V VRTCU JELKA
Tudi ta oblika se obnese
Vsi otroci, ki obiskujejo malo šolo, so nekaj dni preživeli na smučkah in sankah
Tistega dne. ko so bili na Planici poskusni poleti, so na Ulovki, na smuiiiSčih vrhniške industrije us-nja, tudi tekmovali. Ne odrasli, pai pa 6-letni otroci, Bilo jih je veL kot sto. Bili so to otroci iz vseh enol WO Jelka, med njimi tiidt nekaj tistih, ki niso v rednem varstvu vrt-ca. Razdeljenl v skupine so se po-merili v slalomu in smuku. Tekmo-vali so tudi sankači. Izkazali so se in dobili nagrade: knjige in kot »od-ličje- lepo izdelano snežinko.
Marsikalen olrok je prikrajšan za zimske radosti, ker nima ne smučk in ne sank. To dejstvo je bilo vodilo za razmišljanje in ukfepanje. V VVO Jelka so sktenili: vsi otroci, ki obi-shu(B{o malo šolo. moraio neka{ dni zapovrstjo preživeti na smučkah in sankatr Toda kje? Pa je ena od lovarifitc omenila Ulovko. Refieno - storjeno. Najprej ogled kraja. ugotovitev, da sta teren in mala vlečnica prikladna in vama. Potem še dogovori z upravnikom planin-skega doma, ki je z razumevanjem popustil pri ceni za vlečnico (od 1.500 na 500 din) ln dat na voljo tudi prostor za stirambo smučk In sank. Razumevanja pa ni bilo na občtnski telesno vzgojni organiza-ciji, ki kljub prošnjam m dala tre-nerja. Nič zato. Med vzgojiteljicami je nekaj prav dobrih smučark. {Tre-ner je bil navzofi le na tekmovanju).
Od 2. pa do 13. marca sla dva avtobusa vsak dan ob 815 popelja-la rta Ulovko 115 do 120 olrok. ki jih jespremljalo 11 do 14 vzgojiteljic in varuhinj. Tu pa tam se je z njimi popeljal tudi kateri od staršev. de-dekali babica.
Nekega dne s«a se z ravnateljico VVO Jelka Darinko Maraz pridruzili olrokom. V avtobusu je bilo veselo. Otroci so prepevali, si pripovedova-li Sate, si delili krhlje pomarani, kekse ali bonbone. Po prihodu na Ulovko so se razdeliN v skupine - 7 smučarskih (po znanju) in 5 sanka-ikih. Brez kakršnega koli preriva-nja so pohiteli k shrambi, si nadeli smučke. pripravilt sanko {last posa-meznika ali vrtca). Taho na smufi-kah kakor tudl na aankah so biii pritrjeni raznobarvnl trakovl (raz-poznavni znaki posameine skupt-ne). Pravilno opremljene so se nato skupinice podale pod vodstvom vzgojiteljic vsaka na svoj leren.
Sankališče je na čudovili, sončni in zeio pregledm jasi za kmetljo. Ne ptevet strme vzpetine so dale ob-Čulek varnosti. Na obrazih otrok ni bila opazna napeiost zaradi strahu. Hrabro so se spuščali po bregu in spretno zavirali na pravem mestu. Ko so se navelitati sankanja so se sproSčeno igrali all kaj raziskovali. Veselo je bilo opazovati skupinico, ki )e Iz sank sestavrla vlak in se z veliko vztrajnosljo Irudila. da bl ga spravila na breg, Zaman. Vlak je ka/ kmalu zdrknil in »iztiril*. Smeha in veselih vriskov je ob lem bilo na praiek.
Smuiišie pa je nudilo drugaCno pobodo Otroci so resno in zavzelo sladili navodilom vzgojiteljic in tudi motiti se niso dali, te sem jlh kaj vpražal. Odgovori so biti kratki. Ma-la Mateja: -Jaz najraje vozim sla-iom-, -Zakaj?- -Rada bi smuiala kot Maieja Svel.- Vsak otrok ima svojega vzornika. Kdo je vzornik nadebudnemu Mibcu. kt 56 najraje spopada s smukom. >Jaz se upam tudi tja gor-, je dejal *n s palico pokazal na veliko strmino, na kate-ro seveda ni smel
Prišel je čas odhoda. Se pred njim so se otroci okrepčali s toplim planinskim iaiem, s polno meda m timon. čaj so vsak dan pripetjali s seboj v velrkrh termo posodah. V aviobusu je spet vladaio veselje. Še pred 13. uro so otroci, preoblečeni in Cistih rok, že sedeli vsak v svoji enoti, ob pogrnjenih mizah Kosilo je vsetn orav dobro teknilo
Kaj pa vzgojiteljice? Vodja vleč-nice: -Zlate punce! Edine doslej. ki nenehno in dosledno delajo s sku-pino otrok!- Malo besed, ki pa veli-ko povedo.
EDA KOMAVLI