikov ali latinsko-grškega (12). V nekaterih primerih se pri nastajanju novihizrazovizoblikujejot. i. terminološki sinonimi, ko vec terminov oznacuje isti pojem. Vcasihsotemedsebojpovsemenakovredne. Tedaj pocakamo, kakobo odloci- la prevladujoca raba. Vcasih pa z isto definicijo ubeseden izraz ni sinonim, temvec je bolj pogovoren, bolj ljudski, in tedaj govorimo o terminološki sinonimiji v širšempomenubesede, karjetuditrebauskladitivslovarju. Boljpogovorniterminološki sinonimisovnašimedicinskiterminologiji Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: morda primernejši za komunikacijo z bolniki, laicno javnostjo in so pogosto nekoliko manj znanstveno natancni. skrB za slovensko medicinsko terminologiJo Velja poudariti, da smo v ožjem smislu skrbniki slovenske medicinske besede ustvarjalciSlovenskegamedicinskegaslovarja, njegovi pisci geselskih clankov in uredniki,vširšemsmislupapravvsizavestni uporabniki medicinske besede, ki se trudijo za slovensko medicinsko terminologijo in jo s svojim aktivnim delovanjem soustvarjajo. Medicinska terminologija, ki je v uporabi pri nas, je poleg slovenske lahko tudi latinska,angleška… Anikdarnepozabimo, da le mi ustvarjamo in uporabljamo slovensko medicinsko terminologijo in da smo ji zato zavezani. Pomen slovenske medicinske terminologiJe Zavestno se moramo truditi, da uporabljamoslovenskomedicinskoterminologijo, ker lenatanacinprispevamokrazvojuinohranjanju znanstvene in strokovne slovenšcine. Objavljanje strokovnih, znanstvenih in pedagoškihdelvslovenskemjezikujezato nujnost. Vslovenskemprostoruobstajakarnekaj uveljavljenih medicinskih revij v sloven- skem jeziku. Najvidnejši sta reviji z zunanjorecenzijo, obeindeksiranivnekajmednarodnihzbirkah, tostaZdravniškivestnik, glasiloSlovenskegazdravniškegadruštva, in Medicinski razgledi, revija, ki jo urejajo študenti Medicinske fakultete Univerze vLjubljani,zbranivistoimenskemdruštvu. SlovenskoglasiloNacionalnegainštitutaza javno zdravje je revija Javno zdravje, prav tako z zunanjo recenzijo, Onkološki inšti- tut v slovenskem jeziku izdaja revijo Onkologija itn. Revij z uredniško recenzijojekarnekaj, npr. ISIS,glasiloZdravniške zbornice Slovenije, ter Dr. Pincus, revija spretežnoginekološkimivsebinami. Glede na knjižnicne sezname je medicinskih in zdravstvenih revij v slovenskem jeziku okoli 50, kar zajema tako strokovne revije kot poljudna glasila. Pohvalno in obcudovanja vredno je, da slovenskištudentimedicinepriMedicinskih razgledih že 60 let skrbijo in urednikujejo slovenskimmedicinskimclankom.Ssvojim delomtakopripomorejokoblikovanjuinpridobivanju slovenske medicinske terminologije za podrocja novih odkritij, seveda skupaj z avtorji clankov, morebitnimi njihovimi mentorji, pogosto tudi ob pomoci Slovenskegamedicinskegaslovarjaterlastnih ali razlicnih javno dostopnih jezikovnih zbirk. zaklJuCek Želeti je, da bi vsak objavljen dosežek imel svojo objavljeno razlicico v slovenskem jeziku:magistrskoalidoktorskodelo,clanek, povzetek ali monografija. S tem zagotavljamo enakopraven in poln razvoj sloven- šcine kot jezika znanosti ter stroke. Proces je obojestransko koristen: le stroka, ki se lahko polno izraža v svojem maternem jeziku, lahko polno zaživi in se razvija. Ni zaman rek jezikoslovcev, da kdor se ne zna dobro izražati v svojem jeziku, se tudi v tujem ne bo znal dobro. Mateja Legan, Naneta Legan Kokol slovenšcina v znanstvenih clankih in vloga slovenskega … literatura 1. Cernic M. Klinicni besednjak. Ljubljana: Tiskarna Merkur; 1941. 2. Kališnik M in sod. Pravopis medicinskih izrazov. Ljubljana: Medicinska fakulteta; 1996. 3. Kališnik M in sod. Pravopis medicinskih izrazov. Druga, popravljena in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Medicinska fakulteta in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU; 1997. 4. Kališnik M in sod. Slovenski medicinske slovar. 1. izdaja. Ljubljana: Medicinska fakulteta; 2002. 5. Kališnik M in sod. Slovenski medicinske slovar. 2. izdaja. Ljubljana: Medicinska fakulteta; 2004. 6. Kališnik M in sod. Slovenski medicinske slovar. 3. izdaja. Ljubljana: Medicinska fakulteta; 2007. 7. Kališnik M in sod. Slovenski medicinske e-slovar. 4. izdaja. Ljubljana: Medicinska fakulteta in Lek; 2009. 8. Kališnik M in sod. Slovenski medicinske slovar. 5. izdaja. Ljubljana: Medicinska fakulteta; 2014. 9. Termania. Amebis d.o.o. Dostopno na: https://www.termania.net/ 10. Žele A. Pomenotvorne zmožnosti z vidika /de/terminologizacije (v slovenšcini). In: Humar M, Žagar Karer M, eds. Terminologija in sodobna terminologija. Založba ZRC, ZRC SAZU; 2009. p.125–37. 11. Karer MŽ. Upoštevanje terminoloških nacel v terminografski praksi. Slavisticna revija. 2018; 66 (2): 235–49. 12. Kališnik M. Pomen slovenske zdravstvene terminologije. Obzor Zdr N. 2002; 36: 271–2. Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: 39–45 Mojca Žagar Karer1 terminologija, terminološki viri in terminološko svetovanje Terminology, Terminological Resources and Terminological Counseling izvleCek KLJUCNE BESEDE: terminologija, terminološki viri, terminološki uporabniki, terminološko svetovanje, terminološka nacela, medicinska terminologija Terminologija je zelo pomembna za uspešno strokovno sporazumevanje. Da bi bila cim boljurejena inusklajena,jepriporocljivo sodelovanje podrocnihstrokovnjakov,kisoprimarni uporabniki terminologije, in jezikoslovcev, ki so specializirani za terminologijo. Zato je pomembno, da so strokovnjaki seznanjeni z osnovami terminologije in znanjem, kako priti do verodostojnih terminoloških virov. Prav tako je pomembno, da strokovnjakipoznajorazlikemedterminološkimiviriinsplošnimislovarskimiviri, kotstanpr. Slovar slovenskega knjižnega jezika 2 ali Slovenski pravopis iz leta 2001. V prispevku sta predstavljena normativnost in terminološki dogovor, obravnavana pa so tudi terminološka nacela, ki lahko pomagajo pri izbiri najustreznejšega termina. V sklepnem delu je predstavljena tudi Terminološka svetovalnica, ki od leta 2013 deluje na Inštitutu za sloven- ski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in je namenjena strokovnjakom s terminološkimi problemi. aBstract KEY WORDS: terminology, terminological resources, terminology users, terminological counselling, terminological principles, medical terminology Terminology is very important for successful professional communication. To keep terminology as orderly and harmonized as possible, it is advisable to involve subject field experts who are primarily users of terminology and linguists who specialize in terminology. Therefore, it is important that experts are familiar with the basics of terminology and know how to access credible terminological resources. It is also important that expertsknowthedifferencesbetweenterminologicalsourcesandgeneraldictionaryresources, such as Slovar slovenskega knjižnega jezika 2 or Slovenski pravopis 2001. The article introduces normativity and terminological agreement, as well as terminological principlesthatcanhelpinchoosingthemostappropriateterm. Attheend,theTerminology Counselling Service, which has been operating at the ZRC SAZU Fran Ramovš Institute for the Slovenian Language since 2013 and is aimed at experts with terminological problems, is also presented. 1 Doc. dr. Mojca Žagar Karer, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 2, 1000 Ljubljana; mojca.zagar@zrc-sazu.si Mojca Žagar Karer terminologija, terminološki viri in terminološko svetovanje uvod Hepatitis, levkoeritroblastoza, pilorus,ulkus… Brezpoznavanjamedicinsketerminologije bibilosporazumevanjeostrokovnihtemah tako rekoc nemogoce. Seveda bi lahko pojem vsakic znova definirali ali natancno opisali –namestoulkusbilahkorecimovsakicrekli »površinskimanjektkivanakožiali sluznici, ki nastane zaradi bolezenskega procesa na površini ali pod njo« –, a verjet- no se strinjamo, da bi bilo takšno sporazumevanje izjemno zapleteno. Zato potrebujemotermine, kisojezikovnereprezentacije pojmov. Vsebina pojmov je strokovnjakom sicer znana, a da bi bilo strokovno sporazumevanje vsaj približno funkcionalno, je treba pojme, ki so kognitivne enote, ozna- citizjezikovnimisredstvi. Stem,kakonajti optimalno poimenovanje (tj. termin) za pojem,seukvarjaterminološkaveda. Skrbi tudizaopisterminologije,kijepredstavljen v razlicnih terminoloških virih. Namen tega prispevka je predstaviti osnove terminološke vede in glavne terminološke vire, ki so dostopni za sloven- šcino. Poudariti želimo razliko med terminološkimi viri in splošnimi slovarskimi viri, kot sta npr. Slovar slovenskega knjižnega jezika 2 (SSKJ2) ali Slovenski pravo- pis iz leta 2001. Poleg tega želimo bralca seznaniti s terminološkimi naceli in pred- stavitiTerminološkosvetovalnico,kideluje na Inštitutu za slovenski jezik Frana RamovšaZnanstvenoraziskovalnegacentra Slovenskeakademijeznanostiinumetnosti (ZRC SAZU), in na katero se lahko strokovnjaki obrnejo, ce so v terminološki dilemi. terminologiJa: zakaJ in za koga? Terminologijajebistvenidelvsakegastrokovnega jezika, pri cemer je zelo pomembno, da je urejena in usklajena. Ni si težko predstavljati situacij, ko je nedvoumno strokovno sporazumevanje življenjskega pomena. Cesedimonaletalu,sigotovoželi- mo, da pilot in kontrolor letenja ne upora bljatanejasnihinpribližnihizrazov,ampak terminologijo, ki je popolnoma jasna in jo obapopolnomarazumeta. Kersovarnostne zahtevevletalskemprometuzelovisoke,ni nenavadno,dajepravletalskaterminologija ena od najbolj standardiziranih. Seveda si lahko predstavljamotudistanjevoperacij- ski dvorani, ko bi npr. kirurg in anestezio- log med operacijo uporabljala razlicno terminologijo, pri cemer bi lahko prišlo do komunikacijskihšumov. Takšnasituacijabi bila lahko za bolnika tudi usodna. Poleg tega ima neusklajena terminologijalahkotudifinancneposledice, zatose v mnogih (zlasti vecjih) podjetjih intenzivno ukvarjajo s terminologijo – ni namrec nepomembno, katere termine uporabljajo inženirji v razvojnem oddelku, zaposleni vmarketinškemoddelkuindelavcivproizvodnji. Podobno je na enem mestu zbrana in urejena terminologija pomembna npr. v prevajalskih agencijah, saj lahko take terminološke zbirke prevode pohitrijo in izrazito izboljšajo njihovo kakovost. Pomembnoje,dasezavedamo,daobstaja vec skupin uporabnikov terminologije. Primarni uporabniki so gotovo podrocni strokovnjaki, npr. strokovnjaki za fiziko, kemijo, farmacijo, medicino. Pomembna znacilnost te skupine strokovnjakov v primerjavizdrugimije, dastrokovnjakipoznajopojmovnisistemstroke, kisogausvojili v casu izobraževalnega procesa (1, 2). Podrocni strokovnjaki terminologijo uporabljajozamedsebojnosporazumevanje, pa tudi pri pisanju strokovnih in znanstvenih prispevkov,napredavanjih,priprakticnem strokovnem delu itd. Pogosto si želijo, da bimedvecrazlicnimiterminizaistipojem izbrali enega, saj bi bilo sporazumevanje tako lažje in bolj nedvoumno. Drugavelikaskupinauporabnikovterminologije so prevajalci, ki terminologijo zasvojepotrebetipicnourejajovvelikihprevajalskihbazah. TakajerecimoInteraktivna terminologija za Evropo (angl. Interactive terminology for Europe, IATE), ki jo upora Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: bljajo prevajalci na institucijah Evropske unije (EU). Za razliko od podrocnih strokovnjakov prevajalci praviloma ne poznajo pojmovnega sistema stroke, zato so kakovostni in strokovno zanesljivi terminološki viri tudi zanje kljucnega pomena. S terminologijo se lahko srecajo tudi drugi uporabniki jezika, npr. lektorji pri lektoriranjustrokovnihbesedil,novinarji,ki pripravljajo novinarski prispevek o kakšni strokovni temi, in nenazadnje katerikoli jezikovni uporabnik, ki se v razlicnih kontekstih sreca s kakšno strokovno temo. Posameznikjelahkorecimostrokovnjakza sociologijo,a bonapregleduprizdravniku prišel v stik z medicinsko terminologijo. Pravtakoborecimozdravnikprigradnjihiše prišel v stik z gradbeniško terminologijo. V množicnih medijih pa lahko v stik s posameznimi besedami, ki so prišle iz terminologije, pride tako rekoc kdorkoli. Prehod terminov v splošni jezik v jezikoslovjuimenujemodeterminologizacija (3,4). Tasepogostozgodivcasuizjemnihzunajjezikovnih dogodkov (npr. naravne nesre- ce,epidemije; cunami, koronavirus)alipaje posledica družbe znanja, v kateri tudi v splošnem jeziku pogosto uporabljamo besede,kisoprimarnotermini.Najpogosteje v splošni jezikprehajajoterminis podrocja racunalništva,ekonomije,ekologije,patudi recimo medicine (strežnik, inflacija, ogljicni odtis,bulimija)(5).Priprehoduvsplošnijezik termini izgubijo stik s pojmovnim sistemomstroke, zatojevtakihprimerihpotrebnaposebnaprevidnost. Nikakornamrecni samoumevno, da nestrokovnjaki pojem tudi dobro razumejo, kar lahko povzroci kratke stike pri sporazumevanju. terminoloŠki viri Poleg terminoloških slovarjev v knjižni oblikizaslovenšcinoobstajavelikospletnih terminoloških virov, med katerimi so tako vecjaterminološkaspletišcakottudimanjši slovarji, ki jih je mogoce najti na razli- cnih mestih na spletu (6). Na kratko bomo opisalinekajnajpomembnejšihslovenskih spletnihterminološkihvirov. Vsisoprosto dostopni, kar pomeni, da jih lahko uporabniki uporabljajo zastonj in tudi registracija praviloma ni potrebna. Terminologišce() je spletno mesto TerminološkesekcijeInštitutazaslovenskijezik FranaRamovšaZRCSAZU,kijezacelodelovatileta2013. Namenjenojepredvsemstrokovnjakom, sajob15terminološkihslovarjih, kisoizšlivTerminološkisekcijipoletu 2000, vsebuje tudi terminološko svetovalnico. SlovarjivTerminološkisekcijinastajajo na podlagi pojmovnega pristopa, kar pomeni, da nastajajo v sodelovanju med jezikoslovciinpodrocnimistrokovnjakiter upoštevajo pojmovni sistem stroke (7). Za uporabo teh slovarjev je predvideno strokovnopredznanje. PoslovarjihnaTerminologišcu išce tudi portal Fran (8). Pomembenterminološkivirjetudislovarski portal Termania (), ki ga je zasnovalo podjetje Amebis (9). Ime portala je morda nekoliko neposreceno,sajvecinaslovarskihvirovna portalu ni terminoloških, ampak gre za splošne,tj. dvojezicne,narecneindrugeslovarje. Kljubtemupaportalvsebujetudivelikoterminološkihvirov, meddrugimobsežen Slovenski medicinski slovar, ki ima v casu pisanja tega prispevka že vec kot 46.000 iztocnic. Omenimo tudi dve prevajalski terminološki zbirki. Evroterm () obsega vec razlicnih strokovnih podrocij, nastajati pa je zacel leta 1998vSektorjuzaprevajanjeSlužbeVlade Republike Slovenije za evropske zadeve (SVEZ)medpripravljanjemslovenskerazli- cicepravnihpredpisovEU,scimersosestavljavciželelidosecipoenotenjeterminologije v pravnih predpisih. Na spletu je dostopen od leta 2000. IATE pa je vecjezicna terminološkazbirkainstitucijEU(< https:/ //iate.europa. eu/>). Gre za projekt vseh prevajalskih oddelkov v institucijah EU, ki je leta 2004 Mojca Žagar Karer terminologija, terminološki viri in terminološko svetovanje nastalpozdružitviterminološkihbazposameznih institucij. Polegomenjenihterminološkihspletišc, portalov in zbirk na spletu najdemo tudi samostojne terminološke slovarje, kot sta npr.Islovar(), EZS glosar () itd. V okviru projekta Razvoj slovenšcine v digitalnem okolju ()nastajaSlovenskiterminološkiportal, ki bo združil velik del obstojecih terminoloških virov in omogocil tudi mesto za nastajanje novih. razmerje med terminološkimi viri in splošnojezikovnimi viri Ker se termini lahko pojavijo tudi v splošnihslovarjih, jeprav,daosvetlimotudirazlikomed terminološkimslovarjem insplošnim slovarjem (SSKJ2, Slovenski pravopis 2001 itd.) (5). Kot že omenjeno, terminološki slovarjivsebujejoterminologijo( praviloma)enega strokovnega podrocja. Ceprav obstaja vec metodološkihpristopov,vslovenskemprostoruševednomocnoprevladujejoslovarji, izdelaninapodlagipojmovnegapristopaoz. vsaj z upoštevanjem pojmovnega sistema. Pravilomajih izdelujejostrokovnjakisami alipastrokovnjakisodelujejozjezikoslovci. Obicajnoje,davsebujejotujejezicneustreznike, pogostotudidefinicijeinnormativne podatke (tj. kateri termin je prednostni). Splošni slovarji so za razliko od terminoloških slovarjev namenjeni najširšemu uporabniku. Tudi metodologija izdelave je drugacna,izdelujejopajihjezikoslovci. Pri slovarjih, kot sta recimo SSKJ2 ali aktualnieSSKJ, leksikografisicersodelujejotudi s strokovnimi svetovalci, ki so strokovnjaki razlicnih podrocij, a ti ne pišejo osnovnih razlag. Kotžeomenjeno,seterminlahkopoja- vi tako v terminološkem slovarju kot tudi kotdeterminologiziranileksemvsplošnem slovarju. Razlika je praviloma v tem, da je taka beseda v splošnem slovarju predsta vljenasstališcasplošnegauporabnika,kar pomeni, da je razlaga manj natancna in razumljiva tudi za splošnega uporabnika, v terminološkem slovarju pa je termin obravnavankotdelpoimenovalnegasiste- ma stroke, kar pomeni, da je definicija nacelomausklajenazdefinicijamisorodnih pojmov,polegtegapajetudiboljnatancna. Primer za medicinski termin granulom: • granulom‘zaradivnetjanastalozrnasto tkivo’ (SSKJ2), • granulom‘majhen,nodularen,slaboomejen agregat mononuklearnih vnetnih celic ali zbir modificiranih makrofagov, kisopodobniepitelijskimcelicam,obkroženzozkimkolobarjemlimfocitovterredkejšimicelicamivelikankami’ (Slovenski medicinski slovar). Tudikadarstrokovnjakiuporabljajoslovarske portale, ki združujejo slovarje razlicnih vrst,kotstanpr.FranaliTermania,jezastrokovno rabo smiselno pogledati v terminološkislovar. Pravtakojetrebapoudariti,da Slovenskipravopisizleta2001niterminološki vir in ga zato ni smiselno uporabljati vtemkontekstu. Pravopisdajenormativne informacije,kiveljajozasplošnijezik,nepa nujno tudi za terminologijo – v tem prime- ru govorimo o ožji terminološki normi. Oglejmo si primer s terminom tumor: • tumornovotvorba;oteklina,bula(Slovenski pravopis iz leta 2001), • tumor1. ‘oblastaoteklina,navadnozaradivnetja( edenodpetihklasicnihznakov) ali poškodbe’ 2. ‘nenormalna, atipicna, nekontrolirana,navadnolokalnapatološka rast tkiva’ (Slovenski medicinski slovar). Za strokovno sporazumevanje v medicini torejnevelja,dabibilotrebatermin tumor zamenjevati z novotvorbo, oteklino ali bulo. normativnost in terminoloŠki dogovor Normativnostjeenaoddefinicijskihlastnosti terminologije. Situacija,kozaistipojem že Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: obstajavecpoimenovanj,jepogosta,zanjen nastanek pa je vec vzrokov. Najpogostejši je verjetno neusklajeno nastajanje terminologije, kadarrecimodvastrokovnjakaisti pojem (ki v slovenšcini še ni poimenovan) poimenujetarazlicno. Vzrokzavecpoimenovanjjelahkotudi nestrinjanjeposameznih strokovnjakov z že ustaljeno terminologijo ali pa nepoznavanje ustaljene terminologije. Slednje je bolj znacilno za nestrokovnjake. Lahko se zgodi, da npr. novinar pripravlja prispevek s strokovno vsebino, pri cemer je treba uporabiti tudi kaktermin.Cevcasovnistiskiprevajanovi- co iz anglešcine, lahko nehote »prevede« tudi termin, ki sicer v slovenšcini v terminologiji že obstaja. Podobno lahko recimo lektor v strokovnem besedilu termina ne prepozna in ga »popravi«. Normativnost pri terminološkem delu razumemokotusmerjanjerabeterminologije v stroki. Za dolocanje prednostnega izraza je najprej treba zbrati vsa obstojeca poimenovanja. Tista, ki se že uporabljajo, imenujemosinonimi (10).Pravilomasinonimi v terminologiji nikoli niso enakovredni, ampak so nekateri primernejši od drugih. Pogosto se normativnost ureja v okviru terminološkega dogovora. Ta je lahko eksplicitni, kar pomeni, da se dovolj velika in reprezentativna skupina strokovnjakov dogovori o tem, kateri termin bodo v strokovnih besedilih uporabljali prednostno. To se lahko zgodi recimo v okviru priprave terminološkega slovarja, pri standardizacijskidejavnostializapotrebeštudijskega procesa. Terminološki dogovor pa je lahkotudiimplicitni,karpomeni,daseeden od terminov, ki oznacujejo isti pojem, na podlagi prevladujoce rabe v strokovnih besedilih scasoma ustali. terminološka nacela Da bi lahko izbrali najustreznejši termin, potrebujemo merila za odlocanje. Izbira prednostnegaterminaninikolimehanicna, ampakseodlocamomedvecterminološki- mi naceli (11). Glavna terminološkanacela so ustaljenost, gospodarnost in jezikovnosistemskaustreznost. Vnekaterihprimerih upoštevamo tudi jezikovnokulturni vidik. Najpomembnejšeterminološkonacelo je nacelo ustaljenosti, kar pomeni, da terminanespreminjamobreztehtnegarazlogaoz. dajenajustreznejšitermintistiodvec sinonimov,kisevstrokinajpogostejeuporablja. Tonaceloskrbizastabilnostpoimenovalnegasistemastroke. Tonepomeni,da sinonimijavterminologijineobstajaalida raba sinonimov ni dopustna, vprašanje je le, koliko sinonimije terminologija prenese, da je še funkcionalna (10). Pogosto se sklicujemo tudi na nacelo gospodarnosti, ki daje prednost krajšim terminom. Pogosta težava so dolgi in opisni termini, ki se pogosto okrnijo v krati- co. Dolgi in opisni termini so neprakticni za strokovno sporazumevanje, hkrati pa so zaradi svoje dolžine podvrženi variant- nosti,kibilahkopripeljaladopotencialnega komunikacijskegašuma. Preobiljekraticje za strokovno sporazumevanje prav tako lahko motece, saj se pri kraticah (zlasti, ce so zelo dolge) izgublja povezava s poj- mom. Na to so v literaturi opozarjali zlasti v povezavi z medicino, kjer je jasno in nedvoumnosporocanjezelopomembno,saj so v nasprotnem primeru lahko ogroženi bolniki ali zavedeni drugi znanstveniki, katerih raziskovanje temelji na ustreznem razumevanju znanstvenih besedil ali pa je odvisno od njega (12, 13). Z jezikovne plati je pomembno nacelo jezikovnosistemskeustreznosti,pokaterem mora biti termin v skladu z normativnimi pravili jezika sploh. V našem primeru gre seveda za pravila slovenskega jezika. V to skupino sodi recimo pisanje skupaj ali narazen, zapis z malo ali veliko zacetnico in podobno. Vnekaterihprimerihjerelevantnotudi nacelo jezikovnokulturne ustreznosti, ki daje prednost terminom domacega izvora Mojca Žagar Karer terminologija, terminološki viri in terminološko svetovanje (14). To nacelo je pomembno zlasti v primerih, ko pojem v slovenšcini poimenuje- mo prvic. Kadar se zgodi, da se poimenovanjetujegaizvorazadolocenpojemustali, gajenamreczelotežkospremeniti.Vsekakor sotudipriizvoruterminovmedrazlicnimi strokovnimi podrocji velike razlike. Ta tema bi v okviru medicinske terminologije zahtevala posebno analizo, v okviru pricujocega prispevka pa omenimo le, da strokovnjaki na podrocju medicinske terminologije niso naklonjeni menjavanju ustaljeneterminologijetujegaizvoraster- mini slovenskega izvora, zagovarjajo pa rabo že ustaljenih terminov slovenskega izvora (15). terminoloŠko svetovanJe Narava terminologije je taka, da nikoli ne bo mogoce sproti popisati vseh novih terminov, kiprihajajovslovenšcino(daneszlasti iz anglešcine). Zato bodo terminološki viri pri najnovejših terminih vedno korak za razvojem stroke in posledicno njeno terminologijo. Sevedaso –zlastiaktualni – terminološki viri (za podrocje medicine Slovenskimedicinskislovar)prvivirzarešitevmarsikatereterminološkedileme, kadar pa strokovnjaki odgovora na svoje terminološko vprašanje vendarle ne najdejo v obstojecih terminoloških virih, se lahko obrnejo na terminologe, ki v Terminološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana RamovšaZRCSAZUskrbijozaTerminološko svetovalnico. Terminološka svetovalnica kot spletni servis na spletišcu Terminologišce () deluje od leta 2013 in je za uporabnike brezplacna. Namenjena je zlasti strokovnjakom, seveda pa dobijo odgovor na svoje terminološko vprašanje tudi drugiuporabnikiterminologije. Mnenja,ki jihpripravijosodelavciTerminološkesekcije, so skupna, kar pomeni, da vsak terminološki problem razišce skupina terminologov, ki se potem uskladi tudi glede predlagane rešitve. S tem se poskuša zmanjšati sub- jektivnost, ki se ji gotovo ne bi mogli izogniti, cebibiliodgovoriavtorski. Sodelavci Terminološke sekcije pri pripravi odgovora sledijo dogovorjenemu protokolu, ki omogociizdelavostrukturiranegamnenja. Pomembno je, da se vedno odlocijo za eno rešitev, ki jo tudi argumentirajo – pravilomanapodlagiterminološkihnacel, kismo jihpredstavilivprejšnjemrazdelku. Seveda so mogoce tudi drugacne rešitve, zato nasveti niso normativno zavezujoci in se lahko uporabnik sam odloci, ce bo nasvet upošteval ali ne. Glede na to, da poteka komunikacijazuporabnikompoe-pošti,je mogoca tudi nadaljnja debata o najustreznejši rešitvi. Zelo pomembno je, da uporabniknapiše dovoljinformacij oterminološkemproblemu, patudiosamempojmu. Le tako lahko terminologi pripravijo uporaben in strokovno verodostojen odgovor. Kersiistoterminološkovprašanjelahko zastavijotudidrugistrokovnjaki, terminologi odgovore po koncanem postopku in komunikaciji z uporabnikom tudi objavijo (sevedavanonimiziraniobliki)naspletišcu Terminologišce. Tako se sproti gradi dragocena zbirka terminoloških težav uporabnikov, ki je lahko zanimiva tudi za raziskovalce. Po vprašanjih in odgovorih, objavljenihnaTerminologišcu,išcetudiportalFran. Opozorimošenato,danaInštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU deluje tudi Jezikovna svetovalnica (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/),kijenamenjena splošnim jezikovnim vprašanjem (pravopisna vprašanja, etimologija itd.). Terminološkasvetovalnicajetorejspecializirana za odgovarjanje na terminološka vprašanja,kisopravilomapovezanaspoimenovanjem novega pojma ali izbiro najustreznejšega sinonima med vec že obstoje- cimi, jezikovna svetovalnica pa je pravi naslov za vsa druga jezikovna vprašanja. Glede na nenehno rast števila terminološkihvprašanjsezdi, daje takservisza uporabnikepomembeninpotreben,seveda Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: pa bodo sodelujoci terminologi veseli tudi komentarjev in predlogov za izboljšave. zaklJuCek Urejena in usklajena terminologija je pomembnazavsakostrokovnopodrocje,saj omogocajasnoin nedvoumnosporazumevanje. V prispevku smo želeli podati nekaj osnovnihinformacijoterminologijiinterminološki vedi. Prav tako se nam je zdelo smiselno opozoriti na terminološka sple tišca,portaleindrugamesta,kjerlahkouporabniki najdejo terminološke vire, ter na Terminološkosvetovalnico,kijenamenjena reševanju terminoloških zadreg strokovnjakov. Gotovo je najboljši pristop k urejeni in funkcionalni terminologiji sodelovanje podrocnih strokovnjakov, ki so primarni uporabnikiterminologije,injezikoslovcev, ki so specializirani za terminologijo. literatura 1. Fathi B. Experts and Specialised Lexicography: perspectives and needs. Terminŕlia. 2014; 9: 12–21. 2. Žagar Karer M, Fajfar T. Strokovnjaki in drugi uporabniki terminologije kot naslovniki terminoloških slovarjev. Jezikosl Zap. 2015; 21 (1): 23–35. 3. Meyer I, Mackintosh K. When terms move into our everyday lives: An overwiev of determinologization. Terminology 2000; 6 (1): 111–38. 4. Nová J. Terms embraced by the general public: How to cope with determinologization in the dictionary? In: Cibej J, eds. Proceedings of the XVIII EURALEX International Congress: Lexicography in global contexts. Ljubljana: Ljubljana University Press, Faculty of Arts; 2008. p. 387–98. 5. ŽagarKarerM,LedinekN.Medterminologijoinsplošnoleksiko:determinologizacijainznjopovezaneslovaropisne ter uporabniške dileme. Slovenski jezik/Slovene linguistic studies. 2021; 13: 41–60. 6. Jemec Tomazin M, Žagar Karer M. Slovenska terminološka spletišca in njihove zasnove. Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2020; 46 (2): 693–716. 7. FajfarT,ŽagarKarerM.Pojmovnipristopkizdelaviterminološkegaslovarja.In:SmolejM,ed.Slovnicainslovar – aktualni jezikovni opis (Obdobja 34). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete; 2015. p. 209-16. 8. Perdih A. Portal Fran: od zacetkov do danes. Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 2020; 46 (2): 997–1018. 9. Romih M, Krek S. Termania – prosto dostopni spletni slovarski portal. In: Gros J, ed. Zbornik Osme konference Jezikovne tehnologije. Ljubljana; 2012. p. 163–7. 10. Žagar M, Fajfar T. Sinonimija v terminologiji: analiza normativnih odlocitev v terminoloških slovarjih. Slav Rev. 2020; 68 (4): 491–507. 11. Žagar M. Upoštevanje terminoloških nacel v terminografski praksi. Slav Rev. 2018; 66 (2): 235–49. 12. Kushlan J. A. Use and abuse of abbreviations in technical communication. Journal of Child Neurology 1995; 10 (1): 1–3. 13. Brumback R A., ABRV (or Abbrevobabble Revisited). Journal of Child Neurology 2009; 24 (12): 1477–9. 14. Fajfar T. Jezikovnokulturna ustreznost kot terminološko nacelo. In: Piper P, Jovanovic V, eds. Slovenska terminologija danas. Beograd: Srpska akademija nauka i umetnosti: Institut za srpski jezik SANU; 2017. p. 351–60. 15. Kališnik M. O medicinskem izrazju v slovenskih besedilih. In: Humar M. ed. Slovensko naravoslovno-tehnicno izrazje. Ljubljana: Založba ZRC; 1998. p. 79–83. NAŠE ZNANJE ZA VAŠE ZDRAVJE. Lasten razvoj, inovativni postopki in sodobni ................................................................................ zdravljenju. 10 % prihodkov od prodaje za razvoj in raziskave ................................................................................................................................................ www.krka.si NAŠE ZNANJE ZA VAŠE ZDRAVJE. Lasten razvoj, inovativni postopki in sodobni ................................................................................ zdravljenju. 10 % prihodkov od prodaje za razvoj in raziskave ................................................................................................................................................ www.krka.si Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: 47–62 Gašper Tonin1 medicinska terminologija in terminotvorje Medical Terminology and Term-formation Processes izvleCek KLJUCNE BESEDE: slovenska medicinska terminologija, terminotvorje, terminotvorni postopek, prevzemanje terminov, kraticni termin, termin, terminološka definicija, tipologija terminotvornih postopkov Podrocje medicine raste izjemno hitro, z odkritji in novimi terapevtskimi postopki pa se med strokovnjaki pojavi tudi nuja po poimenovanju. Ceprav je bilo v preteklosti v slovensko medicinsko terminologijo najvec terminov prevzetih iz latinšcine in gršcine, je danes najveckrat jezik, iz katerega prevzemamo termine, anglešcina. Ob hitrem napredku znanosti je nujno, da se strokovnjaki zavedajo, kako pomembno je, da skrbijo za terminologijo svojega podrocja. Uporabo primernih terminov naj narekujejo terminološka nacela, jezikoslovec ali podrocni strokovnjak pa mora vedeti, kakšne možnosti so mu na voljopritvorjenjuterminovinkateroizbrativrazlicnihjezikovnihokolišcinah. Tipologija terminotvornihpostopkov,kijopredstavljamo,služikotnabormožnostizatvorjenjeterminov, obenempatudikotosnovazaoblikovanjenormativnihpriporocilzanjihovouporabo. V prispevku so predstavljeni prvotni in drugotni terminotvorni postopki. Prvotne lahko delimo na tiste, ki so lastni našemu jeziku (besedotvorno, pomenotvorno in skladenjsko terminotvorje), in prevzemanje iz tujega jezika (zakrito prevzemanje in izraženoprevzemanje), drugotnepanapoenobesedenjeinkrajšanje. Vsakizmedterminotvornih postopkov je podrobneje opisan, ob njih pa smo navedli normativna priporocila in pri- mere iz slovenske medicinske terminologije. aBstract KEY WORDS: Slovenian medical terminology, terminology, term-formation process, loaning words, short term, term, terminological definition, typology of term-formation processes The field of medicine is growing extremely fast, and with discoveries and therapeutic procedures, the need for naming also appears among experts. Although in the past the majority of terms in Slovenian medical terminology were taken from Latin and Greek, today the language from which we loan terms is mostly English. With the rapid advancement of science, it is essential that professionals feel how important it is to take care of the terminology of their field. One should abide by terminological principles when usingterms.Alinguistorfieldexpertshouldbeawareofwhatoptionsareavailabletohim increatingtermsandwhichonetochooseindifferentlinguisticcircumstances. Thetypo- logy of term-formation processes we present serves as a set of possibilities for the formationofterms, andatthesametimeasabasisforformulatingnormativerecommendations 1 Gašper Tonin, dipl. slov. in dipl. lit. komp., štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana; Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerceva cesta 2, 1000 Ljubljana; toningasper@gmail.com Gašper Tonin medicinska terminologija in terminotvorje for their usage. The paper presents primary and secondary terminological procedures. The former can be divided into those that are peculiar to our language (word-forming, semantic and syntactic terminology), and loaning from a foreign language (explicit loaning and implicit loaning), and the second into univerbation and shortening. Each of the terminologicalprocessesisdescribedinmoredetail,alongwithsome normativerecommendations and examples from Slovenian medical terminology. uvod Zacetki terminološke vede segajo v leto 1931,kojeEugenWüsterdoktoriralzdelom oelektrotehniškiterminologiji. Scasomase je oblikovalo vec terminoloških šol, ki so razvile razlicen pogled na vlogo in naloge terminološke vede (dunajska terminološka šola jo npr. razume kot disciplinarno disciplino, namenjeno podpori drugim znanstvenimvedam,ruskapapredvsemkot vedo, ki se ukvarja z urejanjem znanja v smiseln pojmovni sistem) (1). Tudi zaradi razlicnih temeljev terminoloških šol je razmerje med splošnim jezikom in strokovnim jezikom zapleteno. Nekateri strokovni jezik razumejo kot del splošnega, drugisplošnijezikkotdelstrokovnega,tretji ju razumejo kot dve popolnoma loceni entiteti… Ceprav v prispevku sledimo nacelu, ki ga je v Pravopisnih razpotjih opisala M. Ž. Karer: »strokovni jezik (sestavljen iz strokovnihjezikovposameznihstrok)[ je]poseben podsistem s svojimi pravili, ki se ne podrejajonujnopravilomsplošnegajezika«, je treba poudariti, da med strokovnim in splošnim jezikom obstajajo mocne povezave – te se kažejo tako pri prehajanju izrazjamedstrokovniminsplošnimjezikom (procesa determinologizacije in terminologizacije) kotprinekaterihtemeljnihjezikovnosistemskih zakonitostih, ki jim sledi tudi strokovni jezik. Ceprav sta procesa determinologizacije in terminologizacije izjemno zanimiva in uporabna tudi za podrocnega strokovnjaka, ju v tem prispevku zaradi obširnosti te tematike le omenjamo (2). Vprispevkunaprimeruslovenskemedicinsketerminologijepredstavljamopoenostavljenotipologijoterminotvornihpostop- kov,skateriminastajajorazlicnitermini.Ob postopkih izpostavljamo razlicne težave ob tvorjenju novih terminov in nekatere rešitvezanjihovorabo. Tipologijajenasta- la v diplomskem delu avtorja prispevka z naslovom Medicinska terminologija: terminotvorni postopki in kratice pod mentor- stvomred. prof. dr.MojceSmolejinizr.prof. dr. HeleneLenasi,naFilozofskifakultetipa je leta 2021 prejela Dekanovo nagrado. Predmetproucevanjaterminološkevede je pojmovni sistem, ki je urejen zbir posameznih pojmov in razmerij med njimi. Ceprav je v središcu pozornosti terminološkevedepravpojem, setaukvarjatudistem, kako so ti pojmi opredeljeni in kakšna so poimenovanja zanje. Znotraj terminološke vede tako lahko opazujemo razmerja med stvarnostjo,pojmi,terminiinterminološko definicijo (prikazano na sliki 1). Pojmovni sistem Terminologija je bila v slovenski jezikoslovni stroki veckrat obravnavana znotraj leksikologije, ki pa se ukvarja s splošnim jezikom – v preteklosti se je tako veckrat zmotnoanaliziralo termininnjegov pomen. V resnici pa sta pomen in pojem (angl. concept) dve razlicni entiteti (pojem je samostojna miselna entiteta, ki obstaja neodvisnoodizraza, pomensplošnegaleksemapa je odvisen od njega). V terminologiji ter- min na poimenovalni ravni pogosto izpostavljadolocenevsebinskelastnostipojma. Izhodišce terminološke vede je pojem. Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: termin uterus maternica stvarnost pojem Slovenski medicinski slovar » « votel mišicast organ hruškaste oblike, znotraj prekrit s sluznico, v katerem se razvija oplojeno jajcece do poroda definicija slika 1. Prikazano je razmerje med stvarnostjo, pojmom, terminom in definicijo, in sicer na primeru mater- nice. Kot opišemo v nadaljevanju, nam pojem lahko pomeni kognitivno podobo, ustvarjeno na podlagi stvarnosti. Pojem je nato osnova za oblikovanje terminološke definicije in termina. S terminološko definicijo poskušamo pojem opisati in ga omejiti od drugih pojmov, termin pa je poimenovanje, ki oznacuje pojem (na sliki sta predstavljena terminološka sinonima maternica in uterus). Vsi strokovnjaki znotraj posamezne strokenajbisideliliistipojmovnisvet,pri cemervsakpojemneizpostavljavsehlastnosti stvarnosti, ampak le tiste, ki so pomembnezastrokovnjakanekegapodrocja – poenostavljeno pojem znotraj terminologije tako lahko razumemo kot prototipicno miselno podobo strokovnjaka, ustvarjeno na podlagi stvarnosti. V pojmovnemsvetusoizrednopomembnaprav razmerja, ki se vzpostavljajo med razlicni- mi pojmi. Poznamo vec razlicnih vrst razmerij, npr.hierarhicna(takojerazmerjemed organom in jetri), pa tudi bolj podrocno specificna (v medicini npr. A je simptom B alipaC jedejavniktveganjazaD). Urejenost pojmovnegasistemanipomembnalezvidika terminološke vede, ampak jo izkorišcajo tudi razlicni iskalni algoritmi in urejevalniki znanja (1, 3, 4). terminološka definicija Terminološka definicija je ubeseditev, ki pojem umesti v pojmovni sistem in ga obenem jasno razmeji od drugih pojmov. Poznamo vec vrst definicij – dunajska terminološka šola in mednarodni standard ISO 1087locujetadefinicijenaintenzijske Gašper Tonin medicinska terminologija in terminotvorje in ekstenzijske, poznamo pa tudi mešane, intenzijsko-ekstenzijske,innekateredruge vrste definicij (1, 5). Intenzijska definicija temelji na dolo- citvi nadrednega pojma in razlocevalnih lastnosti, ki locijo pojem od drugih temu nadrednemu pojmu podrejenih pojmov. Primer take definicije je: »antigén – vsaka snov,kipovzrociimunskiodziv«,pricemer jetorejuvršcevalnasestavina»snov«,razlo- cevalnapa»kipovzrociimunskiodziv« (6). Ekstenzijskadefinicijajepodrugistrani sestavljena iz naštevanja vseh vrst iste ravni abstrakcije ali objektov, ki pripadajo pojmu. Ta tip definicije je redkejši, poleg tega pa pogosto ni nujno, da zajame vse objekte, ki pripadajo pojmu (1). Pogostejšesomešanedefinicije,takaje npr. definicija možganov v Slovenskem medicinskem slovarju: »možgáni – del osrednjega živcevja, kinastane iz rombencefalona, mezencefalonainprozencefalona terobsegamožganskodeblo,malemožgane in velike možgane« (7). Vcasihpojmanimogocerazložitizobi- cajnimi vrstami definicij. Takrat pisci slovarjev opredelitev pojma podajo v obliki razlage,kiježebližjeopisu vleksikonuali enciklopediji, kar je za terminološko rabo sicer manj primerno (1). Oblikovanjeprimernedefinicijejeizred- no težavno in zahteva dobro sodelovanje jezikoslovca terminologa in podrocnega strokovnjaka. V tem prispevku se terminološki definiciji ne bomo podrobneje posvetili, izpostavimo pa le, da terminološkadefinicijaobstajanadrugemnivojukot definicija oz. razlaga v splošnorazlagalnem slovarju (npr. Slovarju slovenskega knjižnega jezika) – strokovnjak se zato ne more opirati na razlago, ki velja za splošni jezik, splošnorazlagalni slovar pa ne sme uporabiti za splošnega uporabnika nepovedne in prevec specificne terminološke definicije. Poleg tega se tudi ob definiciji kažeosredotocenostterminološkevedena pojem in ne na izraz – isti termin v razli- cnih strokah namrec lahko oznacuje drug (ceprav najveckrat povezan) pojem ali pa izpostavlja druge, za tisto stroko bistvene lastnosti. termin Termini so poimenovanja, izrazna podoba, ki je z dogovorom strokovnjakov dolocena posameznemupojmu. Klasicnaterminološka veda ob tem cim bolj stremi k nacelu enoznacnosti – vsakemu pojmu naj bi pripadal le en termin in obratno, vsak termin najbioznacevalleenpojem. Takegaidealnegasistemapavstvarnostini, sajzavsak pojem lahko najdemo vec terminoloških poimenovanj,istiterminpalahko(sicerredkeje) oznacuje tudi razlicne pojme. Kot bomo pokazali v nadaljevanju, to drži tudi za slovensko medicinsko terminologijo (4, 8–12). Tako poznamo razlicne odnose med posameznimi poimenovanji, in sicer terminološkesinonime, obkraticnihterminih pa bi morda lahko govorili tudi o terminoloških homonimih (4). V medicini je terminološka sinonimija na nekaterih podrocjih že stalna in uveljavljena (tako je podrocje anatomije, kjer poleg termina iz klasicnega jezika pozna- mo tudi slovensko ustreznico – ob termi- nu pancreasobstajaslovenskiterminološki sinonim trebušna slinavka). Kot je bilo tudi za slovensko medicinsko terminologijo pokazanoževeckrat,paterminološkisinonimi ne obstajajo zgolj kot prevzete in neprevzete dvojnice, ampak poznamo tudi terminološko sinonimijo domacih izrazov (npr. bela krvnicka in belo krvno telesce). Najveckratdotaketerminološkesinonimije med podomacenimi izrazi pride zaradi možnostiraznolikegaprenosa tujejezicnega izraza v slovenšcino (4, 8–11). terminotvorJe Terminološkavedaimavecpodrocij,enaod delitev pa jo deli na terminografijo in terminotvorje. Terminotvorje, ki proucuje ustvarjanje novih poimenovanj za pojme, Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: Tipologija terminotvonihpostopkov Besedotvorni Pomenotvorni Skladenjski Sistemsko predvidljivo Sistemsko nepredvidljivo Izraženo prevzemanje Iz klasi nih jezikov (internacionalizmi) cDrugih jezikov, najve krat sosednjih cIz globalnega jezika (globalizmi) Pomenska vsebovanost Prenos Metafori ni prenos cMetonimi ni prenos cZakrito prevzemanje (pomensko kalkiranje) Prevzemanje Postopki iz lastnega jezika slika 2. Na sliki je predstavljena tipologija prvotnih terminotvornih postopkov. Delitev je narejena glede na izvor termina. Posamezni terminotvorni postopki so opisani v besedilu. bomo v prispevku poenostavljeno predstavili s poudarkom na tipologiji terminotvornih postopkov. Gre za razdelitev postopkov, s katerimi termini nastajajo ali prehajajo v slovenski jezik. Pomembno je, da se zavedamo, da je pri tej razdelitvi v ospredju poimenovanje, termin, in ne pojem, kar nekoliko krši osnovo terminološke vede in se kaže tudi pri nekaterih postopkih, ki so sicer znacilni za splošni jezik. Polegtegaprivsakemterminulahko stece vec postopkov, kar bomo pokazali na primerih. Vsak izmed terminotvornih postopkovjeprikazanpoenostavljeno,zavedanje tega, kako je termin nastal, pa nam lahko pomaga pri obdelavi terminoloških podatkov in pri normativnih odlocitvah. Terminotvorne postopke lahko razde- limo na prvotne in drugotne. Drugotni terminotvornipostopkipotecejonapoimenovanjih, ustvarjenih s prvotnimi terminotvornimi postopki. Prvotneterminotvornepostopkeglede na prevzetost delimo na nastajanje v last- nemjezikuinprevzemanjeiztujihjezikov. Tvorjenost v lastnem jeziku sestavljajo besedotvorni,pomenotvorniinskladenjski terminotvornipostopki. Besedotvorneterminotvorne postopke lahko delimo na sistemskopredvidljiveinsistemskonepredvidljive, pomenotvornenanastajanjesprenosom (metaforicnim ali metonimicnim) inpomenskovsebovanostjo,skladenjskepa navecrazlicnihnacinov.Prevzemanjeiztujegajezikadelimonazakritoinizraženoprevzemanje. Prizakritemprevzemanjugovorimoopomenskemkalkiranju, kipritvorjenju poimenovanjuporabljaobstojeceterminotvorne postopke lastnega jezika in ga lahko delimo na pomensko kalkiranje iz klasi- cnih,globalnihalidrugihjezikov(najveckrat sosednjih).Izraženoprevzemanjepadelimo na oblikoslovno, besedotvorno in socasno oblikoslovno ter besedotvorno prilagajanje (ta razdelitev upošteva kombinacije glasovnegainpisnegaprilagajanjamorfemov tujega jezika) (4, 10, 12–16). Delitev in terminotvorni postopki so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju, poenostavljena tipologija pa je predstavljena na sliki 2. Gašper Tonin medicinska terminologija in terminotvorje Besedotvorni terminotvorni PostoPek Besedotvorje v slovenski jezikoslovni vedi delimonasistemskopredvidljivoinsistemsko nepredvidljivo. sistemsko predvidljivo besedotvorje Pri sistemsko predvidljivem tvorjenju vskladenjskibesedotvorniteorijisevtvorjenko pretvarjajo slovnicna razmerja in predmetnopomenski deli besedne zveze iz skladenjske(prisklopihgovorne)podstave. Poenostavljeno iz besedne zveze, ki ji pravimopodstava( to,karzdravi),dobimotvorjenko (zdravilo). Pri nas sta temelje besedotvorneteorijepostavilaJožeToporišicin AdaVidovicMuha,poslednjipalahkodeli- mo besedotvorne tvorjenke na (4, 12, 17): • navadno izpeljavo (srcni), • tvorjenjeizpredložnezveze(podkolenski), • medponsko-priponsko zlaganje (diferencialnodiagnosticen), • medponsko zlaganje (zobozdravnik), • modifikacijskoizpeljavo(živcevje,crevesje), • sestavo (podpodrocje) in • priredno zlaganje (srcno-žilni). Obtempostopkulahkovelikokrattvorimo besedotvornotvorjenkostujejezicnosestavino, npr. poinfekcijski,angiologija…Pritem seveda uporabljamo tudi razlicne terminotvorne postopke prevzemanja. Težava se pojavi, ko pridemo do možnosti za izbiro med dodajanjem tujega (poslovenjenega) morfemaalilastnegamorfema(kijebil obicajno pomensko kalkiran). Bi bilo torej bolj smiselno uporabiti postinfekcijski ali poinfekcijski?Grezaterminološkasinonima, pri cemer je drugi tvorjenka iz predložne zveze iz skladenjske podstave tak, ki je po infekciji. Pri prvem pa gre za prevzet izraz (angl.posinfectious..postinfekcijski),kivslovenskem jeziku nima podstave. Kot bomo predstavilivnadaljevanju,seboljustrezna možnost zdi termin poinfekcijski, saj smo s prevzemanjem prilagodili že koren te tvorjenke (slovensko pa je tudi priponsko obrazilo -ski), predponsko obrazilo post- imavslovenšcinižedokajustaljenepomenske vloge, ki niso nujno prekrivne s pomenom po-,obenempa post-lahkobreztežave pomensko kalkiramo v po-. Tako smo upoštevalipredvsemnacelojezikovnosistemske ustreznosti, za odlocitev o primerni rabi izraza pa moramo nujno upoštevati tudi druganacela(npr. kakouveljavljenježeter- min). Kot smo pokazali na primeru, je izbira najustreznejšega terminološkega sinonima zapletena, zahteva pa individualno obravnavo vsakega izraza. sistemsko nepredvidljivo besedotvorje Poleg sistemsko predvidljivega poznamo tudisistemskonepredvidljivibesedotvorni postopek. Pri tako nastalih tvorjenkah obicajnaskladenjskapodstavaneobstaja, tvorjenke pa nastajajo s prekrivanjem, združevanjem in krnenjem. Lahko jih delimo na sklope, prekrivanke, krne, e-tvorjenke in grafoderivate (18,19). V medicinski terminologijijenesistemskihtvorjenkmanj, med njimi se najveckrat pojavljajo e-tvorjenke (e-recept, e-lekarna, e-napotnica) in prekrivanke( reanimacija+avtomobil..reanimobil), razlicne oblike krnitve pa obstajajo predvsem v žargonu (onkologija..onko,alkohol ..alko) in v determinologizirani obliki. smiselnost skladenjskega besedotvorja v medicinski terminologiji in možnosti za razvoj Za strokovnjaka niti ni toliko pomembno, ali bo znal izrazu dolociti skladenjsko podstavo ali ne, tudi terminologu pa taka clenitev prav tako pomaga le deloma. V terminologiji je bolj pomembno, katere vsebinske lastnosti izpostavlja morfem (post-, pre-, -travma- itd.), manj pa, kako je nastal glede na skladenjsko besedotvorje (velikokrat je to tudi nemogoce dolociti). Tako se zdi smiselna izdelava urejenega Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: naborarazlicnihobrazilinnjihovihmožnih pomenov(gledenanjihoveobstojecepomene, kibijihbilotrebaugotovitiizzbirkbesedil in obstojecih terminoloških dokumentov). Natanacinbizagotovili,dasepomen razlicnih obrazil vsaj znotraj stroke ne bi širil (da nam post- npr. ne bi pomenilo le casovnegazaporedja,ampak tudimorebit- no nasprotnost, kot jo npr. pomeni primerjalnemu književniku v postmoderni; že sedajvmedicinskiterminologiji post-pomeni tudi prostorsko zaporednost, npr. postsinapticno, postganglijsko). Urejenost tega podrocjabipomagalapriustvarjanjunovih terminovinprevzemanjuizdrugihjezikov– vsaj do neke mere bi se izognili poljudne- mu prevajanju (npr. angl. operative ..operativen in ne operacijski kljub operaciji) (4). Podobno je že leta 1984 prav tako na kongresu Medicinskih razgledov razmišljala jezikoslovka A. V. Muha,kijemenila,dabi bilo »na medicinskem poimenovalnem podrocju mogoce sestaviti listo predmetnopomenskih besed, ki konkretizirajo zaimensko jedro skladenjske podstave in se pretvarjajovobrazilo,npr.-ica, -ost,-ik, -ina idr.« (20). Tak popis in mocna povezava medterminominvsebino,kijoizpostavlja, jezaželenatudiprištudentih,kiseucijouporabe medicinske terminologije (študent, ki ve,kajpomenijomorfemipost-,-infekcija-in -ski,boznalsestavitivsajvsebinskelastnosti, ki jih izpostavlja termin postinfekcijski, cepravsespojmom,kigaoznacujetermin, morda še ni dodobra spoznal). Upoštevanje skladenjskega besedotvorjapajevseenodonekemeresmiselno, saj nam to lahko pomaga pri upoštevanju nekaterihpravopisnihnacel –prirednozloženko s podstavo srcen in žilen bomo zapisovali z vezajem (srcno-žilni), zloženke iz podredne besedne zveze pa obicajno zapisujemo skupaj, npr. diferencialna diagnoza ..diferencialnodiagnosticni (ob tem lahko opozorimo, da raba zapisa skupaj ne izkazuje, zdi pa se, da se zelo dolge zloženke vmedicinitemupraviluveckratizognejo). skladenJski terminotvorni PostoPek Znjimnastajajo vecbesednitermini, obstaja pa vec razlicnih delitev skladenjskega terminotvornega postopka. Gre za zelo produktiven terminotvorni postopek, pri katerem najveckrat stece še kakšen drug poimenovalni proces (pogosto metafori- cni ali metonimicni prenos ali pa pomensko kalkiranje). Vecbesedni termini so najpogosteje samostalniške besedne zveze z levim prilastkom (srcna mišicnina, inter- sticijskabolezen,pljucnaembolijaitd.).Obtem jenujno,dalastnostnepridevnike,kinastopajo kot levi prilastki v samostalniški besednizvezi,zapisujemovnjihovidolocni obliki, ki poudarja vrstnost (torej ne srcen zastoj,ampak srcnizastoj,ne femoralenkateter, ampak femoralni kateter). Skladenjski terminotvorni postopek nekateri delijo glede na pomenotvorne lastnosti (torej do kakšne mere je pomen vsote enak vsoti pomenov, ki oznacujejo poimenovalne enote – pri dihalnihmišicah je pojem, ki ga izraz oznacuje, predvidljiv, pri ocalnem hematomu pa že manj, kar je smiselno, saj gre za metaforicno poimenovanje). Glede na dolga, opisna poimenovanja (ki jih ima terminološka veda naceloma za neustrezna, najveckrat pa zaradi gospodarnosti dobijo novo podobo v obliki kraticnega termina), se je razvila tudi teorija, ki je vecbesedne termine razvršcala glede na besedne vrste sestavin terminainnjihovorazporeditevv njem (tako bi npr. z vzorcem P S (pridevnik, samostalnik) oznacilitermine, kotso pljucno krilo, obušesna slinavka, mlecni zobje itd.) (4, 13, 21). Privecbesednihterminihzaradigospodarnosti pride tudi do izpušcanja delov vecbesednega termina, ki lahko povzroca nemalo težav (ce Pagetovo bolezen kosti okrajšamov Pagetovobolezen,namtalahko pomenitudiPagetovobolezendojke).Dotakega krajšanja najveckrat pride v žargonu, v znanstvenih besedilih pa se mu moramo Gašper Tonin medicinska terminologija in terminotvorje poskusitiizogniti –rabakrajšerazlicicevecbesednega termina je upravicena le ob zelo pogostem ponavljanju dolgih vecbesednih poimenovanj, kjer je kontekst že dovoljmocan,dabobralecbrezdvomarazumel, kaj mislimo. Krajšanje ni nepomembno še zaradi ene pomembne lastnosti terminov, ki je v tem prispevku ne bomo natancneje obravnavali – determinologizacije (gre za prehajanje izraza iz strokovnega v splošni jezik, s tem pa tudi njegov pomen postaja bolj splošen in manj natan- cen). Ceprav lahko v splošnem jeziku govorimo o novem koronavirusu ali koronavirusu, za strokovnjaka to ni zaželeno – uporablja naj (sicer precej negospodaren) termin virus hudega akutnega respiratornega sindroma 2 ali njegov kraticni termin SARS-CoV-2 (iz angl. severe acute respiratorysyndromecoronavirus2), splohpripisanju znanstvenihbesedilinprijavnikomunikaciji z laicno javnostjo. V znanstvenih besedilihmoramobitinamrecizrednonatancni, in ceprav morda družbeni kontekst v teh casih še podpira okrajšano poimenovanje koronavirus, da bo vsak bralec tocno vedel, zakaterivirusgre,tegacez10,20ali30let ne bomo mogli vec trditi. V casu pandemije je prav tako pomembna komunikacija strokovnjakov z javnostjo – v enem izmed intervjujev je znanstvenik uporabljal le izraz koronavirus,nadružbenihomrežjihpa so se hitro pojavili nestrokovnjaki, ki niso vedeli,daSARS-CoV-2niedinikoronavirus, insozatoobjavljalislike50letstarihucbenikov, v katerih so koronavirusi opisani kot virusi, ki povzrocajo »le« navaden prehlad. Ob tem so trdili, da je koronavirus, okateremjegovorilstrokovnjak,obstajalže takrat, zdajšnja pandemija pa je le teorija zarote. Tudi sicer je previdnost pri uporabi izrazov smiselna tudi pri individualnem odnosu med bolnikom in zdravnikom, kjer seveda ne smemo uporabljati zapletenih terminološkihizrazov,ampakmoramosvoje znanje posredovati bolniku v bolj laicni obliki, ki pa mora še vedno biti tocna. Problematicnost vecbesednih terminov se kaže tudi ob opisnih terminih in izlastnoimenskih terminih. opisni termini Opisniterminisodolgavecbesednapoimenovanja, ki pogosto spominjajo na razlago insotvorjenavnasprotjuznacelomgospodarnosti, prav zato pa tudi manj uporabna. Težave s takimi izrazi se najveckrat pojavljajo ob definicijah v slovarjih (ki so pod- obnesamemuterminu)inprivelikimnožici terminoloških sinonimov, ki se pojavijo ob njih (22). Opisna poimenovanja najveckrat sicer nastajajo s pomenskim kalkiranjem. Tako poimenovanje je npr. selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina s svojimi sinonimi selektivni zaviralci privzemaserotonina, selektivniinhibitorjiponovnega prevzema serotonina itd. Strokovnjaki setakihdolgihopisnihterminovnajveckrat »rešijo« tako, da jih z drugotnimi terminotvornimipostopkispremenijovkraticne termine (za selektivne zaviralce ponovnega prevzema serotonina tako poznamo kratico SSRI iz angl. serotonin selective reuptake inhibitors). izlastnoimenski izrazi Posebna vrsta vecbesednih terminov so izlastnoimenskiizrazi,imenovanitudieponimi. Med izlastnoimenske izraze sicer spadajo tudi nekateri enobesedni termini (npr. decibel,algoritem,mentor,nikotin,pasterizacija, rentgen), pri katerih pogosto tega, da so nastali iz lastnega imena, ne zaznamovec. Malce drugace je pri vecbesednih izlastnoimenskih terminih, ki nas hitro spomnijo na svoj izvor (Alzheimerjeva bole- zen,Parkinsonovabolezen,Whipplovabolezen, Wilsonova bolezen itd.). Ob teh poimenovanjih se je pojavilo vec težav. So nepovedni (koliko namovsebiniboleznipovepoimenovanje Bakerjeva cista in koliko poplitealnacista?), lahkooznacujejovecrazlicnih pojmov (Charcotevo triado uporablja tako nevrologija,kjerpomeninistagmus,inten Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: cijskitremorinskandiranigovor,kotinterna medicina, kjer pomeni vrocino, zlatenicoinbolecinovtrebuhu), obenempajetudi jezikovnozgodovinskozapissvojilnegapridevnika z veliko ali malo zacetnico za nekatereševednonekoliko problematicen (Slovenski pravopis iz leta 2001 je zaradi vrstnosti takih poimenovanj uvedel dvojnicozmalozacetnico, drugaizdajaSlovarja slovenskegaknjižnegajezikapajeprednost dalavelikizacetnici). Kotzanimivostlahko omenimonekajslovenskihraziskovalcev,ki soposodilisvojepriimkemednarodnimterminom za razlicne pojme – Jožef Stefan za Stefanovzakon,našaprofesoricabiostatistike prof. Maja Pohar Perme za metodo Pohar Perme in Franjo Kogoj za Kogojevopustulo. Pomenotvorni terminotvorni PostoPek Pomenotvorje obsega vec razlicnih zapletenih procesov, ki bodo v nadaljevanju predstavljenipoenostavljeno.Bralcuvseeno priporocamo, da si pri branju pomaga s poglavjem o terminološki definiciji in ostalimi poglavji (vse te pojave lahko opazujemo tudi pri vseh drugih opisanih terminotvornih postopkih, najveckrat pri vecbesednih terminih). Pomenotvorniterminotvornipostopekdelimonapomensko vsebovanost in na prenos, kamor uvršcamometonimicniinmetaforicniprenos. Kot bomo predstavili v nadaljevanju, je sta pomenskavsebovanost inmetaforicnipre- nos (predvsem skupaj s kakšnim drugim terminotvornim postopkom) lahko produktivna in zaželena znotraj terminologije, metonimija pa je zaradi svojih lastnosti manj ustrezna. Pomenska vsebovanost Gre za pomemben terminotvorni postopek, ki omogoca hierarhicno klasifikacijo entitet v pojmovnem sistemu. Ceprav je v literaturi opisan, je za terminologijo v okviru terminotvorja morda manj smiseln – gre za pojav, pri katerem podrejeni pojem vsebuje vse lastnosti nadrejenega pojma (23).Vse mišice(npr. abduktorna,skeletna itd.) bodo vsebovale lastnosti, ki so lastnetudisamemupojmu mišica.Tak taksonomski odnos velikokrat lahko opazuje- mo že na ravni definicije, kjer so vse izpostavljene lastnosti nadrejenega pojma (za mišico npr. organ, ki s krcenjem omogoca premikanje) zajete v prvem, uvršcevalnem delu tradicionalne intenzijske definicije, ki pokaže na nadrejeni pojem (v definiciji abduktorna mišica– mišica, ki abducira je ta uvršcevalni del seveda mišica, abduktorno mišicopaoddrugihmišicipodrejenihpojmov loci razlocevalni del ki abducira) (4). metonimija in metafora Metonimijainmetaforastajezikovnapoja- va,skaterimasesrecujemovsakdan.Ceprav ju laiki najveckrat povežejo predvsem spoezijoinliterarnimistilnimisredstvi,sta nelocljivo povezani z vsakdanjim jezikom in terminologijo. Metonimija Metonimijajeboljpredvidljivaodmetafore, pri njej pa si poenostavljeno lahko predstavljamo, dajeuvršcevalnidelintenzijske terminološkedefinicijenov,namesturazlo- cevalnegapasepojaviprvotnipojem,kiga izrazoznacuje(23). Anatomijorazumemokot zgradboživihbitij,karjedefinicijapojma,ki ga termin prvotno oznacuje – z metonimijo se ta nato širi v veda o zgradbi živih bitij. Veda je tukaj nova uvršcevalna sestavina, v razlocevalni (o zgradbi živih bitij) pa se pojavi prvotni pomen. Termin anatomija tako oznacuje vec razlicnih pojmov – to pa lahkovstrokipovzrocatudizmedo.Podobno se je pomen namrec z metonimijo širil tudi terminu hospitalizacija. Ta nam lahko pomeni sprejetjevbolnišnicoali nastanjenost in zdravljenje v bolnišnici (prvi pomen vHospitaliziranjebilzaradizapletovpljucnice, drugi pa v Hospitaliziran je bil 3 mesece). V Medicinskih razgledih smo se že srecalizraziskovalnimiprispevki, kisoomenjali Gašper Tonin medicinska terminologija in terminotvorje cas hospitalizacije – katerega izmed obeh pojmov,kijihoznacujetatermin,bomokot bralci izbrali? V uredništvu smo se odloci- li,daterminzaraditežnjeposlovenjenjuin manjše zmede slovenimo v bolnišnicno oskrbo in sprejetje v bolnišnicno oskrbo (4). Metafora Metaforajeboljnepredvidljivterminotvorni postopek.Pritempostopkugrezapodobnost med nekaterimi vsebinskimi lastnostmi pojma, ki ga izraz oznacuje, in vsebinskimi lastnostmipojma,kigaželimopoimenovatizobstojecimterminom (21).Procesmetaforicnega prenosa pogosto poteka hkrati z besedotvorjem. Primer metafore je npr. kanalcek, ki bi mu na podlagi besedotvorja lahko pripisali le pomen manjši kanal, ker pa se je razširil z metaforo, pa nam pomeni tudi cevasto strukturo v kosti in transmembranskobeljakovinsko strukturo. Podobnosonastalatudinekateradruga poimenovanja,npr. rocica(sile), jezicek(tako del pihal kot podaljšek mehkega neba, uvula),(racunalniška) miška,ježek(priceska ali del oblacila) (4, 24). PrevzemanJe iz tuJega Jezika Prevzemanje je danes najbolj produktiven terminotvornipostopek.Ceprav jemedicinavelikoterminovprevzelaizklasicnihjezi- kov(latinšcineingršcine),danesnajveckrat prevzemamo iz anglešcine (10). Poudariti je treba, da objektivno locevanje med terminom »iz lastnega jezika« in »terminom iz tujega jezika« ni vedno mogoce – nekatere termine smo prevzeli, pa se danes tega ne zavedamo vec, sploh ce so nastali spomenskimkalkiranjemoz. zakritimprevzemanjem. Zaprevzemanjeiztujegajezika jenujno,daseopiranatujjezikovnisistem, atone pomeni,daneizrabljaterminotvornih procesov slovenšcine. Prevzemanje lahko delimo na zakrito prevzemanje (pomensko kalkiranje) in izraženo prevzemanje (4). Pomensko kalkiranje Pomensko kalkiranje izrablja vsebinske lastnosti pojma, ki jih izpostavi termin v tujem jeziku, in poišce tak ustrezni terminotvornipostopekznotrajlastnegajezika, da nastane termin, ki je izvornemu podobenpovsebinskihlastnostihpojma,ki jih izpostavlja – posledicno sta si izraza lahkoblizutudipoterminotvornempostopku. Poenostavljeno lahko pomensko kalkiranje razumemo tudi kot dobesedno prevajanje po delih. Delimo ga na pomensko kalkiranjenaravnimorfema(lat. post-v po-), besede (angl. protein v beljakovina) ali vec- besednega termina (angl. park place v parkirišce), glede na to, iz katerega jezika kalkiramo, pa lahko tudi na pomensko kalkiranje iz klasicnih (lat. locus coeruleus v sinje jedro), globalnih (angl. blood pressu- rev krvnitlak)alidrugihjezikov(predvsem sosednjih) (4).Veckratlahkotudinipovsem jasno, iz katerega jezika je bil termin prevzet v naš jezik – kot lahko opazimo tudi na primerih, z uporabo že ustaljenega slovenskegaizraza »skrijemo«tujejezicniizvor poimenovanja(odtod zakritoprevzemanje). Pomenski kalki so bili v preteklosti jezikovnopoliticno obremenjeni (sploh pomenski kalki iz nemšcine ali sosednjih jezikov), tudi leksikologija pa jih je (delo- ma krivicno) zavracala. Danes v terminologiji razlicni avtorji razumejo pomensko kalkiranjekotpopolnomalegitimenpostopek, ce je le izveden kriticno (4, 10, 16, 25). Resnicno nepotrebni so tisti kalki, ki uporabijoizraz, kivslovenšcinižepomeninekaj drugega oz. vzbujajo napacno predstavo o pojmu. Ce angl. grapefruit po delih prevedemo v grozdni sadež, naletimo na problem (4, 22). Pri pomenskem kalkiranju moramobititakoprevidni,dajepomenska vsota delov, ki smo jih prevzeli, še vedno smiselna tudi v našem jeziku – izhajati moramo iz pojma, ki ga želimo poimenovati. Poleg tega je nujno, da se prevzemanje( takozakritokotizraženo)izpeljevvseh delih(glasovih,morfemih,besedah…)alipa Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: v nobenem. Tako je bolje, da zapišemo sinjejedro(popolnomakalkirano)ali nucleus coeruleus (citatno), ne pa sinji nukleus, sinji nucleus ali kaj podobnega. Ena od težav pomenskega kalkiranja je tudi ta, da z njim v terminologijo vnesemo velikoterminološkesinonimije(Izlat. arteriatemporalissuperficialislahkovslovenšcini tvorimo pomenske kalke površinskasencna odvodnica,povrhnjaodvodnicasencnice,površinskasencnaodvodnica, površinskasencnicna odvodnica, ce pa v to vnesemo še nepopol- no kalkiranje, pa dobimo površinskotemporalno arterijo, superficialno sencno arterijo… Nekateripomenskikalkisoseuveljavilibolj, drugi manj, njihova raba in ustaljenost pa nam bosta pokazali, kateri je najustreznejši (ceprav je zaželeno, da pomensko kalkiranje izvedemo v vseh sestavinah, imajo ustaljeniizrazituprednostpredjezikovnosistemsko ustreznimi). S popolnim izraženim prevzemanjem, ki ga predstavljamo v nadaljevanju, se težavam s terminološko sinonimijovsajdelomaizognemo(tvorimo lahko le superficialnotemporalnoarterijo). izraženo prevzemanje Za izraženo prevzemanje v slovenski jezikoslovni teoriji obstaja vec razlicnih tipologij, a nobena ne zajema vseh možnosti izraženega prevzemanja iz tujega jezika. Nekateri jezikoslovci tako locujejo citatne, polcitatne in sistemsko prevzete izraze, drugicitatne,oblikoslovnoprevzeteinbesedotvornoprevzete. Slovenskipravopisizleta 2001 je loceval izposojenke, tujke, citatne besede in poldomace besede. Tudi predlog novejšega Pravopisa 8.0 ne zajame vseh možnosti prevzemanja besed (4, 14, 16, 23, 26).Predstavljenjemodel,razvitvdiplomskinalogi, kiizhajaizizraznepodobemorfema, besedealibesednezveze. Razloženje ob primeru lat. lactoferrin, pri cemer je model sestavljen iz dveh osi – prilagajanja izvornega dela iz jezika dajalca (najpogostejeanglešcine) indodajanjaprvinlastnega jezika (slovenšcine) (4). Prilagajanje tujejezicnega dela Termin, ki ga želimo prevzeti iz tujega jezika, je lahko v svojih delih (morfemih, besedah) prilagojen ali neprilagojen slovenskemujeziku. Locujemoglasovno([laktoferín]) in pisno prilagajanje (laktoferin) – ob pisni prilagoditvi se naceloma vedno zgodi tudi glasovna. Kot vidimo na prime- rih,jedelterminaizjezikadajalcaohranjen, prilagodili pa smo ga glede na pravila, s katerimi prenašamo tujejezicna poimenovanja v slovenski jezik (po Pravopisu iz leta 2001). Tudi tu je nujno, da so prilagojeni vsi deli (laktoferin) ali nobeden (lactoferrin; za tako obliko vecina teorij pravi, da je citatna), vmesni izrazi pa niso zaželeni (npr. lactoferin ali laktoferrin). Ravno sled- nji tudi strokovnjakom predstavljajo precejšnje težave, v Medicinskih razgledih pa smo v zadnjih letih lahko zasledili lactobacile, hemophilus influence, esofagus, ezophagus itd. Dodajanje prvin slovenskega jezika Termin, ki smo ga prevzeli iz tujega jezika, lahko prilagodimo slovenšcini z besedotvorno ali oblikoslovno prilagoditvijo. Oblikoslovno prevzemanje nam pomeni dodajanjeslovnicnihmorfemov(pregibanje oz. sklanjanje in spreganje), besedotvorno pa tudi slovenskih obrazil (tvorjenje novih besed iz prevzetega termina znotraj slovenskega jezika). Termin je lahko besedotvorno in oblikoslovno neprilagojen (citatnauporaba, lat. lactoferrin),leoblikoslovno prilagojen(rod. lactoferrinaali laktoferina), besedotvorno prilagojen (antilactoferrin protiteloali antilaktoferinprotitelo)alisocasnooblikoslovnoinbesedotvornoprilagojen( laktoferinskiali lactoferrinski).Kotjerazvidno iz primerov, se lahko besedotvorno alioblikoslovnoprilagodijotakotermini,pri katerih tujejezicnega dela nismo prilagajali (lactoferrin), kot termini, pri katerih smo tujejezicni del prilagajali (laktoferin). Pravilomase vsak termin,kismoga glasovnoprilagodili, prilagodivsajoblikoslovno. Gašper Tonin medicinska terminologija in terminotvorje Možnosti izraženega prevzemanja Ce obe osi prilagajanja izraza (torej prilagajanje tujejezicnega dela in dodajanje prvin slovenskega jezika) združimo, lahko dobimo pregleden shematski prikaz, ki je naprimeru lactoferrinnarejennasliki3 (4). Vse možnosti na sliki so bile zaznane tudi v rabi pri Medicinskih razgledih, edina umetno ustvarjena oblika je predlaktoferin oz. predlactoferrin za nazornost, da besedotvorno prilagajanje ne pomeni vedno le tvorjenja izpeljank in s tem oblikoslovnegaprilagajanja. Cepravmodelnasliki3prikaže nabor možnosti izraženega prevze manja,pa sonekateremanjpogoste,poleg tega pa lahko sledimo prilagojenosti slovenskemu jeziku od zgoraj navzdol in od leve proti desni. Model ne velja le za besede, ampak tudi za morfeme in vecbesedne termine. Glede na predstavljeni model se lahko opredelimo tudi do normativne ustreznostinekaterihpoimenovanj. Boljustrezniso seveda termini, ki so, kot smo navedli že prej,alipopolnomaprilagojenialipapopolnoma neprilagojeni slovenskemu jeziku (levi zgornji in desni spodnji del sheme). Najmanj ustrezna se zdijo poimenovanja, Tujejezicni del Ohranjena izrazna podoba iz jezika dajalca Glasovna prilagoditev Pisna prilagoditev Dodani morfemi slovenskega jezikaOdsotnost lat. lactoferrin [k r ] la tofe in la tok rfe in Oblikoslovnoprevzemanje -ř/-a rod. lactoferrina -ř/-a [k r ] la tofe ina -ř/-a rod. la tok rfe ina Besedotvornoprevzemanje obrazilo antilactoferrin protitelo obrazilo [ antila tok r] fein protitelo obrazilo antila tok rfein protitelo Oblikoslovno inbesedotvorno prevzemaje obrazilo -ř/-a predlactoferrina lactoferrinski/-ega obrazilo [ la tok r] feinski/-ega obrazilo -ř/-a [ ] predlaktoferina obrazilo -ř/-a predlaktoferina la tok rfeinski/-ega slika 3. Prikazan je dvorazsežnostni model prevzemanja v slovenski jezik (na primeru laktoferina). V smeri od leve proti desni lahko opazujemo prilagajanje tujejezicnega dela (glasovno in pisno prilagajanje), od zgo- raj navzdol pa prilagajanje z dodajanjem prvin slovenskega jezika (oblikoslovno, besedotvorno in socasno oblikoslovno in besedotvorno prilagajanje). Od zgornjega levega roba do desnega spodnjega roba lahko tako sledimo vecji prilagojenosti termina slovenskemu jeziku (4). Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: katerih tujejezicni del je neprilagojen, a se vseeno besedotvorno in oblikoslovno prilagodijo( npr. lactoferrinski,coeruleusov).Tak primerješevednopogostouporabljaninsu- lin,kijeoblikoslovnoinbesedotvornoprevzet, saj ga sklanjamo in iz njega tvorimo nove tvorjenke (inzulinska crpalka) – nima torej smisla, da tudi tujejezicnega dela ne biprilagodilislovenšcini(insulin..inzulin). drugotni terminotvorni PostoPki Gre za terminotvorne postopke, ki za to, da potecejo, nujno potrebujejo obstojece poimenovanje, tvorjeno s prvotnimi terminotvornimi postopki (23). Med drugotne terminotvorne postopke uvršcamo poenobesedenje in krajšanje, krajšanje pa še podrobnejelahkorazdelimonatvorbookrajšav, formul,simbolovinkraticnihterminov. Drugotni terminotvorni postopki so danes zelo produktivni, saj se v strokah pojavlja vednovecopisnihterminov,kinacelugospodarnostizadostijotako, dasehkratiobnjih skoraj vedno pojavi tudi krajši terminološki sinonim, najveckrat kraticni termin. Poenobesedenje Grezajezikoslovnozelorazlicnoopisanjezikovni postopek, ki nima enotne definicije. Najširšegalahkorazumemokotnovoenobesedno poimenovanje necesa že poimenovanega, ožjepakotsamostalnike,nastale iz ustaljenih besednih zvez (17, 26). Nekateriprimeripoenobesedenjaspodrocja medicine so: novorojeni otrok ..novoro- jencek,mavcniovoj..mavec,eozinofilnilevkocit ..eozinofilec,napovednidejavnik..napovednik. Poenobesedijo se lahko tudi eponimi (Bazedowabolezen ..bazedovka). krajšanje Pri krajšanju se bomo najbolj osredotocili na kraticne termine, v to skupino pa glede naPravopisizleta2001spadajotudi okrajšave (intravensko ..iv., intramuskularno .. im.), simboli (cas..t,vodik..H) in formule (ogljikov monoksid ..CO), a raba teh naj- veckrat ni problematicna. Drugacejeprikraticnihterminih.Obravnavatehjeprecejboljzapletena, vtemprispevkupasejihbomolepovršnodotaknili. Kraticni termini po Pravopisu iz leta 2001 nastanejoskrnjenjemposameznihsestavin termina in nato s strnjenjem teh krnov (Univerzitetniklinicnicenter..U,K,C..UKC). Definiramojih lahko kot termine z izrazno podobo kratice, ki obstajajo hkrati s svojo razvezavo,podstavo,izkateresonastali. Ta razvezava je lahko enobesedni ali vecbesedni termin (najpogosteje). Poznamo vec delitevkraticnihterminov. Gledenapojem jihlahkonpr. delimonaizobcnoimenskein izlastnoimenske. Zanimiva kategorija so tudi oponašalske in mnemonicne kratice. Oponašalske poskušajo posnemati kakšno izmed že obstojecih poimenovanj. Tak je npr. tockovnik SAD PERSONS za oceno tveganjazasamomorilnovedenje,kipomeniangl. sex,age,depression,previousattempt, ethanol abuse, rational thinking loss, social support, organized plan, no spouse and sickness), pri nas pa kratica GROM(govor, roka, obraz, minute/mudi se) za znake in simpto- me možganske kapi. Kraticniterminizaradizapisazvezajem insklanjanjapredstavljajotežavežeznotraj prvotnih terminotvornih postopkov, ko želimo iz podstave s kraticnim terminom tvoriti poimenovanje (npr. HLA-lokus, UZ- slika). Polegtegajekraticniterminnaizrazni ravni popolnoma nepoveden, pogosto pa se tudi osamosvoji od svoje razvezave (injenitistrokovnjaknevevectocnonavesti, ceprav pozna pojem, ki ga oznacuje). Problematicna je tudi poplava razlicnih kraticnih terminov, tuji raziskovalci pa so seob»akronimofilijo«žeobregniliinzanjo tvorili poimenovanja, kot je proti zdravljenju odporni akronimski sindrom pri cloveku (angl. treatmentresistantacronymsyndrome in humans, TRASH) (4, 28–32). Kraticni termini so tudi zelo nagnjeni ktvorbiterminološkihhomonimov. Kratica Gašper Tonin medicinska terminologija in terminotvorje TMA nam tako lahko pomeni tuberkulozni možganskiabscesaliangl.thromboticmicroangiopathy ali angl. transcription mediated amplification.Kot je pred skoraj dvajsetimi leti pisal Miroslav Kališnik, pri kraticnih terminihnipotrebepoprevajanjurazvezav innatotvorjenjukraticnihterminovizslovenskih razvezav, saj bi to v že tako kaoti- censvetkraticnihterminovvnesloševecjo zmedo (4, 33). Za pisca je nujno, da v besedilu vedno razloži vse kratice, ki jih uporablja, negledenadolžinobesedila(izjema so nekateri zelo splošno znani kraticni termini, kijihnpr.podogovorurevijenerazlagamo – pri Razgledih so take UZ, HIV, EKG itd.),šeboljepaje,cesekraticnemuterminu izogne, ce zanj ni potrebe. Prav tako je mocnoodsvetovanauporabakraticnihterminov( brezrazlage)vštudijskemgradivu. V znanstvenih besedilih je sklanjanje kra- tic odsvetovano zaradi njihove pogostosti. Še nekatera mesta, na katera moramo biti pozornipriuporabikratic,souporabavezajavrazvezaviinkraticnemterminu, uporaba kraticnega termina v razvezavi drugega kraticnegatermina,poenotenostrabevcelotnem besedilu, zapis z malimi in velikimi crkami itd. zaklJuCek Zavedanje,kakotermininastajajovslovenskemjezikuinskakšnimitežavamisesoo- camo ob njihovem nastanku in uporabi, je smiselnozavsakega,kibokdajpisalzastrokovno ali splošno javnost. Ni vseeno, kateri terminuporabimoinkakogauporabimo- v casu epidemije koronavirusne bolezni 2019jeobmnožicnideterminologizacijito postalo še toliko bolj ocitno. Pri sprejemanju terminoloških odlocitev je dobrodošla pomoc jezikoslovcev, nujno pa tudi upoštevanjeslovenskegajezikovnegasistema. Ceprav vsi dihamo s pljuci, to še ne pomeni, da smo pulmologi – ceprav jezik uporabljamo vsak dan, nas to še ne naredi jezikoslovcev.Tuditerminolog(jezikoslovec) nistrokovnjaknejezikoslovnegapodrocja – sodelovanje enih in drugih pa lahko da izjemno kakovosten izdelek. Pri nas slovensko medicinsko terminologijo že leta skrbnozbirauredništvoSlovenskegamedicinskega slovarja, katerega delo je vplivalonavecgeneracijdanašnjihraziskovalcev in zdravnikov. Urejenost terminologije je tudiedenodkazalnikovtega,kolikojestrokovnjakom mar za svoje podrocje ali podpodrocje. Trenutnonajboljucinkovitnacinza poenotenje terminologije nekega podpodrocjavmedicinisezdipremišljeno, aaktivnoizdajanjekakovostnihpublikacij –tako znanstvenihraziskovalnihinpreglednihprispevkov kot študijske literature. S tem se bo bogatila slovenska terminologija, novi terminipaustaliliinpocasiprešlimedslovarske strani. Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: literatura 1. Žagar Karer M. Terminologija med slovarjem in besedilom: analiza elektrotehniške terminologije. Ljubljana: Založba ZRC; 2011. p. 13-43. 2. Karer MŽ. Ožja terminološka norma in odstopi od pravopisne norme v terminologiji. In: Dobrovoljc H, Verovnik T, Holdt ŠA, eds. Pravopisna razpotja: Razprave o pravopisnih vprašanjih. Ljubljana: Založba ZRC; 2015. p. 221–29. 3. Price SL, Delcambre LM. Using concept relations to improve ranking in information retrieval. AMIA Annu Symp Proc. 2005; 619–23. 4. Tonin G. Medicinska terminologija: terminotvorni postopki in kratice. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko; 2021. 5. ISO 1087 (2019): Terminology work and terminology science – Vocabulary [internet]. Online browsing platform [citirano 2022 Feb 5]. Dosegljivo na: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:1087:ed-2:v1:en 6. Antigén [internet]. Termania: Slovenski medicinski slovar [citirano 2022 Feb 5]. Dosegljivo na: https://www.ter- mania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5506258/antigen?query=kri&SearchIn=All&dictionaries=95 7. Možgáni [internet]. Termania: Slovenski medicinski slovar [citirano 2022 Feb 5]. Dosegljivo na: https://www.termania. net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5527885/mozgani?query=mo%c5%begani&SearchIn=All 8. Humar M. Sinonimija v slovenskih terminoloških slovarjih. In: Ledinek N, Žagar KM, Humar M, eds. Terminologija in sodobna terminografija. Ljubljana: Založba ZRC; 2009. p. 78–95. 9. Alsulaiman A, Allaithy A, Warburton K. Handbook of terminology: Volume 2. Terminology in the Arab world. John Benjamins Publishing Company; 2019. p. 10-52. 10. Vintar Š. Terminologija: terminološka veda in racunalniško podprta terminografija. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za prevajalstvo; 2008. p. 4-110. 11. Jakoša S, Breznik IS, Glavac D. Sopomenke v poimenovalnem sistemu termina celica v Slovenskem medicinskem slovarju. Slavisticna rev. 2021; 69 (4): 393–411. 12. Žagar KM, Fajfar T. Sinonimija v terminologiji: Analiza normativnih odlocitev v terminoloških slovarjih. Slavisticna rev. 2020; 68 (4): 491-507. 13. Atelšek S. Cebelarsko izrazje od 18. do srede 19. stoletja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; 2016. p. 52-247. 14. Bokal L. Tipologija novih besed (ob primeru avtomobilskega izrazja). In: Humar M, ed. Slovensko naravoslovnotehnicno izrazje. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Sekcija za terminološke slovarje; 1998. p. 147-63. 15. Logar N. Elektrotehniška terminologija glede na izvorni jezik. Jezik in slovstvo. 2001; 47 (1/2): 41–52. 16. Logar N. Norma v slovarju sodobne slovenšcine : zloženke in kratice. Družboslovne razprave. 2005; 21 (48): 211-25. 17. Vidovic Muha A. Slovensko skladenjsko besedotvorje. 2018. 18. Voršic I. Sistemska in nesistemska leksikalna tvorba v novejšem besedju slovenskega jezika. Maribor: Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru; 2013. 19. Logar N. Stilno zaznamovane nove tvorjenke – tipologija. Slavisticna rev. 2006; 54: 88–101. 20. Vidovic Muha A. Nekaj misli o besedotvornih možnostih medicinskega izrazja. Med razgl. 1984; 23 (8): 761–72. 21. Vidovic Muha A. Nekatere jezikovnosistemske lastnosti strokovnih besednih zvez. In: Pogorelec B, ed. XXIV seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani; 1988. p. 83–91. 22. Karer MŽ. Upoštevanje terminoloških nacel v terminografski praksi. Slavisticna rev. 2018; 66 (2): 235–49. 23. Vidovic Muha A. Slovensko leksikalno pomenoslovje. Druga, dopolnjena izdaja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; 2013. 24. Žele A. Enozjezicni slovarji – sledenje pomenskosti besed oz. kaj in kako pravi raba. In: Stabej M, ed. Obdobja 28: Infrastruktura slovenšcine in slovenistike. Ljubljana: Filozofska fakulteta; 2007. p. 457–61. 25. Gorjanc V. Primerjalna razclenitev terminologije v matematiki in filozofiji. Jezik in slovstvo. 1996; 41 (5): 267–76. 26. Pravopis 8.0 [internet]. Fran: ISJFR ZRC SAZU; c2021 [citirano 2021 Mar 26]. Dosegljivo na: https://www.fran.si/ pravopis8/Poglavje/4/prevzemanje_beseda_zveza 27. Breznik IS. Univerbizacija (poenobesedenje) v slovenskem besedotvornem sistemu. Slavisticna rev. 2018; 66 (3): 369–82. Gašper Tonin medicinska terminologija in terminotvorje 28. Isles AF, Pearn JH. Acronyms confuse everyone: Combating the use of acronyms to describe paediatric research studies. J Paediatr Child Health. 2014; 50 (10): 756–8. 29. Koh KC, Lau KM, Yusof S, et al. A study on the use of abbreviations among doctors and nurses in the medical department of a tertiary hospital in Malaysia. Med J Malaysia. 2015; 70 (6): 334–40. 30. Politis J, Lau S, Yeoh J, et al. Overview of shorthand medical glossary (OMG) study. Internal Medicine Journal. 2015; 45 (4): 423–7. 31. Pottegĺrd A, Haastrup MB, Stage TB, et al. SearCh for humourIstic and Extravagant acroNyms and Thoroughly Inappropriate names For Important Clinical trials (SCIENTIFIC): qualitative and quantitative systematic study. BMJ. 2014; 349: g7092. 32. Sheppard JE, Weidner LCE, Zakai S, et al. Ambiguous abbreviations: an audit of abbreviations in paediatric note keeping. Arch Dis Child. 2008; 93 (3): 204-6. 33. Kališnik M. Uporaba slovenšcine, latinšcine in anglešcine v sodobnem slovenskem zdravstvu. In: Humar M, ed. Terminologija v casu globalizacije: zbornik prispevkov s simpozija. Ljubljana: Založba ZRC; 2004. p. 229–32. Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: 63–71 intervjuji z bivšimi uredniki medicinskih razgledov lilijana kornhauser cerar1 (urednica od leta 1977 do 1981) 1. Kaj vas je med študijem spodbudilo k pridružitvi Medicinskim razgledom? Razlogov je bilo vec – med njimi želja pridobiti nova znanja in vešcine s podrocja urejanja revije, tudi prepricanje, da bo urednikovanje nadgradilo študij medicine. Vabljiva je bila tudi priložnost, da se lahko že v zacetku študijske poti pridružiš »prestižnemu uredniškemuodboru « (nevsmisluelitizma,ampakvnacinudela,razmišljanjaindrugacnem preživljanju prostega casa). Pomembno vlogo so seveda imeli starejši kolegi – uredniki, kisoznali»všecno«predstavitidelo(indruženje)priMR. Mordajenamojoodlocitevvplivalotudivztrajno »svetovanje«oceta,kijebilkotštudenturednikzagrebškegaMedicinara in se mu je zdela možnost urednikovanja v MR dragocena izkušnja za brucko. 2. Kako je za cas vašega clanstva potekal uredniški proces? V mojem obdobju si lahko postal »pripravnik« za urednika le na priporocilo uveljavljenega urednika, med »prave« clane si bil sprejet po najmanj šestih mesecih dokazovanja, dasivredentecastiindaboškosizpolnjevanjunalog.Vprocesujeveljalastrogahierarhija, tudi red in disciplina (zlasti »pripravniki« si nismo smeli privošciti zamujanja sestankov ali rokov za izpolnitev nalog, zlasti pa ne površnosti). Uveljavljena je bila enakomerna, pravicna obremenitev vseh – morda so le pri prepricevanju najbolj znanih uciteljev in raziskovalcevzapisanje prispevkov za MRimeliprednoststarejši, boljizkušeni – inzato bolj prepricljivi kolegi. Delo je potekalo »papirno«, racunalniki so bili redkost. Prav zanimivo( indanesnepojmljivo)jebilopopravljanjekrtacnihodtisov,ucenjetehnicnihoznacb korektur pa celo zabavno. Zelo pomembno je bilo tudi neformalno druženje po sestankih, ne le kot »team building«, ampak priložnost, ko so se nam utrinjale nove (in vcasih »nore«) ideje. Ker sem v casu urednikovanja opravljala tudi »racunovodska dela«, ki so bila tedaj še enostavna in zato dopustna tudi laikom, sem se ob pomoci sosede, ki je bila zaposlena v SDK (Službi družbenega knjigovodstva), izpilila v pripravi zakljucnega let- nega racuna za davkarijo :-). 3. Vam je bilo delovanje v društvu kasneje v pomoc pri poklicni poti? Nedvomno. Ženatancnoinkriticnobranjeprispevkovmijevpoplaviclankovolajšalo locevanjezrnjaodplev( kotjeob50-letniciMRslikovitozapisalprofesorLamovec). Poznavanje casovnozahtevnegaprocesaodideje,izbirenaslova,iskanjaterprepricevanjaprimernega avtorja,lektoriranja,recenzije,vnašanjakorekturdokoncneobjaveclankamiolajša»nestrpnostcakanja «šedanes. Željanajtislovenskiizrazzatujkemijeprišlavpodzavest. Podatek, da sem bila »razgledovka«, pa mi je tudi odprl vrata k mnogim bivšim urednikom, ki so (vsi po vrsti) postali ugledni zdravniki, raziskovalci, mnogi predstavljajo vrh stroke in klinicnega raziskovanja. 1 Dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., Klinicni oddelek za perinatologijo, Ginekološka klinika, Univerzitetni klinicni center Ljubljana, Šlajmerjeva 4, 1000 Ljubljana. intervjuji z bivšimi uredniki medicinskih razgledov 4. Kateri je vaš najljubši spomin na vaša leta v Medicinskih razgledih? Izid zadnje številke vsakega letnika (ki ni nujno sovpadal z novim letom, takrat so bile zamudekarobicajne)jevednopomenilrazbremenitev,zadovoljstvonadopravljenimdelom. Zelo simpaticna so bila vpisovanja novih narocnikov – brucev v zacetku študijskega leta: zlasti moški uredniki so znali biti zelo prizadevni pri ocenjevanju in pogovorih z more- bitnimi kandidatkami za urednice. 5. Kaj bi želeli videti v prihodnosti društva? Nadaljevanje (ne nujno tudi nadgradnjo) tradicije revije – po strokovni vsebini, njenem namenu, obliki, tudi avtorjih prispevkov. Pri tem sem bolj pristaš tiskane kot elektronske oblike. In najbolj sem vesela prispevkov, ki so nastali s sodelovanjem tistih, ki šele zacenjajo pot v medicini, z uveljavljenimi ucitelji ter profesorji. 6. Ste naroceni na revijo? Seveda, odkar sem postala brucka, vec kot 40 let. Jo pa danes res prebiram bolj »selektiv- no«, raven strokovnih, raziskovalnih clankov je zelo visoka. 7. Na kateri dosežek takratnega uredništva ste najbolj ponosni? Da smo zadržali kakovostno raven predhodnih letnikov in nismo (pomembno) zamujali zizidomštevilk. Indasmourednikiohraniliveckotsamoznanstvo,zmnogimismoostali prijatelji. »Enkrat razgledovec, vecno razgledovec!« je ob 50-letnici zapisal eden mlajših urednikov, Andraž Cerar. Ki pa ni edini, ki nadaljuje družinsko tradicijo urednikovanja v MR. Tudi na to sem ponosna. 8. Menite, da bi morali med zdravniki v vecji meri spodbujati raziskovalno delo? Kako bi slednje storili? Nedvomnobivsakzdravnikmoralpoznatiinobvladatiosnoveraziskovalnegadela. Najvec izplena bi prinesla uvedba obveznega predmeta v prvih dveh letnikih z možnostjo nadgradnje zizbirnimpredmetomv5. alicelo6. letniku. Sevedabitakpristopzahtevalvelik trudindodatnodelomentorjev,zlastiklinicnihzdravnikov. Averjamem,dabivecinaprivolila, da študente (ali mlade zdravnike) z vsaj osnovnim predhodnim znanjem o raziskovanju sprejme v svojo skupino. 9. Kako ste si predstavljali prihodnost društva v casu vašega študija? Resnici na ljubo takrat nisem kaj dosti razmišljala niti o prihodnosti svojega poklicnega ali osebnega življenja, še manj pa o prihodnosti MR. Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: grega kragelj1 (urednik od leta 2010 do 2014) 1. Kaj vas je med študijem spodbudilo k pridružitvi Medicinskim razgledom? VresnicisemimelodpredstavitveMedicinskihrazgledovnanekemdogodku(tega,kateri je bil, se res ne spomnim, ugibal bi, da je bil to informativni dan) željo in cilj, da bom nekoc del Medicinskih razgledov. Komaj kasneje sem ugotovil, da je takrat to bilo težko, ker so bili precej picky pri izbiri sodelavcev (torej, si postal del, ce te je kdo poznal ali si tikogapoznal). Vtretjemletnikusonadgradiliprijave,takodajeizšelrazpiszanoveurednike, in sem se prijavil. In bil neuspešen. In potem še enkrat in takrat mi je uspelo. 2. Kako je za cas vašega clanstva potekal uredniški proces? Po navadi je nov clanek prišel po mailu, takrat že zelo redko v klasicni tipkani obliki in po pošti. Posredovan je bil v prvo branje odgovornemu uredniku, potem pa si se lahko javil na mailing listi, da bi ti bil urednik za clanek. Urejanje je bilo deljeno na tehnicni (oblikovni)del,slogovniinvsebinski. Pritehnicnemdelusmoimelidolgocasatakanavodila, ki so se prenašala iz clanka v clanek, iz roda v rod. Je pa res, da sta takrat delo opravljali dve odlicni odgovorni urednici, ki sta bili glede tehnicne urejenosti zelo natancni. Vcasihmiješlomalonaživce,kasnejepamijetolikoprišlovkri,danovihpripombnaenkrat ni bilo vec. V bistvu se je koncalo tako, da je bil moj zadnji projekt pri Medicinskih razgledihoblikovanjenovihnavodilzatehnicnourejanjeclankov. Kosembilna55-letnici, so še delali po njih. Glede slogovnega dela po navadi ni bilo veliko dela, ker je bil stil pisanja prakticno vedno ustrezen (oz. se je slogovno slabe prispevke zavrnilo že ob sprejemuvrevijo). Privsebinskemdelupasmoskušalinajtinekskupnijezikspisci. Obcasno je bilo tudi to težko, ker so avtorji zagovarjali, da ce bo napisano enostavneje, se bo kakšenpodatekizgubil, mipasmovcasihskušalizagovarjatikrajšeinboljenostavno,tj. študentu bolj prijazno pisanje. Ne vem, upam, da nam je uspelo. 3. Vam je bilo delovanje v društvu kasneje v pomoc pri poklicni poti? Mojedelovanjesejeskasnejšopoklicnopotjotakokrižalo,datežkorecem,dane. Žetakrat enkrat sem se odlocil, da bom otorinolaringolog. Sodeloval sem kot glavni urednik zbornika Kongresa združenja otorinolaringologov, kar je napeljalo nova poznanstva. Delo pri Medicinskih razgledih me je naucilo delati z ljudmi (takimi in drugacnimi, z enimi smo hitro našli stik, z drugimi smo si bili razlicni, ne glede na to, ali so bili avtorji, sodelavci… kdor koli). Toteobrusi tudi zakasneje. Cepa se vprašanjenanašana samouredniško delo, mi je bilo malo že v pomoc za naprej, ampak saj sami veste, da posamezne medicinske revije postavljajo vsaka svoje uredniške zahteve. 4. Kateri je vaš najljubši spomin na vaša leta v Medicinskih razgledih? Dovolite,daizpostavimtri. Prvimotivacijskivikend,kismogaorganiziralivCŠODBohinj. Motivacijski vikendi še zdalec niso bili namenjeni, kot bi kdo lahko napacno razumel, »žuranju«. Smo kar delali. En del je bil vedno namenjen uvajanju novih urednikov, upoštevanju tistih prvin, ki sem jih opisal v odgovoru na vprašanje 2. Potem je bil po navadi en del namenjen viziji društva. In zabava nekje na koncu. No, morda razen v Bohinju. 1 Dr. Grega Kragelj, dr. med., Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Univerzitetni klinicni center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana. intervjuji z bivšimi uredniki medicinskih razgledov Kerjebilmotivacijskivikendenkratvdecembruinnasjetakozasnežilo,dasmonovsneg pac morali preizkusiti. Ce ne bi prišli s snežnim plugom mimo, bi ostali tam… Potem eden od dogodkov, ki je nastal v povezavi s ŠOMF, namenjen izbiri specializacije. Mismosodelovalikotizdajateljknjižice(sevedasosetockovnikiintudisamespecializacije vmes mocno spremenili, tako da sedaj ni vec aktualna). Ampak si zapomniš zakljucno misel starejšega kolega kirurga – »Kje ste bili, ko sem jaz bil mlad?« Povezovalni vecer z druženjem v DŠMS. Takrat je bilo tako, da je delo v Medicinskih razgledihpotekalolocenoodDŠMS,obenempanasvDŠMSnisoposebej»obrajtali«. No, recimo, da se je po tem veceru to spremenilo. 5. Kaj bi želeli videti v prihodnosti društva? Predvsem bi si želel, da Medicinski razgledi ohranijo to svežino, ki jo imajo. Pa da jim uspe obstati v slovenskem prostoru. Pa, ce ciljamo višje, da se vpišejo v SCI. In dobijo dejavnik vpliva. 6. Ste naroceni na revijo? Na revijo smo naroceni v službi, tako da vestno preberem vse prispevke. Osebno sem bil narocen nanjo, potem pa sem ugotovil, da jo imamo v službi. 7. Na kateri dosežek takratnega uredništva ste najbolj ponosni? Tudi teh dosežkov je vec. ŠMRKanje je že tak projekt (Študentski medicinski raziskovalni kongres, da ne bo pomote). Celostna menjava graficne podobe. Nova tehnicna navodila. Nujnopamoramizpostavitiorganizacijo50-letnice. Zdelosemijevrhunsko,dalahko povabimo vse tiste, ki so že sodelovali v zgodovini revije. Poglejte v zbornik, eden mojih takratnih kolegov je napisal – se vidimo na stoletnici. 8. Menite, da bi morali med zdravniki v vecji meri spodbujati raziskovalno delo? Kako bi slednje storili? Zdi se mi, da ja, ampak hkrati ne za vsako ceno. Nismo vsi za vse. Eni so odlicni za delo zljudmi,drugi soodlicnikotoperaterji,tretjisoodlicniraziskovalci,cetrtiso… Tisto,kar mislim,je,danajsevraziskovalnodelopodatisti,kigaraziskovalnodeloveseli. Posledica prisile je samo kup raziskav, ki so namenjene same sebi in najverjetneje nimajo klinicne aplikativne vrednosti. Ce sodim po sebi, je bistveno, da povecajo udejstvovanje na raziskovalnem podrocju, tako da ti odmerijo cas zanj. 9. Kako ste si predstavljali prihodnost društva v casu vašega študija? Svojega študija. Enkrat urednik MR, vedno urednik MR. A veste, kako bi rekla moja žena? Takrat sibilmladinneumen,zdajpašemladnisivec. Malozašalo,ampaktakratnevem niti, ce sem se s tem poglobljeno ukvarjal. Lahko pa vam povem vizijo z enega od motivacijskih vikendov. Saj ce se prav spomnim, je vizija tista, ki je idealna, misija pa pot, ki pelje k njej, ne? Torej, takrat se je slišalo nekako tako: »Medicinski razgledi bodo prva in najbolj citirana slovenska medicinska revija, vkljucena v SCI, in objavljali bomo clanke v slovenšcini.« Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: Borut Jug1 (urednik od leta 1997 do 2001, odgovorni urednik od leta 1999 do 2001) 1. Kaj vas je med študijem spodbudilo k pridružitvi Medicinskim razgledom? IskalsemizziveinMedicinskirazgledisoveljalizatvornookolje,kispodbujaznanstveno in strokovno razmišljanje, ustvarjalnost in kolegialnost. V resnici so bili to in še mnogo vec. 2. Kako je za cas vašega clanstva potekal uredniški proces? Najbrž tako, kot poteka še danes, le v zelo papirnati obliki. Avtorji so – bodisi samostoj- no bodisi potem, ko smo jih spodbudili – poslali tri kopije rokopisa in disketo. Vse rokopise je pregledal odgovorni urednik, ki je clanek prebral in presodil, ali je primeren za nadaljnji postopek. V tem primeru je odgovorni urednik na sestanku – potekali so vsak drugi torek – rokopis dodelil uredniku, ki je skrbel za pravilni in pravocasni potek uredniškegapostopka. Rokopissmoposlalilektorjemazaslovenskiinangleškijezikterdvema recenzentoma (ki nista vedela, kdo je avtor). Ce sta recenzenta potrdila strokovno ustreznost rokopisa, avtor pa je vnesel popravke, smo uredniki nato koncno uporabili diske- to –inclanekvurejevalnikubesedilpopravilitako,dajebilprimerenzaobjavo. Odgovorni urednikjevescasbdelnadvsebinskoinoblikovnoustreznostjoterzakljucenrokopispredal tehnicnemu uredniku. Revijo s clanki smo predali v postavljanje, pregledali avtorske in uredniške korekture ter revijo predali v tiskarno. Glavna ovira je bila zamudnost postopka, saj smo morali (po klasicni pošti ali stacionarnih službenih telefonih) precej preganjati avtorje in recenzente, ki so zamujali in upocasnilicelotnorevijo. Temujeverjetnotakošedanes –samsem,priznam,taprispevek oddal krepko cez zaprošeni rok ;)… 3. Vam je bilo delovanje v društvu kasneje v pomoc pri poklicni poti? Vsekakor. Usvojil sem znanstveni nacin razmišljanja ter pisanje znanstvenih in strokovnih prispevkov, ki ga pravzaprav uporabljam in obvladujem še danes – pregled literature, strukturiranjeclanka,ustreznopisanjeizhodišcinmetod,prikazrezultatovinpripravo razprave,pasevedaoblikovanjetabelinslik. Skorajobsesivno-kompulzivnoševednovsem kolegom popravljam navajanje literature po vancouvrskem sistemu. NenazadnjepasemsvojokariernopotnadaljevalvBolnišniciTrnovo(danesKlinicni oddelek za žilne bolezni), ki je tesno sodelovala z Medicinskimi razgledi. 4. Kateri je vaš najljubši spomin na vaša leta v Medicinskih razgledih? Razgledovske žurke. 5. Kaj bi želeli videti v prihodnosti društva? Da nadaljuje z dobrim delom, ohrani dobro zamišljen in preverjen uredniški proces ter nadaljuje z nadgrajevanjem tehnicnih in organizacijskih vidikov Medicinskih razgledov. 1 Prof. dr. Borut Jug, dr. med., Klinicni oddelek za žilne bolezni, Interna klinika, Univerzitetni klinicni center Ljubljana, Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana. intervjuji z bivšimi uredniki medicinskih razgledov 6. Ste naroceni na revijo? Bil sem 10 let po diplomi, sedaj »parazitiram« na institucijskih izvodih. 7. Na kateri dosežek takratnega uredništva ste najbolj ponosni? Ulovili smo zamudo, ki se je nakopicila nekaj let poprej, in zaceli izdajati štiri tekoce številke letno. Želja, da bi prišli v PubMed, pa se kljub naporom nikoli ni uresnicila. 8. Menite, da bi morali med zdravniki v vecji meri spodbujati raziskovalno delo? Kako bi slednje storili? Vsekakor. V Sloveniji je trenutno problem prevelike obremenjenosti zdravnic in zdravnikov s klinicnim delom, brez »zašcitenega« casa za raziskovanje. Pomanjkanje zdravnic in zdravnikov sicer pojasni njihovo preusmerjanje od raziskovalnega dela, vendar je to na dolgi rok izjemna škoda, ce že ne katastrofa. Skozi samostojno raziskovalno delo uvidimo, kako se pravzaprav pridobiva medicinsko znanje ter kakšne so njegove omejitve; z raziskovalnim delom tudi vnašamo nova spoznanja in dosežke iz sveta v slovenski pro- stor v realnem casu. Ustrezno vrednotenje raziskovalnega dela, tudi z »zašcitenim casom« zanj, bi bil prvi korak v pravo smer. 9. Kako ste si predstavljali prihodnost društva v casu vašega študija? Mismobiligeneracija»implementatorjev« –imelinajbinavoljovseodgovore,kamgresta medicina in družba, samo udejanjali naj bi jih. S tega stališca smo seveda bili naivni inprevzetni.GledeMedicinskihrazgledovsemsipredstavljal,dabodovsvojemplemenitem bistvuostalirazmeromanespremenjeni,levdigitalnooblikosebodopretvorili. Vsajvtem pogledu, vsaj delno, sem imel verjetno prav. Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: mirta koželj1 (urednica od leta 1979 do 1981) 1. Kaj vas je spodbudilo k pridružitvi Medicinskim razgledom? Ce se prav spominjam, me je takratno uredništvo povabilo k sodelovanju. Že takrat me je zanimala publicistika in imela sem že prve izkušnje s študentsko Prešernovo nalogo. 2. Je med vašim clanstvom potekal uredniški proces kaj drugace kakor danes? Mislim,dane,ledajedanesvselažjezaradidigitalizacije. Princippajeisti:iskanjeavtorjevzanimivihclankov, komunikacijazavtorji,korektureinnakoncuveseljeobizidunove številke. Sedaj je nekoliko vec suplementov, kar je pohvale vredno. 3. Vam je delovanje v društvu kasneje pomagalo pri poklicni poti? Vsekakor. Seznanilasemsezosnovamipisanjastrokovnihclankov. Predvsempasemspoznala veliko starejših kolegov, zdravnikov, ki so sodelovali z MR. 4. Kateri je vaš najljubši spomin na leta v Medicinskih razgledih? Najlepšispominjenavecernesestankeuredništva,ki jimjesledilšekakšenprijetenkle- pet v Pajzlu, kjer je bilo takrat uredništvo MR. Tudi preko dneva sem se velikokrat oglasila v uredništvu na kavi. Vsako leto pa smo imeli zabavo, ki se je koncala v kakem baru. 5. Na kateri dosežek takratnega uredništva ste najbolj ponosni? Na vsak novi izvod revije, to je bil vedno praznik. 6. Menite, da bi morali med zdravniki v vecji meri spodbujati raziskovalno delo? Kako bi to storili? Mislim, da bi bilo prav. Spodbuda je samo ena, to je mentorjev zgled in entuziazem. Jaz temu recem zastrupljanje študenta z znanostjo. 7. Kako ste si predstavljali prihodnost društva v casu vašega študija? Tako, kot je sedaj. Predstave so se uresnicile. Revija živi in se razvija. 8. Kaj bi želeli danes videti v prihodnosti društva? Ceniprevecambiciozno:MRnajpostanejomesecniksfaktorjemvpliva. Semoptimisticna in zagotovo je to lahko cilj za eno od naslednjih okroglih obletnic. 1 Prof. dr. Mirta Koželj, dr. med., Klinicni oddelek za kardiologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinicni center Ljubljana, Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana; Katedra za interno medicino, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana. intervjuji z bivšimi uredniki medicinskih razgledov irena Preložnik zupan1 (urednica od leta 1987 do 1989) 1. Kaj vas je spodbudilo k pridružitvi Medicinskim razgledom? V mojem casu študija na Medicinski fakulteti je bil kar privilegij, ce si se uspel umestitimedurednikevMedicinskihrazgledih. Spomnimse,dajetožepredmenojuspelomoji dobriprijateljiciBarbariSalobir,sedanjispecialistkipulmologijevUKCLjubljana,insem seveda morala cim prej tudi jaz na to pot. Tam je bila dobra družba, samo delo pa je prineslo tudi veliko novega znanja. 2. Je med vašim clanstvom potekal uredniški proces kaj drugace kakor danes? Takrat nismo bili tako elektronski kot sedaj in smo medsebojno komunicirali po klasicni pošti. Neštetokrat sem prehodila pot od Medicinske fakultete pa do Centralne pošte na Copovi ulici. Ko si nekaj zakljucil in poslal, si bil vesel in si vedel, da imaš nekaj casa do ponovnega prejetja odgovora. Naucila sem se vsa korekturna znamenja, ravno pred kratkimsemjihspetnašlavmapahobpospravljanjupolic. Vednojihzveseljempreletim.Kljub vsemu delu, ki smo ga opravljali poleg rednega ucenja, sem imela obcutek, da je tempo življenja znosen, da vse zmorem, danes pa niti vsej elektronski pošti ne sledim vec :) 3. Vam je delovanje v društvu kasneje pomagalo pri poklicni poti? Vsaka izkušnja v življenju je koristna in vsekakor zame tudi delo v Medicinskih razgledih. Nikoli nisem razumela kolegov, ki jim ni bilo kristalno jasno, kako oblikovati takšen indrugacenclanek.Jazsemnaneknacinstemzraslaoziromajetorasloobmojemrazvoju. 4. Kateri je vaš najljubši spomin na leta v Medicinskih razgledih? Težko bi rekla, da najdem samo enega. V Medicinskih razgledih sem imela vedno dobro družbo, lepo smo sodelovali. Nisem imela obcutka, da nam je bilo kaj težko. Tudi zabavati smo se znali. 5. Na kateri dosežek takratnega uredništva ste najbolj ponosni? Poleg rednih številk revije tudi na ogromen seznam publikacij, ki smo jih vzporedno izdali v Medicinskih razgledih. 6. Menite, da bi morali med zdravniki v vecji meri spodbujati raziskovalno delo? Kako bi to storili? Tisto, kar opažam skozi vso svojo kariero v medicini, je premajhno sodelovanje. Nikoli samalivmajhniskupininemorešbititakouspešen,kotcesepovežemedsebojvecstrokovnjakov z razlicnih podrocij. Vsak prinese s seboj v skupino nekaj sveže energije, svežegavetra, svojeideje,širino,znanje,iskrivost,novekontaktedomainvtujini,iznajdljivost, nov pristop,novpoglediz drugegazornegakota,intoskupajlahkoobrodicudovitesadove. Nevošcljivost, skrivanje, ljubosumje, sovraštvo ne sodi v raziskovalno skupino. Vendar je to morda kar slovenski problem, ne samo v medicini. Spodbujati je treba ne samo raziskovalno delo, ki je temelj razvoja vsake stroke, temvec sodelovanje razlicnih strok v raziskovanju. In tudi sodelovanje z raziskovalci v tujini. 1 Prof. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., Klinicni oddelek za hematologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinicni center Ljubljana, Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana; Katedra za interno medicino, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana. Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: Iz Slovenije je na delo v tujino odšlo tudi ogromno naših kolegov, zdravnikov, za katere sem prepricana, da so/bodo v vecini veseli vsakega povabila k sodelovanju. 7. Kako ste si predstavljali prihodnost društva v casu vašega študija? Morda takrat nisem kaj dosti razmišljala o tem, vendar iskrene cestitke za tako uspešno delo, ki ga opravljate še naprej in sledite vsem trendom uredniškega dela. 8. Kaj bi želeli danes videti v prihodnosti društva? Vztrajno delo naprej. Glede na število vseh urednikov sedaj in v preteklosti sem prepri- cana, da prave energije v pravi smeri ne bo zmanjkalo. Dobre ideje vedno najdejo pot. 72 Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: 73–76 uredništvo medicinskih razgledov – danes in jutri uredniŠtvo danes kdo je urednik medicinskih razgledov? UredništvoMedicinskihrazgledovsestavljamoštudentkeinštudentimedicineindentalne medicine, ki se vanj uvrstijo po uspešno opravljenem izbirnem postopku. Zaradi narave delavuredništvujeizbirnipostopekMedicinskihrazgledovmedštudentskimidruštviedin- stveninizjemnopomembenzaohranjanjenjegovekakovosti.Odurednikovsenamrecpri- cakujeredna udeležbanasestankih in aktivno opravljanjeuredniških obveznosti, saj je le tako možno zagotoviti nemoten izid številk, pripravo številnih zbornikov in študijskega gradiva. Polegtegamorabitiuredniktudinatancen,samoiniciativeninimetidoberobcutekzajezik. Dobroje,ceimakandidatvsajnekajosnovnegaznanjaoraziskovanju(vnasprotnem primeru ga bo v uredništvu še pridobil oz. nadgradil) in željo po ucenju. Zaželeno je, da urednik Medicinskih razgledov ostane v uredništvu do konca svojega študija, saj je za usvojitev vešcin urejanja (tudi s spoznavanjem medicinske terminologijeinosnovraziskovalnegadela) potrebnovelikocasa,pravtakopaimajoboljizkušeni starejši uredniki pomembno vlogo pri uvajanju in ucenju novih clanov. Izbirni postopek novih urednikov sestavljajo priprava življenjepisa in motivacijskega pisma ter intervju, ki je lahko izveden v vec krogih. Namenjen je predvsem pogovoru o pripravljenosti kandidatov za trajno in aktivno sodelovanje ter za odkrivanje njihovih izkušenj, spretnosti in ambicij. Na intervjuju kandidatu tudi predstavimo razlicne aktivnosti uredništva, uredniški postopek ter funkcije v društvu, kar je lahko dobro izhodišce za razmišljanje bodocih urednikov o podrocjih, na katerih bi želeli delovati (npr. tehnicno uredništvo, odgovorno uredništvo, glavno uredništvo, vodenje zbornika, organizacija kongresa, promocija, vodenje socialnih omrežij…). Na intervjujih v zadnjih letih kandidatiprejmejotudiprimerprispevka,kiganatoposkusijoureditiinonjemnarazgovorurazpravljajozuredniki. Natanacinjimomogocimoboljšiuvidvdejanskodelourednika, tako pa lahko sprejemejo tudi bolj informirano odlocitev glede pridružitve uredništvu. Pozakljucenihintervjujihsenarednemsestankuuredništvapogovorimookandidatih, pri cemer upoštevamo tudi vtise po prebranih življenjepisih in motivacijskih pismih ter se z glasovanjem odlocimo o sprejetju novih clanov, ki se nam pridružijo že na naslednjem sestanku. Vsakemu novemu clanu je dodeljen mentor, ki ga uvede v delo urednika in njegovo vlogo v uredništvu. Predstavitev uredništva V študijskem letu 2021/22 šteje uredništvo Medicinskih razgledov 22 aktivnih clanic in clanov,kiobiskujejovseodprvegaletnikadoabsolventskegaleta. Uredniškisestankipotekajo enkrat na dva tedna in so datumsko doloceni že na zacetku študijskega leta. Poleg njihsozaurednikeobveznatudiizobraževanjaznotrajuredništva. Posebnefunkcijeznotraj uredništva imajo glavni urednik, odgovorni urednik in tehnicni uredniki, drugi uredniki pa prevzemajo tudi funkcije, ki niso neposredno povezane z revijo (npr. organizacijo kongresov, komunikacija pri izdajanju zbornika itd.). Glavni urednik, ki je hkrati predsednikDruštvaMedicinskirazgledi, skrbizanemotenodelovanjevsehdejavnostiznotrajdruštva, izpolnjevanjenjegovegaposlanstvainkakovostdelavuredništvu. Odgovorniurednik uredništvo medicinskih razgledov – danes in jutri sprejema clanke v uredniški postopek, jih dodeljuje urednikom, pregleda vsako številko predizidominposkrbizaorganizacijoizobraževanj.Zaželenoje,dajeglavniurednikvuredništvu prej opravljal že kakšno drugo funkcijo, povezano z revijo, odgovorni urednik pa vsaj funkcijo tehnicnega urednika. Ceprav imajo tehnicni uredniki pri nekaterih drugih uredništvih le vlogo koncnih urejevalcev, ki poskrbijo za zunanjo obliko, so pri nas klju- cen clen uredniškega postopka. Predstavljajo namrec vez med tiskarno, graficnim prelomom in uredniki, ob tem pa poskrbijo tako za oblikovanje besedila kot ponoven uredniški pregled besedila. Ker pregledajo ogromno število besedil, obenem pa se ukvarjajo tudi s poenotenjem terminologije in podobe prispevkov, z delom hitro obogatijo svoje izkušnje in so v izjemno pomoc svojim kolegom. uredniški postopek Uredniški postopek revije Medicinski razgledi je že dolga leta pretežno nespremenjen in je usmerjen predvsem v zagotavljanje strokovne in jezikovne neoporecnosti in oblikovne preglednosti objavljenih prispevkov. To zagotavlja zapleten in zamuden, a kakovostenuredniškipostopek –vsakosprejetobesedilojenamrecpregledanovsajsedemkrat (najveckrat še veckrat). Sprva ga pregleda odgovorni urednik, nato urednik, recenzent, oba lektorja, tehnicni urednik, po prelomu pa urednik in avtor, navzkrižni urednik, zopet tehnicni in nazadnje še odgovorni urednik. Prispele clanke najprej pregleda odgovorni urednik, ki poleg okvirne ocene njihove strokovnostimedbranjemrazmišljaociljnipublikiMedicinskihrazgledovinprimernosti prispevka zanjo – to so v prvi vrsti študentke in študenti vseh letnikov študija medicine indentalnemedicine,družinskizdravnikiterspecialistiostalihpodrocijmedicineindentalne medicine. Pomembno je tudi, da prispevek vsebuje vse kljucne elemente (v raziskovalnih prispevkih je to razclenitev na izhodišca, metode, rezultate in razpravo, pri preglednih prispevkih in predstavitvah primerov pa na uvod, jedro in zakljucek) ter da v njem ni zaslediti sledi plagiatorstva katerekoli vrste. Prispevek, ki je sprejet v uredniški postopek, nato pregleda urednik, ki se osredotoci na mikro- in makrostrukturo prispevkainvnosuredniškihpopravkov. Pouskladitvahzavtorjiinsprejetjupopravkovsledi dvojnosleparecenzija,kijetemeljnidel uredniškegapostopkainnajpomembnejšaovira pred sprejemom prispevka v objavo. Po prejeti recenziji A je prispevek sprejet v objavo, prejme slovensko in angleško lekturo, nato pa je uvršcen na seznam za objavo v številki. Pri vsakem od urejanj je besedilo poslano avtorju v pregled. Poopravljenilekturijeprispevekpripravljenzaobjavovštevilki. Urednikgapošljeteh- nicnemuuredniku,dagašeenkratpregledainpoenotizostalimiprispevkištevilke.Kotehnicniurednikponovnouredi vseprispevkeinurednikupodapovratno informacijookakovostinjegovegaurejanja, soprispevkiposlanivprelomoz. vgraficnooblikovanje. Graficno oblikovan prispevek nato zopet pregleda prvotni urednik in ga pošlje avtorju. Ko uskladita zadnjo razlicico, ga pregleda še navzkrižni urednik (nekdo, ki clanka še ni videl), ki ga posreduje tehnicnemu uredniku. Ta zopet pregleda prispevek, po pregledu pa ga posreduje odgovornemu uredniku, ki natancno pregleda koncno razlicico in vsem poda povratno informacijookakovostiurejanja. Kosovsipopravkivnesenivdrugihkorekturah,tehnicni urednik te spet pregleda in jih, ce je potrebno, pošlje v tretje korekture, drugace pa v tisk. kakšne izkušnje in znanja dobi urednik medicinskih razgledov? DelovuredništvuMedicinskihrazgledovomogocaurednikompridobivanještevilnihnovih medicinskihznanj,medbranjeminurejanjemclankovpamimogredepridobijodoberobcu Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: tek za pisanje znanstvenih prispevkov. Med urejanjem so namrec ves cas osredotoceni na strukturo in preglednost prispevka, logicen potek vsebine ter znanstveni nacin pisanja z ustreznim navajanjem virov. Pridobijo vešcino urejanja mikro- in makrostrukture prispevkainspoznajoosnoveznanstvenegaraziskovanja,predvsempasposobnostodkrivanja napak, ki se pogosto pojavljajo v raziskovalnih prispevkih. Poleg tega se naucijo veliko o slovenski medicinski terminologiji ter aktivno sodelujejo pri njenem uvajanju in uveljavljanju. Ob novih terminih ali ob težavah, v katerih se znajdejo, se posvetujejo zuredništvomnauredniškemsestanku. Spoznajozapletenpostopekodprejemaprispevka do izida številke, ki ga kot odgovorni ali tehnicni uredniki lahko tudi samostojno vodi- jo,karzahtevavelikoorganiziranostiinodgovornosti. Znatendeldelaurednikapredstavlja komuniciranje z avtorji, recenzenti in ostalimi clani uredništva, pri cemer je potrebno veliko potrpežljivosti in prilagodljivosti vseh vpletenih. Pridobivanje znanj v uredništvu omogocimotudizmentorstvom,stalnimiizobraževanji,razpravaminauredniškihsestankih in povratno informacijo tehnicnega in odgovornega urednika ob vsaki številki. VsiurednikiMedicinskihrazgledovsoaktivnitudivštevilnihdrugihprojektihvsklopu medicine ter onkraj nje. Uredniško delo opravljajo v svojem prostem casu, kar poleg številnih študijskih obveznosti ni lahka naloga. Vsi se med delovanjem v uredništvu so- ocajo z raznimi težavami in casovnimi stiskami, ki pa jih vsakic znova obvladajo in tudi na ta nacin pridobivajo izkušnje, ki jim bodo mocno koristile na njihovi poklicni poti. PriHodnost uredniŠtva Vuredništvubomotudivprihodnostinegovalislovenskomedicinskoterminologijoinskrbeli za objavljanje kakovostnih strokovnih prispevkov, zbornikov in ucbeniških gradiv. alumni clani Že pred casom se je pojavila tudi ideja o tem, da bi znotraj društva ustanovili tudi sekcijo za alumni clane, pri cemer bi uredništvo seveda ostalo povsem neodvisno in kakor vedno do sedaj – študentsko. Aktivnejše povezovanje z bivšimi uredniki se nam zdi smiselno zaradi vec razlogov. Ker si želimo vec casa in sredstev nameniti izdajanju ucbeniškegagradiva, bivšiurednikipasopogostotudipedagoškidelavci,zaposleninafakulteti, bi sodelovanje z njimi lahko predstavljal idealen most med uredništvom in posamezni- mi katedrami, ki bi želela izdati ucbeniško gradivo. Poleg tega se z odhajanjem urednikov iz uredništva izgublja tudi znanje, ki ga imajo. Vsaka generacija uredništva se je že znašlapredtežavo,kisojovpreteklostirevijerešilivsajnekajkrat,asoserešitvezdiplomiranjem študentov in poslavljanjem od uredništva izgubljale. digitalizacija arhiva Žedlježelimovuredništvuizvestidigitalizacijocelotnegaarhivainrazvrstitevtegavsmiselne kategorije (po vzoru razvrstitve in kazala, ki so ga pripravili ob 20-letnici revije). V tej smeri smo že naredili prve korake, saj vemo, da ima arhiv tudi zgodovinsko vrednost. založniška dejavnost Eno izmed naših poslanstev je tudi zagotavljanje ucbeniške literature. Povezava študentskega uredništva z bogato tradicijo z založniško dejavnostjo fakultete je lahko uni- katna priložnost za Medicinsko fakulteto v Ljubljani, in sicer tako v evropskem kot svetovnemmerilu. Trenutnoucbeniško gradivonafakultetije za nekatera podrocjasicer uredništvo medicinskih razgledov – danes in jutri lepo urejeno, veliko podrocij pa je takih, da so ucbeniki zastareli, slabo tehnicno in jezikovno urejeni, terminološko nepoenoteni, nesistematicni ali pa jih sploh ni. V letu 2020 smo se povezali z Inštitutom za fiziologijo in poskusili zapolniti vrzel vslovenskiliteraturispodrocjafiziologije,nakaterožedljeopozarjajotudi študenti. Ker jebilopisanjelastnegaucbenikatakratskorajdanemogoce,smoposkusilipredlagatiprevodGuytonovefiziologije, zakateregasmosesprvotnozaložbožedogovarjaligledeavtorskihpravic. Nažalostkljubpripravljenostimariborskihfiziologovzapomocpriprevajanju in 440 mnenjem (od tega jih je 75% odgovorilo, da bi se, ce bi imeli slovensko razlici- co, raje ucili po knjigi kot po zapiskih), ki smo jih z anketnim vprašalnikom pridobili od študentov, prevoda najverjetneje ne bomo dobili – smo pa z Inštitutom trenutno v dogovarjanju glede usklajevanja terminologije in izdajanja študijskega gradiva za študente. V uredništvu smo zastavili tudi jasen nacrt glede naše prihodnje založniške dejavnosti ucbeniških gradiv. Ustanovili smo skupino, ki se bo posvetila le pripravi in izdajanju ucbeniškega gradiva. Skupina bo izvedla tudi raziskave med študenti obeh fakultet inugotovilapotrebeposlovenskištudijskiliteraturi. Obenembopovzorutujihindoma- cih pripravljena tudi enotna oblika za izdajanje ucbenikov (poleg te tudi enotna graficna podoba), pri cemer se bomo prav tako opirali na mnenja študentov (Se jim zdi v ucbeniku na koncu smiseln povzetek poglavja? Bi želeli imeti na koncu poglavja dodana vprašanja za usmeritev pri študiju?). Pri oblikovanju enotne oblike (ki bo seveda prilagojena podpodrocjem klinicne in predklinicne medicine) bodo vkljuceni tudi pedagoški delav ci. Pri graficni zasnovi se nameravamo obrniti tudi na študente drugih fakultet. Pooblikovanjuenotnihsmernicopripraviucbeniškegagradiva,utemeljenihtudizliteraturospedagoškegapodrocja, bomopripravilinavodilazasodelovanjezaavtorje,dajim olajšamo proces pisanja in priprave besedila za objavo ter da bodo kakovost, poglobljenost in oblika posameznih poglavij enotne. Pomemben in inovativen del te založniške dejavnosti bodo predstavljala tudi dopolnilna gradiva k ucbenikom. Pri tem se nam zdi kljucna vpeljava ucbeniku prilagojenega nabora vprašanj, ki bi ga pripravil pedagoški delavec in bi zajemalo predvsem osnovna dejstva,kijihmorapoznatištudent(torejnemehanizmov,ampaklepodatkov). Takavprašanja bi nato zbral, uredil, digitaliziral in po poglavjih uredil urednik. Študentu bi bila predstavljenavobliki,kiomogocapospešenoucenje(angl. spacedrepetition,vslovenšcini sezatometodouporabljajotudiizrazi ponavljanjespresledki,postopnoucenjeitd.). Taoblika ucenja je sodobna nadgradnja slavnega izreka Repetitio est mater studiorum, študentu pa bo omogocila, da manj casa porabi za ucenje osnovnih dejstev in vec casa za povezovanje teh dejstev pri mehanizmih bolezni ali zdravljenja. Uporabljajo jo študenti povsod po svetu (najveckrat s programom Anki ()) in je zelo podobna ucnim karticam z vprašanjem na eni in odgovorom na drugi strani. odprti dostop Daneszaložniškadejavnoststremiktemu,dabibilocimvecznanstveneprodukcijevodprtem dostopu. To pa za revije lahko pomeni tudi tveganje, saj ni nujno, da bodo narocniki ostali naroceni na fizicno kopijo, ce je hkrati na voljo tudi digitalna na spletu – tudi pri Razgledih smo odvisni od sredstev, ki jih dobimo od narocnin. Vseeno si želimo in delujemo v smeri, da bi bili naši prispevki hkrati vedno brezplacno na voljo tudi v digitalni obliki. Gašper Tonin, glavni urednik Gaja Markovic, odgovorna urednica 77 Študentski medicinski raziskovalni kongres 2022 3 Editorial 5 Medicinski razgledi and Slovenian Medical Community – Borut Jug 9 The Mission of Medicinski Razgledi (1962–2022) and of Scientific Research at the Faculty of Medicine at the University of Ljubljana– Zvonka Zupanic Slavec 17 Research Question – Gašper Tonin, Polona Selic - Zupancic 21 The Writing of a Prešeren Thesis and Mistakes to Avoid – Ksenija Geršak 27 Academic Research after Medical Degree – Practical Advice – Živa Drakulic Gorše, Nik Krajnc, Samo Roškar 35 Slovenian Language in Scientific Articles and the Role of the Slovenian Medical Dictionary – Mateja Legan, Naneta Legan Kokol 39 Terminology, Terminological Resources and Terminological Counseling – Mojca Žagar Karer 47 Medical Terminology and Term-formation Processes – Gašper Tonin 63 Interviews with Former Editors of Medicinski razgledi 73 Editorial Board of Medicinski razgledi – Present and Future– Gašper Tonin, Gaja Markovic ISBN 978-961-6260-25-1