Dragi poljubi Caatitlijv meščan južnobrazilijanakega meata ^omingo je šel zgodaj zjutraj proti svoji trgovini. Naenkrat se mu približa mlado dekle, ga milo pogleda in že ga drži za vrat in ga poljubuje. Starejši goapod je bil skoraj ob sapo. Klobuk mu je padel z glave. S težavo se }•*¦ obranll vsiljivih poljubov. Llkl blisk je lepotica izginila. Prav vese'. radl nenadnega dogodka je goapod nadaljeval poi. in je sreCal svojega prijatelja in mu zaupal najnovejši doživljaj. Prijatelj je bll ravnokar iato doživel ln s prav isto gospico. Go- apoda sta šla naprej in se pogovarjala. Njuno najboljSe razpoloženje ae je na mah Izprevrglo v najbolj alabo voljo, ko ata ugotovila, da jima manjkata zlati žepni uri in denar. Strastni poljubi ao se vaekakor izplačali mladi in pretkani tatici. »Stari Ja^aiikar pravi, da je na vrhu Ojstrca srebrno kegljišče z zlatimi keglji.« »In za onega Silvestra, ki je v Crnem grabnu tistega romarja ubil, pravijo, da je zaklet in da mora v podobi črnega bika na Ojstrcu živeti.« >Anza, ali si ga videl, črnega bika?« »Videl ga nisem, čul pa,« je potrdil grofov jagar, zastrmel in dal tak glas od sebe, da je šlo vsem do mozga: »Jooojuuujo!« Potem si je potegnil klobuk na ušesa, treščil skozi vrata in zdirjal v les. Tu se je usedel na kamen in se zagledal proti Ojstrcu. V krčmi je vse utihnilo. Mladi ljudje so se v zadregi ozirali. >Kam ga je odneslo?« »Kaj počne?« so se spraševali. »Za norca nas ima,« je pogodrnjal sodnikov Lavrinc. »Ničesar ni ne videl ne čul na Ojstrcu. Vse, kar pravi, je prazna slama.« Temu so vsi oporekali. »Ti, Anza ve nekaj. Anza ti ve stvari, v katerih se nam še sanja ne.« »Anza tudi zna nekaj. Kar ti on stori, tega drugi ne morejo.c »Oblast ima nad ljudmi in živalmi.« Tako so se kresale besede sem in tje, vse pa so se sukale okoli grofovega jagra. Zato pa je tudi bilo vzroka dovolj. Že kar, ko se je prvič prikazal v Šmarju, so ga obdale skrivnostne govorice. Mlad je bil, močan in lep mož in nekaj tujega je bilo na njem. Nihče ni prav vedeL odkod je. Toliko so izvedeli, da je bil brez staršev in da ga je vzredila Kančeva Cenca, ki je bila sestra Gašparja Petrača. Ko pa je bil devet let star, je ušel z nekim cirkusom in se dolga leta potepal po svetu. Kaka tri leta bo, ko ga je grof spravil sem v te kraje in ga postavil na Veliko planino za svojega lovca. Na Veliki planini je bil dotlej star logar, ki delu ni bil več kos; zmerom manj je bilo gamsov in na koncu jih je bilo komaj še kakih petdeset. Novemu lovcu je grof naročil, da mora lovišče bolj zavarovati, poleti pa tudi dovolj planinske trave nasušiti, da bi v hudih zimah mogel divjad krmiti. Mladi lovec Anza je svoje tako zvesto opravljal, da se je v dveh letih število gamsov že početverilo. Bil je izvrsten strelec in je iztrebil, kar je bilo ujed, posebno jastrebe in di>je mačke; pa tudi divjim lovcem je vzel veselje in pogum, da bi še hodiii v njegov revir. . Večidel je prebil gori za Hudimi pečmi pri svojih gamsih. Tam si je pod neko pečjo postavil kočo. Med ljudi pa je šel redko in 'e r^dko ga je kdo videl. Nikoli nisi vedel, ali je doma ali zdoma. Divji lovci so se izpočetka še plazili tod okoli; toda zdaj je dobil ta kak strel v nofo, zda.i ta v ramo, ne da bi začul poprej kal: '-'"c, niti ne. da bi videl, odkod strel pri- haja. V Zgornji Beli so si celo pripovedovali, da je dva ubil. Pa ni bilo res; ne enega ni drugače ko samo oplazil. Bilo pa je tudi to dovolj; tak glas je šel naokoli, da si noben divji lovec in sploh noben človek ni več upal na Veliko planino. Čudne reči so ljudje pravili o tem, kako moč da ima grofov jagar nad gamsi. Ti niso bežali pred njim, ampak so šli za njim kakor čreda koz. Večkrat bi kdo videl, kako so se gnetle okoli njega in mu lizale sol z roke. Če jih je počohal, so si drgale glave obenj ali pa ga po licih oblizovale. Klical jih je po imenu in se pogovarjal z njimi kakor z ljudmi. Znal jih je tudi iz sosednjih lovišč privabiti. še druge reči so bile, zaradi katerih so toliko govorili o njem. Prelezel je najvišje skalnate vrhove, za katere so takrat dejali, da jih človeška noga ne more doseči; gori pa je vriskal tako na moč in tako po svoje, da je bilo njegov grozotni glas čuti ure daleč. Po štirinajst dni ali še več ga včasih ni bilo na spregled; potem se je kar iznenada prikazal v krčmi na Fužini in je zabaval vse goste. Znal se je šaliti ko nihče drug, gosti ie znal in peti in rajati — rajal ni rad —, da mu ni bilo para; bril pa si je norce iz vseh in vsakogar, iz božjih in človeških reči. Naiboli so ga občudovali zaradi njegovih čarovnij. Naučil se jih je pri cirkusu, kjer se na take spretnosti razumeio. Ti preprosti hribovci pa so bili trdno prepričani, da je pravi coprnik. Mlade ljudi je kar vleklo k njemu, ker je bil zares postaven ko noben drug, drzen je bil in znal je toliko, posebno pa še, ker je bilo nekaj skrivnostnega na njem. Videz je bil, da jih je hotel nase prikleriiti, naj bi ga občudovali in častili. Dekleta, seveda, ta so se kar trgala za njega. Prijazen je bil sicer z vsako, pa je eno bolj Vo drugo vlekel za nos. Edino Špela morda, krčmarjeva hči, ta bi bila mogla reči, da sta si kaj več. Špela je bila životna, drzna deklina, stara kakih trideset let, rdečelasa, z zelenkasto modrimi očmi in pegavimi lici. Njo je imel baje rad. Večkrat pa se je zgodilo, da se je zaničljivo zadrl na njo ali pa jo prav surovo pahnil od sebe. To pa je dekle le še bolj vžgalo, da je še bolj silila za njim. Tudi nocoj je šla za njim, ko je tako nenadno zbežal, in je ostala delj časa pri njem v gozdu. Vrnila sta se z roko pod roko, šaleč se in smejoč. S hruščem in truščem so ju pozdravili v krčmi: »Živio Anza, živio!« »Prav, da si se vrnil! Od dolgega časa smo že jeli dremati.« »Godci skup! Dajmo še eno!« »Alo, dečle na raj!« »Nak! Pijmo še prej, pijmo!< »Da se bo kri zagrela!« »Od te pasje brozge! Sara boljega!« je blebetal krčmar. če nimaš kaj P»J» (Dalje sledi.)