R. Nahtigal:
Starocerkvenoslovanski evhologij.
Ko je Miklošič v uvodu k „Altslovenische Formenlehre in Paradigmen" (Wien 1874, str. XIII—XIV) določil kanon svojih „panonskih" spomenikov, je med spomenike, pisane z glagolico, postavil poleg zografskega evangelija, Kločevega glagolita, marijinskega evangelija, Assemanijevega evangelija, odlomka ohridskega evangelija in macedonskega lista s homilijo Efrema Sirca na zadnje, sedmo mesto še odlomek treh listov, ki ga je nazval „die Liturgie von Sinai" in ki sta ga pripeljala 1. 1853 s Sinaja arhimandrit Porfirij Uspenskij in N. P. Krylov, prvi dva lista, drugi en list odlomka. Opisal in izdal je te tri liste kot „otryvki iz služebnika", kakor znano, Sreznevskij v „Drevnije glagoličeskije pamjat-niki" (Petrograd 1866, str. 243 si.), a natisu v glagolici in v cirilski transskripciji sta priložena tudi Iitografska posnetka dveh listov (med faksimili N» XIV a — b s po dvema stranema), in sicer po kontekstu drugega in tretjega lista. Nahajali so se ti listi pred vojno deloma v petro-grajski „Publični biblioteki", deloma v knjižnici Sreznevskih.
Miklošičev kanon je podlaga študij R. Scholvina „Beiträge zur Declination in den pannonisch-slovenischen Denkmälern des Altkirchenslavischen" (Arch. f. slav. Phil. II 1877, str. 483 si.) ter O. Wiedemanna „Beiträge zur altbulgarischen Conjugation" (Petrograd 1886, str. 1 sl.), le da je zadnji mogel razširiti svoja opazovanja še na Geitlerjevi izdaji sinajskega evhologija in psalterja, ki sta izšli 1. 1882. in 1883. Umevno je, da podaja tedaj tudi Jagic v „Speci-mina linguae palaeoslovenicae" (Petrograd 1882) v šestem oddelku str. 29 „Otryvki bogoslužebnih knig" tri odstavke
iz omenjenega odlomka, ki ga imenuje „sinajskij trebnik", ter del kijevskih odlomkov misala (ohridski odlomek je izpuščen, a Geitlerjevih izdaj še ni bilo).
Ko je 1. 1882. Geitler pridružil prejšnjemu kanonu starocerkvenoslovanskih spomenikov še sinajski evhologij, se mu je takoj vrinila misel o bližnji sorodnosti evhologij-skega kodeksa z liturgičnim odlomkom. Na str. VI pravi: „Meni se čini, da je to pismo (seil, v evhologiju) ono isto, kojim je pisan malen glagolski fragmenat, kojemu Sreznev-skij nadjenu ime služebnika, pače da je tako zvani služebnik samo dio sinajskoga trebnika." Do te misli ga je dovelo primerjanje posnetka Sreznevskega z lastnim iz kodeksa, pa je opazil, „da se format, broj redaka, karakter pisma i svakoga pojedinoga poteza, a i interpunkcija obajuh ru-kopisa posvema slažu. Pače i nalazište je isto ... I što se sadržaja tiče, bit če krivo tako nazvani služebnik bez dvojbe dio trebnika" (ib. str. VI—VII). V podrobnostih navaja na to „samo nekoliko slova, kojih osobiti oblik karakteriše i pismo ,služebnika' i trebnika". Obširnejše razpravlja Geitler o paleografskih posebnostih obeh spomenikov v velikem delu „Die albanesisehen und slavisehen Schriften" (Wien 1883), kjer je govor tudi o potezah, ki se v uvodu k izdaji evhologija ne spominjajo, n. pr. o pisavi m na str. 112 i. dr. V zaključku pa pravi zopet (str. 182): „Das aus drei Blättern bestehende fragment des sogenannten služebnik ist nach meiner Ansicht nur ein theil unseres euchologiums. Alle besonderheiten der schrift, alle äusseren eigenschaften, format, anzahl und länge der Zeilen, interpunetion und Orthographie, stellen das von Sreznevskij mitgetheilte faesi-mile, den unrichtig so benannten služebnik und das sinaitische euchologium als eine handschrift hin. Das fragment enthält unter anderem ein officium des heiligen Basilius, und ein solches officium war auch ein theil des griechischen euchologiums." Tudi v uvodu k izdaji evhologija pravi (str. XVI): „Tako zvani ,služebnik' sadržaje službu svetoga Vasilija."
Geitlerjevemu mnenju o sorodnosti obeh rokopisov je pritrdil Jagič v oznanilu izdaje kodeksa (Arch. f. slav.
Phil. VII 126 sl.): „(Geitler) fand u. a. zu den drei bei Sreznevskij abgedruckten Blättern noch weitere 106 als Bestandteile eines liturgischen Buches, welches nach der üblichen Nomenclatur der orthodoxen Kirche mit dem Namen „Trebnik" bezeichnet wird . . . Die drei schon früher herausgegebenen Blätter scheinen der ersten (nicht vorhandenen) Hälfte des Ganzen angehört zu haben, sie sind nach der von Sreznevskij an seiner Stelle gegebenen Analyse zu urtheilen, dem liturgischen Buch „Službenik" entnomen . . . rdas bei Sreznevskij gegebene Fascimile stellt ja dieselben Schriftzüge dar, die wir in der Beilage zur Ausgabe Geitlers wiederfinden." Oznanilo izdaje evhologija v Listy filologicke (XI, str. 390 sl.) pričenja Polivka z besedami „Již r. 1853 privezeny byly ze Sinajskeho klaštera tri listky vytržene z jakehosi služebnika čili trebnika", pa opozarja glede medsebojne zavisnosti obeh rokopisov na mnenje Jagičevo in Geitlerjevo. Polivka poudarja tudi literarno-historično vrednost sinajskega evhologija ter pripominja brez zveze z odlomkom (str. 394): „Euchologium obsahuje dve časti, totiž služebnik, t. j. cirkevni knihu, podle niž se služby boži jak ranni tak i nešporni vykonävaji, i trebnik, t. j. knihu, podle niž se vykonävaji cirkevni obrady na pr. svä-tosti, pohrby, sveceni vody a pod." To je povzeto po P. Sa-farika, Strucny prehled liturgickych kneh cirkve recko-slovanske (Čas. mus. kräl. česk. 1862, XXXVI 296, 297). V razpravi „Jazykovedecky rozbor Euchologia Sinajskeho" (Zpräva o c. k. real, a vyssim gymnasii v Pribrami 1888— 1890) P. Lang le ponavlja izjave Geitlerjeve, Jagičeve in Polivkine, ne podava pa paralelne analize grafike in jezika obeh spomenikov (tako ne omenja n. pr. v pregledu konjugacije 1. 1890., str. 52 imper. daždi iz odlomka i. dr.).1
Ko je 1. 1886. Leskien priredil drugo izdajo „Hand-buch-a der altbulgarischen Sprache" (Weimar 1886) na podlagi starocerkvenoslovanskih spomenikov, je vpošteval
1 Ocena Geitlerjevih izdaj po E. F. Budde-ju v Filologičeskija zapiski XXIV, 3, 1885 ter razprava R. Jarosiewicza „Über das Euchologium Sinaiticum" v izvestjih realne gimnazije v Kolomeji iz 1. 1888. mi nista bili dostopni.
le kodekse in večje odlomke, in sicer iz glagolskih spomenikov Kločevega glagolita, Assemanijevo, zografsko in marijinsko evangelije ter sinajski evhologij in psalter (str. lil do IV). Manjših odlomkov niti ne omenja, a odlomka sinajskega služebnika niti ne pri evhologiju. Tako je tudi v zadnji šesti izdaji (Heidelberg 1922, str. IV—V) in v „Grammatik der altbulgarischen Sprache" (Heidelberg 1919, str. XLIII—XLIV), le da so k prejšnjim šestim spomenikom pridruženi še kijevski odlomki misala. Pač pa je A. I. Sobolevskij v natisu svojih predavanj „Drevnij cerkovno-slavjanskij jazyk, Fonetika" (Moskva 1891, str. 14) v pregledu spomenikov na kratko omenil, da so trije listi, prineseni s Sinaja po škofu Porfiriju, odlomek sinajskega trebnika, t. j. Geitlerjevega evhologija. Nasprotno stoji S. M. Kul'bakina starocerkvenoslovanska slovnica „Drevnecerkovnoslovjanskij jazyk" (Har'kov 1911, str. 23 si.) v glavnem na stališču A. Leskiena. V pregledu spomenikov navaja kijevske liste, zografsko in marijinsko evangelije, Kločevega glagolita, Assemanijevo evangelije ter sinajski evhologij in psalter; v dodatku pa govori še o praških odlomkih, ohridskem odlomku ter macedonskem listu. Trolistni odlomek iz sinajskega služebnika se ne omenja tudi ne pod evhologijem.
Za neposredno zvezo odlomka z evhologijem se je tokrat že odločno izrekel Jagič v „Glagoličeskoje pismo" (Enciklopedija slavjanskoj filologiji, vyp. 3, 1911, str. 131 si.): „K (sinajskomu evhologiju) prinadležat ešče te tri listka, kotoryje privezeny s vostoka Porfirijem i Krylovym . . . Sličenije snimkov u Sreznevskago so snimkami u Karin-skago Ne 6, 7 i 8 (t. j. N. Karinskij, Obrazcy glagolicy, Petrograd 1908) i u Kondakova (t. j. N. Kondakoff et J. Raoult, Vues et antiquités du Sinaï, Petrograd 1883) pri-vodit k ubčždeniju, čto eti tri listka . . . sostavljali kogda-to odno cëloje s rukopisju Sinajskago evhologija, hotja Geitler ne zamëtil etogo (to, kakor smo videli, ne odgovarja resnici), da i Karinskij predstavil snimki s listkov Porfirija i s listka, čto u Sreznevskih, v umenšennom vidë (N2N2 6 i 8) v sravneniji so snimkom s evhologija (N° 7). O pri-nadležnosti vsëh etih častej odnomu cëlomu svidëtel'stvujet
počerk pis'ma, glavnym obrazom v téh risunkah, kotoryje brosajutsja kakoj-libo osobennostju v glaza." Na to sledi paleografski opis pismenk, ki so se zdele Jagiču v tem ali onem oziru omembe vredne. Vendar pa ni parale-lizem doveden do konca in tudi pisava ne analizirana pod kakim združujočim vidikom. Končno tudi niso vse paleo-grafske črte izčrpane (n. pr. znaki nad črkami i. dr.). Zanimivo je, da Jagič nič ne govori o liturgičnem odlomku v „Entstehungsgeschichte der kirchenslavischen Sprache" (druga izdaja Berlin 1913, § 49, str. 251 si.), kjer razpravlja o sinajskem evhologiju in omenja v zvezi ž njim praške odlomke: „Es ist vor allem ungemein wichtig zu konstatieren, daß durch dieses Euchologium der Nachweis erbracht wurde, daß die liturgischen Werke auch in glagolitischer Schrift zum Teil denselben Zwecken der griechischkatholischen oder orientalischen Kirche dienten, wie in der cyrillischen. Das wußten wir zwar auch schon aus den Prager glagolitischen Fragmenten, aber in ungleich ausführlicherem Umfang wird dies durch das Euchologium bestätigt." Kako zanimivo bi pa bilo baš tu govoriti tudi o našem liturgičnem odlomku, se bo videlo iz nadaljnje razprave.
V nasprotju z Jagičem pa Vondrák ravno tako odločno popolnoma zanikuje zvezo odlomka z evhologijem (Altkirchenslavische Grammatik. Zweite Auflage. Berlin 1912, str. 24): „(Geitler meinte), daß die früher bekannt gewordenen Blätter zu unserem Codex (t. j. sinajski evho-logij) gehören, allein das ist nicht richtig. Das Jahr nach Geitler (1881) hat auch Kondakov das Katharinenkloster besucht . . . und auch ein glagolitisches Blatt mitgebracht. Karinskij bringt nun ... phototypische Reproduktionen von den dreierlei Fragmenten. Es zeigt sich, daß Kondakovs Blatt zum Euchologium sinaiticum (als Blatt 10) gehört, dagegen die Fragmente des Porfirij Uspenskij und Krylov gehören zwar zusammen, aber wohl nicht zum Euchologium sinaiticum, wenn auch die Schrift ähnlich ist; es ist auch das Format verschieden." Toda k temu prim., kar pravi Jagič o Karinskega faksimilih (gl. gori), dasi pripo-
minja Vondräk tudi po I. A. Byckovu (Otčet imp. publ. bibl. za 1885 g., vyp. 2, str. 52): „daß das Kondakovsche Fragment sich von den Pofirjevschen sowohl hinsichtlich der Schrift als auch des Formats unterscheide." To pa, zlasti še prvo, kakor bomo videli, gotovo ne velja.
Tako si stojita nasproti dve trditvi, ki se medsebojno izključujeta in ki sta bili do danes izrečeni pravzaprav le bolj kot goli in splošni trditvi brez podrobnejšega dokazovanja. Po eni je trolistni sinajski odlomek del sinajskega glagolskega evhologija — kake vrste, s tem se analiza teksta še ni bavila —, po drugi pa ostanek druge, samostojne in od evhologija različne knjige. Zato je potreben ponoven pretres vprašanja in sicer tem bolje, ker je razmerje med obema spomenikoma brez dvoma iz raznih vidikov ne le zanimivo, temveč tudi prvovrstne važnosti v okviru starocerkvenoslovanskega jezika in pismenosti na njem. Pričujoča razprava se naslanja sicer le na posnetke, ali treba je že opozoriti na to vprašanje starocerkveno-slovanske filologije, ker se zlasti tam, kjer se nahaja original odlomka, očividno ne misli na to.
Opis in paleografične pripomnje. Odlomek opisuje Sreznevskij I. c. 244 na sledeč način: „Vse tri (listka) snjaty s vnutrennej storony perepleta kakoj-to kriigi, k ko-toromu byli priklejeny klejstyrem, kak vidno po ostatkam. Odin iz listkov po dline obrezan, tak čto na odnoj stranice ne dostajet v strokah konecnyh bukv, a na drugoj nacal'nyh. Vse tri vzjaty iz odnoj i toj že kriigi, kak vidno, ne tol'ko po pergamenu, no i po počerku i po formatu. — Rukopis' napisana byla na tonkom horošo vydelannom pergamene očen melkim krasivym počerkom, po načerkam, tak tesno, čto na stranice dlinoju v 3Vs verška, a širinoju v 2 verška, na prostranstve 23/s verškov pomeščeno 26 strok. Raskrašennyja nacal'nyja bukvy i zastavki očen razno-cvetny i krasivy. Zaglavnyja stroki, pisannyja boleje krup-nym počerkom, pokryty to želtoju, to zelenoj kraskoj." Temu odgovarja opis pri Geitlerju str. V—VI: „Naš je rukopis izuzam samo prvu i zadnju stranu vrlo dobro sačuvan. Širok je 10 V2 centimetara, a visok 14 centimetara. Početka
i svršetka nema, a i u sredini ima velika praznina ... od početka nedostaje 19 kvaterniona ili 152 lista; za tim sliedi . . . u svem 106 lista. Pagina imade 24—26 redaka. Iza lista 11 b i 71 a sliedi prazna strana . . . Vrlo pomno izvedena liniacija urezana je ostrim orudjem u liepi bieli per-gamenat. Pisac stavlja slova velikom tačnošču te dosljed-nošču uviek nad redak . . . Uviek jednaki tanki i sitni potezi odaju sigurnu, izvježbanu ruku . . . Vrlo mnogo izkičene inicijale pružaju obilno gradivo za ornamentalna študija. Prostori jim izpunjeni su jasnom crvenom, žutom, zelenom, modrom i crnom bojom, nadpisi molitava pako pokriveni zelenilom in žutilom, što sve rukopisu daje osobito živahan i šaren vid."
Iz obojnega opisa se vidi, da si nič ne nasprotuje, ampak se vse do podrobnosti lepo vjema. Tu ne mislim na paralele kakor „liepi bieli pergamenat" — „na tonkom horošo vyde!annom pergamene", „uviek jednaki tanki i sitni potezi" — „očen melkim krasivym počerkom", „prostori (ini-cijalama) izpunjeni su... bojom" (petere vrste) — „načal'nyja bukvy . . . očen raznocvetny" i. pod. Važnejše pa je gotovo, da so „nadpisi . . . pokriveni zelenilom i žutilom" — „zaglavnyja stroki . . . pokryty to želtoju, to zelenoj kraskoj" in da „pagina imade 24—26 redaka" — „na stranice . . . pomeščeno 26 strok." Dolžina rokopisa je po Geitlerju 14 cm, po Sreznevskem 3Vs „verška". Ker je 1 verš. = 4*438 cm, je 3Vs verš. = 13*868 cm, kar odgovarja Geitlerjevim 14 cm, ki je nedvomno le okroglo število. Tudi pri obojnih posnetkih znaša najdaljša črta 14'5 cm. Številke širine se razlikujejo (Geitler 10 V2 cm, Sreznevskij 2 verš. = 8'876 cm), ker so listi odlomka ob straneh okrnjeni. Ker pa si moremo misliti naslovni okvir na posnetku Sreznev-skega nekako v sredini širine strani, dobimo, ako prištejemo širini okvira s 7"2 cm dvojno razdaljo od okvira do notranjega roba (2 X 1'4 cm), skupaj 10 cm, kar se približuje Geitlerjevi meri. Posnetki seveda niso popolnoma natančni; saj si posnetka Sreznevskega med seboj nista v soglasju (tako je n. pr. razdalja med obrezanima ogloma na faksimilu XIV b levo 12*6 cm, na faksimilu XIV a desno
pa 13 cm), a posnetek Geitlerjev ne odgovarja povsem po originalu podanim meram; vendar je približno le mogoče računati ž njimi. Podolžna razdalja napisanega je po Srez-nevskem 23/s verš. = 10"54 cm, tolikšna pa je ista tudi na Geitlerjevem posnetku. Tudi širinska razdalja vrst je na obojnih posnetkih enaka okoli 7 cm. Razdalja med dvema vrstama je pri obeh 4 mm. Po originalih aH boljših posnetkih bi se dale pač natančnejše mere ugotoviti, toda že navedeno zadošča, da moramo trditev Byčkova (gl. gori), kolikor je sploh pravilna, sprejeti le z veliko rezervo, saj govori tudi le o listu Kondakova, ne pa o celokupnem kodeksu evhologija, a tudi to potrebuje ponovnega pregleda. Da je temu res tako, potrjuje izjava Byčkova o različni pisavi, o kateri bomo doli govorili in kar že celo ne more biti res. Kar se tiče „liniacije" in pisave nad vrsto v kodeksu, ki pa se pogosto oddaljuje od vrste, tako da je skoro med vrstami, je mogoče po posnetkih Sreznev-skega zaključiti to isto tudi glede odlomka.
Pisava posameznih pismenskih znakov je v obeh rokopisih tako individualno karakteristična, da se v celokup-nosti ne razlikuje le silno rezko od pisav vseh drugih staro-cerkvenoslovanskih spomenikov, med drugimi n. pr. tudi od sinajskega psalterja, temveč da se mora naravnost trditi, da je oboje, i odlomek i kodeks, napisala ista roka. Posebnosti pisave odlomka je podčrtal že Srez-nevskij, istovetnost pisave obeh rokopisov pa sta izrekla Geitler in Jagič, a njiju podobnost je priznal tudi Vondrak. Razmerje obojne pisave naj pokaže priložena tabela, ki predstavlja po možnosti natančno kopirane tipične znake s posnetkov (za evhologij prihajata v poštev še Jagičevi fotografiji v Glagoličeskoje pis'mo, ki pa sta menda za spoznanje zmanjšani, prim. Jagič 1. c. 132).1 Radi paleograf-skega primerjanja so na tabeli pridodane tudi kopije znakov starejšega glagolskega duktusa z Jagičevih posnetkov kijevskih listov. Odlomek je na tabeli zaznamovan s „Služ.", kodeks s „Treb.". (Prim. tabelo).
1 Posnetki Karinskega mi žal niso bili dostopni.
Glavna individualna črta obojne pisave je neke vrste hipertrofično razvitje, oziroma podaljšanje bodisi glavnih, bodisi dodatnih delov pismenk, ki je pri splošno drobni pisavi posebno vidno in ki poleg pravilnega menjavanja tankih in debelejših črt jasno kaže izvežbano, povsem ne-okorno in lahko roko, tako da z ene strani ves duktus napravlja vtis neoporečne elegance, z druge pa je odstopanje v pisavi posameznih črk promatrati v glavnem enotno pod vidikom baš individualnosti roke. Tu sem je šteti n. pr. podaljšanje nad gornji nivo črk desne črte pri znaku za c, ki včasih v lahnem loku zavije malo na desno. Pri znaku za ž sta rožička potegnjena navzgor in na vrhu zavita v stran. Pri At je visoko dvignjena druga polovica s krožkom. Pri znaku za z, zlasti pri majuskuli, moli zastavica precej daleč ven, pa je njen konec pri majuskuli navzgor zavit v krožek, kar je posebno karakteristično. Tak črtež črke navaja Jagič v Glagoličeskoje pis'mo str. 189 le iz evhologija. Tudi lega in oblika četverokota s topimi koti (prim. Srezn. fcsm. XIV a desno 8 ali XIV b levo 6, Jagič 12 b 6) je pri majuskuli značilna. Pod spodnji nivo črk podaljšane črte imamo pri !■, P in v. Pri v in + sta obojestranski črtici dovedeni do vrste, kar je posebno pri znaku za c svojevrstno ter pri Jagiču 1. c. 207 navedeno le iz evhologija. Na stran precej podaljšane črtice s klini ali krožkom ob koncu nahajamo pri f ter -8 — -8. Na ta način sta znaka za redukcijska vokala lahko razločljiva. Tudi pri » se razmahne včasih črtica v podaljšan repek (prim. fcsm. Geitl. 8, Srezn. XIV b levo 23). Poseben razvitek srednje konture črke je opaziti pri 3, kjer veže krožka silno izbočena kriva črta; pri s pa je neenakomerno s spodnjim koncem zaokrožena gornja obla linija. Nasprotno sta izraz za nazalizacijo ter g, ki se tu v poznejšem stanju glagolice nahaja že kot poseben znak,1 začrtana enakomerno oglato.
1 Pri tem je tudi vporaba znaka v obeh spomenikih do podrobnosti enaka. Tako se piše n. pr. particip glagoljg v kratici glq z g in ne Prim. v odlomku Srezn. fcsm. XIV a desno 9, Srezn. ed. I b 18, Geitl ed. p. 11, Lang 1888, str. 52. Tudi po c imamo že Srezn. fcsm. XIV a desno 20 pričgstie, Geitl. ed. p. 110 pričgstbnikomh. Prim.
Razprave. II.	27
Tega vsega drugje ni v taki zvezi. Z veliko reliefnostjo in svojstvenostjo se odlikuje majuskulno s, katerega vrhnji del ima hruški podobno obliko (prim. fcsm. Srezn. XIV a desno 8, Jag. 12 a 1, Geitl. 20). Za oceno roke je dalje zelo tipična razlika med majuskulnimi in minuskulnimi znaki za v — d. Prva dva sta sloko potegnjena z ostrim koncem, pri drugih dveh pa veže krožka več ali manj izbočena črtica, tako da stopata pri splošno drobni pisavi krožka kot glavna sestavna dela pred črto v ospredje. Zadnje, t. j. povečanje prostornosti krožkov v razmerju z ostalim delom črk, je reči tudi o krožkih pri 5? in še nekaterih drugih ž njimi sestavljenih pismenkah, n. pr. pri znaku za p i. pod. Pri fc srednja lomljena črta krožkov ne veže v eni in isti potezi, ali pa je zelo zakrivljena in vpognjena. Pri 8 krožek ni pristavljen k trikotniku, kakor je to še včasih pri maju-skulnem i, temveč se zdi, da sestoji kontura znaka v glavnem iz dveh krivih linij. V tem pogledu bi bilo mogoče primerjati obliko redukcijskih vokalov, kakor to dela Jagič 1. c. str. 132. Vendar pa se pri bolje začrtanih 8 vidi, da je prav za prav le leva trikotnikova stranica podaljšana ter mesto kroga k njej zarisana obla črta. Vsekako ni le mogoče, ampak po raznih jasno začetih in končanih posameznih potezah celo zelo verjetno, da se črtež črke ni izvajal vedno na en in isti način, temveč so to mogle biti od slučaja do slučaja druge in različne poteze. Tudi pri znakih za redukcijska vokala je še jasno vidna prvotna oblika za o z medsebojno že strnjenima krožkoma. Pri minuskulnem a, ki je zunanje oblikovno nekako obrnjeni pendent k 8, prihaja malo ploščnato ali zaostreno zarisani krožek do prevladujoče veljave. Iz ligatur je omeniti združitev znakov za m — /, ki sloni na poznejših tipih črk m — L Prim. še Srezn. fcsm. XIV a levo 7 ligaturo za t — v (na posnetkih iz evhologija je nisem našel, je pa menda sicer v rokopisu, prim. Jagič, Glagol. pis'mo str. 217). V obeh rokopisih se rabi že znak vendar je v nadpisu Srezn. ed. I b 22 celujQŠte napisano še brez znaka za št (poleg drugih
še v fonetičnem oziru zanimiv slučaj pomeni: Srezn. fcsm. XIV b levo 15, 18 in Jag. fcsm. 12 a 14, 17.
devet primerov s w). V nadpisih je tudi sicer opaziti starejše črte, kakor je to sploh navadno v starocerkveno-slovanskih spomenikih: znak za e se piše z jasnima dvema črticama, znaka za redukcijska vokala imata spodnji del obrnjen na pravo, i je izražen s pravilnim trikotom in krogom, stranski črtici pri a še ne dosegata vrste i. dr. Za presojo roke v obeh rokopisih je sploh poudariti parale-lizern razmerja med majuskulnimi in minuskulnimi znaki. Sledove starine, očividno in še nezabrisano zvezo z dobro staro tradicijo pa je najti v mnogih pogledih tudi pri mi-nuskulnih znakih. Znaka za t in s sta za spoznanje še manjša nego druge črke, sestavna dela znaka za u nista vedno strnjena (prim. Srezn. fcsm. XIV a desno 25, Geitl. fcsm. 3, 8 i. dr.), pri §• (Geitl., Die alb. u. slav. Schr. str. 90) in O (Geitl. fcsm. 6, Jag., Glag. pis', str. 204; Srezn. ed. I b 18 z majuskulo žal ni faksimilirano) se vidi še lepo » v glavni konturi obeh črk. Za zadnji dve črki kakor tudi za •»>, ki je na doljnjem koncu podaljšano ostičasto (prim. Geitl., Die alb. u. slav. Schr. str. 127, Jag., Glag. pis', str. 202) v posnetkih Sreznevskega ni primera. Pač pa se tu nahaja Srezn. XIV b levo 24 poznejše ❖ kakor n. pr. v Assemani-jevem evangeliju in sicer v besedi „katfolikii", česar zopet ni na posnetkih iz evhologija.
Ločilna znamenja (pika v prostoru sredi črk, ki pa pogosto prehaja v obliko vejice, dve piki ob poševni črti, štiri pike v podobi križa), znaki za kratice (ravna črta s ključico na obeh ali samo na enem koncu, obrnjeno navzgor, navzdol ali na obe strani ter obla več ali manj zavita črta), apostrof in znaki nad vokalnimi pismenkami (stari spiritusni znaki v različnih starejših in poznejših oblikah) so v obeh rokopisih popolnoma enaki. Zanimivo je zlasti zadnje dvoje, ali o njih je bolje govoriti v zvezi z njihovim grafičnim pomenom. Kar se tiče oblik znakov v paleografskem oziru, je to v primeri z drugimi staro-cerkvenoslovanskimi glagolskimi spomeniki, v katerih se nahajajo kaki taki znaki, le v odlomku in v kodeksu popolnoma enako. V vseh drugih kakor v kijevskih odlomkih, zografskem in Assemanijevem evangeliju, ohridskem od-
27*
lomku evangelistarja ter na t. zv. macedonskem listu se pišejo ti znaki v svoji celokupnosti drugače (o njih grafični rabi sedaj še ne govorim). Vendar pa je pripomniti tudi tu, da so z ene strani ohranjeni še stari obrisi n. pr. oglatega krepkega spiritusnega znaka, kakor je v kijevskih odlomkih in morda še deloma v zografskem kodeksu, ne pa več v ostalih spomenikih, z druge pa so napisane na gotovih mestih oblike tega znaka, ki projavljajo isto individualno, nekako kurzivno črto piščeve roke, da prehaja namreč stari znak (iz srede navpične črte vodoravna črtica) preko oblike kota v poševno zategnjeno in več ali manj zavito, gravisu podobno črto z debelejšim vrhnjim koncem (prim. Jagič, fcsm. 12 a 15—16), kar je Jagiča napotilo staviti v tisku poleg drugega tu in tam tudi gravis. Toda o tem je, kakor že rečeno, bolje razpravljati v zvezi z grafičnim pomenom teh znakov.
Mislim, da je tako s paleografskega stališča zadostne dokazana ne le časovna sodobnost obeh rokopisov, odlomka in kodeksa evhologija, temveč naravnost istovetnost njiju pisav. Oba je pisala ista roka. Kar se tiče nje starosti, se po navadi misli na že precej pozno dobo, XI. stol. (prim. Vondrak, Altkirchenslav. Gramm., 2. Aufl., str. 23). Jagič, Glagol. pis'mo, str. 131 si. ne govori o kakem določnem stoletju. Narobe se izraža zelo nedoločno: „Sudja po vsem paleografičeskim osobennostjam, možno zaključit', čto sinajskaja psaltyr' napisana nčskol'ko rariše, čem evho-logij. Vpročem, eto, možet byt', i ne tak." Geitler je z ozi-rom na pisavo nad vrstami ter nadpisni okvir v odlomku (Geitler, Die alb. u. slav. Schr. str. 149 si.) mislil, da spadata oba spomenika še pred konec X. stol. Njegov argument velja gotovo za prvotni original obeh rokopisov, ki je brez dvoma nastal že v moravo-panonski dobi staro-cerkvenoslovanskega piSmenstva, za kar govori cela vrsta že znanih razlogov, pri prepisih pa nikakor ni nujno predpolagati paralelizma z grško paleografijo. Vkljub temu se mi zdi, da ne gre v izrazito individualnih črtah pisave celokupnega spomenika iskati paleografski moment poznega glagolskega duktusa in za to poznega postanka prepisa.
Nasprotno, pisava vsega spomenika tako obiluje na sledovih starine, dobre stare tradicije, da mu je pripisovati višjo starost, nego se običajno ugotavlja v razmerju z drugimi spomeniki. Tako n. pr. trdi Kul'bakin, Drevne-cerkovno-slovjanskij jazyk (izd. 2-e, str. 26), da kažeta sinajski psalter in sinajski trebnik s paleografske strani znamenja še poznejšega časa, nego Assemanijevo ali marijinsko evangelije ali Kločev glagolita. Za dokaz te trditve pa navaja glede trebnika le črko a radi " silnega podaljšanja stranskih črtic, kakršnega ni opažati v drugih spomenikih XI. stol. in kakršno nahajamo v glagolskih vrstah ohridskega apostola konca XII. stol. " Kar Kul'bakin še sicer omenja, strnjenje krožkov pri znaku za o, poznejšo obliko znaka za u, prevladovanje znaka s, se tiče psalterja in ne trebnika, ki stoji v vseh teh ozirih na starejšem stališču nego psalter. Kar se pa tiče pisave znaka za a v trebniku, pozna z ene strani n. pr. tudi že marijinsko evangelije obliko s črticama, dovedenima do spodnje črte, z druge pa je promatrati a v trebniku gotovo tudi v zvezi z individualno črto tega rokopisa, podaljšavanja linij, s čimer pridobi pojmovanje znaka še drug zmisel. Vsekako ne uvidevam, da bi moral biti evhologij pisan mnogo pozneje nego marijinsko evangelije ali celo Assemanijevo evangelije. Jagičeva knjiga o glagolski paleografiji nam je sicer ustvarila dobro podlago in utrla precej gladko pot za nadaljnje raziskovanje, ali natančnejša kronologija najstarejših glagolskih spomenikov v zvezi z določitvijo raznih pisarskih struj še vedno ni dokončno dognana. Ker pa to vprašanje ne zadeva mojega glavnega smotra, puščam to stvar za sedaj ob strani ter prehajam k pretresu najtipič-nejših črt grafike in fonetike odlomka v razmerju h kodeksu evhologija, kolikor ni bilo tega treba omenjati o priliki že dosedaj.
Kratice. Slučaji skrajšano pisanih besed v odlomku se gibljejo povsem v meji, kakor se to pojavlja v kodeksu (prim. študijo P. Langa 1888, str. 51 si.). Krajšajo se oblike besed: apostoh Srezn. ed. I b 12, fcsm. XIV b levo 2, 12—13, 25, blagoslove/i^ ib. 8, bog% (voc. bože) ib. 15, ib. desno 2,
XIV a levo 3, I 6 20, božbstvo I b 17, bogorodica XIV b levo 9, vladyka 16 1, vladyčica XIV 6 levo 8, glagolati (part. praes. gl$ s poznejšim znakom za g v obeh spomenikih) I 6 18, XIV a desno 9, gospodb (voc. »*p običajno z „iže" v obeh spomenikih) I a 3, 7, 8, I 6 4, 6, 8, 11, 23, XIV 6 levo 18, desno 2, XIV a levo 3, duh-b ib. 6, 11, 14, (20), XIV 6 levo 5, duša XIV a desno 19, evanbhelist% XIV 6 levo
3,	episkupbstvo ib. 19, isus% (voc. «.v ss z menjanjem znakov za i v obeh spomenikih enako) I 6 23, konbcb I 6 19, krbste I 6 22, krbstbm I 6 23—24, krbstiletb XIV 6 levo 11, mo-litva I a 1, 5, I 6 22, XIV 6 levo 14, desno 1, XIV a levo 1 (pri tem je v obeh spomenikih v nadpisih običajno Z nad-pisano nad mo ter kratica označena z oblo črto, nasprotno pa v tekstu ml izraženo z ligaturo in kratica označena s premo črto), mQČenik% XIV 6 levo 3, nebo I 6 18, popv XIV a desno 8, 17, levo 2, XIV 6 levo 10 (pri tem stoji drugo p nad po, ali pa poleg prvega p: prvo je navadno v nadpisih, drugo v kontekstu, prim. P. Lang 1. c. str. 52 in 53), prorok-b XIV 6 levo 2, pred^teča ib. 11, sv^tb, presv^H I a
4,	5, XIV a desno 6, 9, 11, 14, 20, levo 1, XIV 6 levo 7, 11, 12, 13, 14, 24 (prim. pri tem v obeh spomenikih enake končnice -y, -ymb, -yhz, -emb, -aago, o katerih gl. še doli), svgšten* XIV b levo 22 (z enako končnico -y v obeh spomenikih), srbdbce I 6 5, 19, 20 (z nadpisanim d ali brez d v obeh spomenikih), s^pas* I 6 23, svpasenie XIV a desno 16 (s končnico -iev obeh spomenikih), hrist% I b 23, XIV a desno 10, 13, levo 7, XIV 6 levo 21, cnky I a 4, XIV 6 levo 25, česanstvo XIV a desno 21, prečisti XIV a levo 7. Razen navadnih kratic so v obeh spomenikih zlasti v nadpisih nedopisane besede z nedostajajočo črko ali eno iz nedostajajočih črk nad besedo ter oblo (tudi premo) črto
n
nad to črko. V odlomku prim. ami XIV a desno 12, 15, 17, k _ i vbsklane s§ ib. 8, vasi ib. levo 1, di ib. desno 12, 15, 17,
T	t	d	ju
XIV 6 levo 9, im$ ib. 13, o I a 6, pre loženb XIV a levo 1. Pri hle ib. 2 manjka črka 6, pri znamen ib. desno 8 je rob lista okrnjen (v cirilskih tekstih stoji tu znamenaet%). Ib.
—p —t
levo 2 po v% inQ pa je gotovo okrajšano za pop-b v%> tainQ. Prvič nahajamo v odlomku še XIV b desno 1 v nadpisu
ločeno napisano mo s%vlač% štesg, drugič pa govori za to
tudi evhologij. Tam imamo namreč pri obredu zaklinanie
— g d_
staa vasile na dhy nečisty po Geitlerjevi izdaji p. 105 tudi
-1 _ž _p _t
majuskulno mo drugaa tomu po v<binQ, kar je ib. p. 182
—p —t
zopet v majuskulnem nadpisu izpisano po moli v% tainQ.
_p
Prim. še p. 148 po v% tainQ.
Znaki nad vokali. Geitler je razlikoval v izdaji kodeksa (prim. str. VIII) le dva znaka, krepki spiritusni znak v podobi kota „za svaki hiat na početku i u sredini rieči ... i to nipošto samo mjesto j" ter strešico, ki „stoji uviek nad ks; . . . i mjesto jera". Geitler je ta znaka zaznamoval tudi v tisku do fol. 24 b, potem pa je to opustil, „jerbo se način njihove jednostavne i dosljedne porabe iz onih 48 strana dovoljno i tačno dokučiti može". Temu ugovarja P. Lang 1. c. str. 50 na podlagi Geitlerjevega faksi-mila ter nahaja tudi še gravisu podoben znak. Še dalje je šel Jagič, Glagol. pis'mo str. 235 v transskripciji svojih dveh faksimilov 12 a in 12 b, kjer razlikuje kar sedem različnih znakov: navzgor in navzdol obrnjeno strešico, navzgor in navzdol obrnjeni polukrog, zaokrožen krepki spiritusni znak večje in manjše oblike ter gravis. Da pa to ne odgovarja resnici, najlepše kažeta Jagičeva faksimila, ki sta napravljena po fotografiji. Čuditi se moramo, kako je mogel Jagič to vse tako videti. Jagičeva navzgor obrnjena strešica n. pr. 12 a 3 i. dr. je popolnoma jasni krepki spiritusni znak v podobi kota, to isto je reči o navzgor obrnjenem polu-krožku ib. 11, nasprotno pa sta navzdol obrnjena polu-krožka različne oblike 12 b 7 in 9 jasni oglati strešici. Ja-gičev okrogli spiritusni znak n. pr. 12 a 4 in tudi drugod je na faksimilu oglat, a 12 a 15—16 se gravisu podoben znak transskribira le enkrat z gravisom, dvakrat pa z okroglim krepkim spiritusnim znakom itd. Taka transskripcija znakov, kakor jo podava Jagič, je popolnoma brez pomena in more zavesti le v zmotne predstave. Naloga trans-
skripcije nikakor ni podavati kopije raznih pisnih oblik takih znakov, tako rekoč i oblikovno reproducirati rokopisno stanje. Paleografski gre gotovo za določitev tipičnih oblik, v transskripciji pa predvsem za analizo grafičnega pomena v poštev prihajajočih znakov. Ce je kaj spiritusni znak, ga smem transskribirati z običajnim spiritusnim znakom, pa naj ima paleografsko obliko kakršnokoli. Razpravljanje o tem spada v paleografski opis. Tej zahtevi se je Jagič bolj približal v izdaji zografskega kodeksa, kakor sledi že iz njegovih besed str. VII: „Vocalibus in codice signa varia superposita sunt, quod saepissime fit ubi voca-bulum a vocali incipit, verum etiam in mediis vocabulis ubi duae vocales sese excipiunt posterior signo notata est. Equidem in editione praeter apostrophum, qui omissam vocalem indicat, ut in e'cezo, duo signa, spiritum scililet asperum et semicirculum, adhibui, quorum genuinam formam in speciminibus scripturae contemplari licet." Vendar je zašel Jagič v transskripciji tega rokopisa zopet v drugo napako, da je po trditvi N. K. Grunskega, ki je s te strani proučeval original, izvel neko pravilnost nadvrstnih znakov, ki je ni v rokopisu (prim. N. K. Grunskij, Priloženije k „Očerki po istorii razrabotki sintaksisa slav. jazykov", Jurjev 1907, str. 257 si.).
V kodeksu evhologija in v odlomku imamo pri znakih nad črkami po mojem mnenju opraviti le z znakom apo-strofa in različnimi oblikami obeh prvotnih grških spiri-tusnih znakov. Pri sledečem pretresu se bom opiral seveda v prvi vrsti na faksimilia in sicer najpreje Jagičeva, kot najnatančnejša, dasi je posnetek proti originalu menda nekaj zmanjšan, kar potrjuje dejstvo, da je razdalja med dvema vrstama na njih manjša nego na Geitlerjevem posnetku.
Da se poleg nadvokalnih znakov nedvomno nahaja tudi apostrof, čeprav je izražen s strešico, ki bi se jo lehko zamenjalo s podobnim nadvokalnim znakom (vendar je zlasti desna stran navadno nekaj vpognjena), se razvidi iz slučajev kakor: Jag. fcsm. 12 a 10 arhierei (s strešico nad r/i),1 12 b 2 dnesb (s strešico nad dri), Geitl. fcsm. 4
1 Prim. Srezn. fcsm. XIV b levo 1 — 2 patriarbseh'b.
vsegda (s strešicama nad vs in gd), 16 vseh% — 17 vse — 24 vsemb (s strešicami nad vs), 20 egda (s strešico nad gd, prim. 4 vsegda), Geitl. ed. VIII pokaetsq (s strešico nad ts)y Srezn. fcsm. XIV a desno 22 k tebe (s strešico nad k t), XIV b levo 13 vseh* — 15 vse — 20 vseko — 24 vselenei — XIV a levo 5 vsego (s strešicami nad vs) in XIV b levo 9—10 diptuha (z jasnim sledom strešice nad pt ob okrnjenem začetku). Vporaba tega znaka ter njegov razvoj iz grškega, nekako vejici podobnega ali iz lomljene linije se-stoječega apostrofnega znaka sta popolnoma jasna in v obeh spomenikih enaka. Duktus znaka n. pr. v zografskem ali Assemanijevem kodeksu je od opisanega različen ter se približuje v obeh imenovanih rokopisih navzdol vzbočeni liniji (prim. fcsm. zogr. Jag. ed. II 17 vser in Ass. Geitl. Alb.-slav. 14 kto).
Nadvokalne znake na faksimilih iz odlomka in kodeksa evhologija imamo vseskozi le na začetnih vokalih, oziroma vokalnih pismenkah, v sredi besed pa na vokalnih pismenkah, ki slede za vokali, torej isto stanje, kakor ga je za zografski rokopis ugotovil Jagič (gl. gori). Ker velja to za naša rokopisa kot pravilo, tako da drugje praviloma ni znakov (na začetku besed na Jagičevih posnetkih 38 slučajev, na Geitlerjevem 24 in na Sreznevskega 48, sredi besed po vokalih na Jagičevih posnetkih 39 slučajev, na Geitlerjevem 18 in na Sreznevskega 52), mislim, ni potreba navajati posameznih primerov. Gre le za to, koliko je različnih tipov teh znakov v obeh rokopisih in kaj predstavljajo. Na nekih mestih je še jasno spoznati obris starega grškega krepkega spiritusnega znaka (n. pr. Jag. fcsm. 12 a 7 nad o i. dr. pod., Geitl. fcsm. 16 nad ter Srezn. fcsm. XIV b desno 6 nad i in e i. dr. pod.). Sicer pa imamo običajno na ta znak se naslanjajočo obliko v podobi ostrega kota, ki se je v brzini pisave lehko še dalje izpremenila ter zadobila celo tudi poševno lego, kakor sem že gori opisal, tako da se zdi napisan gravis. Da pa je to res isto, dokazuje identična raba n. pr. Jag. fcsm. 12 a 16 na vezniku enkrat ostri kot, enkrat gravis, ali bolje poševna črta z debelejšim koncem (piko) na vrhu (v Jagičevi transskrip-
ciji obakrat spiritus asper). Isto"razmerje pa je ib. 15 tudi glede sredine besed, kjer stoji na drugem a v — aago ostri kot, pri uboevbša pa na začetku in na e poševna črta (v Jagičevi transskripciji na a in u spiritus asper, na e gravis). Kar po vrsti so kratke poševne črtice v identični rabi na Jag. fcsm. 12 b. Od teh vrst znakov pa je gotovo razlikovati obliko znaka v podobi navzdol obrnjene strešice in na nekih redkih identičnih mestih poševno od leve na desno navzgor potegnjeno, akutu podobno črtico z debelejšim koncem (piko) na vrhu (prim. Jag. fcsm. 12 a 9, 11 in 14 ijud-, kjer je na prvem mestu na ju najbrže strešica, na drugem je poševna črta popravljena v strešico, a na tretjem je jasna poševna črtica, v Jagičevi transskripciji pa je vseskozi strešica). Prehod med strešico in na desno vsmerjeno črtico lepo kaže znak nad ju Jag. fcsm. 12 a 3. V primeri s prvo vrsto znakov se stavijo zadnji na Jagi-čevih posnetkih le na pismenki za jq in ju (7 slučajev z /g, 4 slučaji z ju brez izjeme). Na Geitlerjevem posnetku stoji na edinem /ig tako isto strešica (z ju ni v poštev prihajajočega slučaja). Slučaj z a v v. 15 ni jasen. Na posnetkih Sreznevskega, ki pa niso fotografično natančni, ker so le litografična kopija, je zopet na vseh nahajajočih se in v poštev prihajajočih j§ in jQ le strešica (5 slučajev z jq in 9 slučajev z jo). Od drugih vokalov razen i imamo le redke posamezne slučaje s strešico in sicer enkrat XIV a desno 19 na o (pravzaprav skupno nad spredaj stoječim % in sledečim o, torej negotovo, spominja na apostrof) in enkrat XIV b desno 2 na u, kjer sta napisana oba sestavna dela črke še narazen. Drugi slučaji z u kakor XIII a desno 10, XIV b levo 10, 15 in ib. desno 6 so negotovi. Neko izjemo tvorijo znaki za i. Tu je pač kakih 12 več ali manj jasnih slučajev s strešici podobnim nadvokalnim znamenjem na začetku ali sredi besed; vendar je zelo mogoče, da bi slika na podlagi originala, oziroma natančnega posnetka le izgledala drugače. Za to bi govoril slučaj XIV b levo 26, kjer spominja strešica na stari krepki spiritusni znak (spiritus asper). Rešitev tega vprašanja moram seveda prepustiti vpogledu v original, oziroma natančnejši posnetek.
Na stvari bi to bistveno itak nič ne izpremenilo, ravno tako ne kakor n. pr. z druge strani trditev Geitlerjeva, da stoji strešica „uviek nad i*", pa navaja zato primere kakor kožjQ, moljQ, a v tekstu je včasih natisnjeno jq s kotu podobnim znakom (prim. str. 3, v. 23). Ako je v resnici eno in drugo tako v originalu (vemo pa za nedostatke izdaje), tedaj so to v kodeksu s stališča njegovega nedvomnega grafičnega pravila le izjeme, pisne pomote, ki so tem bolj mogoče, ker odlomek in kodeks predstavljata sicer v tem oziru še jasen sled starine, vendar pa sta že oba enako na potu sekundarnega izpreminjanja in nerazumevanja prvotnega stanja. To zadnje se zlasti vidi pri drugi vrsti nad vokalnih znamenj. Njih izvor je že mnogo bolj zabrisan nego onih prvih, vsekako pa ne more biti dvoma, da pri strešici nimamo opraviti morda z grškim znakom cirkum-fleksa, temveč z znakom grškega šibkega spiritusa (spiritus lenis), ki se je pisal prvotno narobe od krepkega z vodoravno črto, vprto v sredo navpične od leve strani. Sled takega duktusa se morebiti nahaja Srezn. fcsm. XIV b levo 2 na a v kratici apleh.%, kar bi spominjalo na enako pisavo v kijevskih odlomkih pri apostolu III a 20 ali apostoli, IX 19. Prehod prvotne oblike znaka v strešico bi bil v naših spomenikih paralelen k prehodu krepkega spiritusnega znaka v ostri kot, a iz reduciranega duktusa obeh znakov sta nastali poševni črtici z debelejšimi vrhnjimi konci (pikami), podobni akutu in gravisu; vendar pa sta liniji, kjer sta zategnjeni, praviloma nekaj vpognjeni, a redukcija imenovanih oblik obojnih znakov gre lehko še dalje, kar velja vse popolnoma enako za oba naša rokopisa.
Razlikovanje med krepkim in šibkim spiritusnim znamenjem je že samo po sebi verjetno, ima pa tudi že na slovanskih tleh v najstarejši glagolski pisavi, kakor jo še predstavljajo kijevski odlomki, svoj jasen odmev, kar je tem tehtnejše, ker so odlomki prevod iz latinščine. O tem sem podrobno razpravljal v „Razpravah" I, str. 156 si. Tam sem pokazal, da se začetno e redoma piše z znakom za spiritus lenis, začetno o pa z znakom za spiritus asper in sicer s starimi oblikami obeh znakov. Poleg tega pa stoji
tudi na začetnem v enem iz obeh nahajajočih se primerov znak za spiritus lenis kakor na e (v drugem slučaju ni nobenega znaka). Znak za spiritus lenis je končno le še na a v besedah apostolu, in anheh. V sredi besed je raba spiritusnih znakov na vokalnih črkah po vokalih še redka. Mislim, da smo ne le opravičeni, nego da naravnost moramo zvezati pojave rabe nadvokalnih znakov v naših obeh rokopisih z nedvomno odgovarjajočo rabo spiritusnih znakov v kijevskih odlomkih. Ideja rabe je tu in tam popolnoma identična. Prepalatalizacija pri vokalih se zlasti na začetku ter predvsem pri 3 in se izraža z znakom za spiritus lenis, vokali brez prepalatalizacije kakor s pa se zaznamujejo z znakom za spiritus asper. Kar se tiče drugih nadvokalnih znakov, med njimi tudi strešici podobnega znaka v kijevskih odlomkih (prim, na jq III b 13—15 blaže-nyj% radi mQcenicq tvoejq felicity), jih je treba seveda od-deliti od spiritusnih znakov in strešica v evhologiju in v odlomku nima nič opraviti s strešico na kijevskih listih. Da li pa so to naglasna in kvantitetna znamenja, v katerih naj bi se zrcalil starovisokonemški sistem zaznamovanja naglasa in kvantitete, kakor to trdi Vondrak tudi v drugi izdaji „Vergleichende slavische Grammatik" (Gottingen 1924, str. 220 si.), je vprašanje za se in zahteva še vedno svoj novi pretres, ki ga hočem izvršiti o kaki prihodnji priliki. Omenim naj le še mimogrede, da je Vondrak enako kakor znamenja na kijevskih listih razlagal tudi nadvokalne ali nadzlogovne znake v brižinskih spomenikih, kar pa se pri podrobni analizi izkazuje kot nepravilno in kar sem, upam, pojasnil v Časopisu za slov. jez., knjiž. in zgod. IV, str. 175 si.
Razen v kijevskih odlomkih, sinajskem odlomku slu-žebnika ter sinajskem evhologiju se iz starocerkvenoslo-vanskih glagolskih spomenikov spiritusni znaki vporabljajo še v zografskem in Assemanijevem evangeliju, ohridskem in t. zv. macedonskem odlomku. Naj so znaki po obliki že zelo obledeli in sovpali, vendar je povsod še vidna ista ideja prvotne vporabe na začetnih vokalnih črkah in vokalnih črkah po vokalih. Zadnje v najstarejši dobi morda
niti ni še bilo, ker se razvitek vrši naraščajoče v tej smeri. Glede zografskega evangelija je Jagič ugotovil dvojni znak „spiritum asperum et semicirculum", ki se pišeta na samo-glasniških črkah na začetku besed in sredi besed po vo-kalih (v transskripciji k faksimilnim drobcem v Glagoli-českoje pis'mo str. 232 si. se poslužuje več znakov), toda o kakem razlikovanju v rabi obeh znakov ni govora. Grunskij je sicer 1. c. trdil, da se v kodeksu še tu in tam nahajajo ostanki najstarejših oblik spiritusnih znakov, kakršni so v kijevskih odlomkih in v grških rokopisih VIII.—IX. stol., tudi kar se tiče pomena njih rabe, se zdi Grunskemu, da je spiritus lenis najbrže označeval, kakor se izraža, meh-kost, spiritus asper pa trdost v izgovoru početnih samoglasnikov, vendar pa pravi, da je vporaba teh znakov v kodeksu že precej mehaničnega značaja, pri čemer so so-vpali znaki, ki so bili prvotno po obliki različni, zato se je tudi njih prvotni pomen izgubil. Vsekako bi bilo treba pod novim vidikom, ki ga otvarjata naša dva rokopisa v zvezi s kijevskimi odlomki, še enkrat pregledati original kodeksa. Po faksimilih pri Jagiču se ne da napraviti nobenega trdnega zaključka, lehko se pa reče, da so znaki že precej enolični, če tudi se še jasno pozna zelo kratko zarisani ostri kot krepkega spiritusnega znaka; razen tega ni v duktusu teh znakov nobene enakosti z našima dvema spomenikoma.
Glede nadvokalnih znakov v Assemanijevem evangeliju opozarja Jagič na Crnčičevo razpravljanje o tem v uvodu k izdaji (str. XIV si.). Že iz tega pa sledi, da si Jagič teh znakov ni ogledal, oziroma da mu njih raba ni postala jasna, kajti Crnčič misli, da zaznamujejo naglas, pa v svrho tega navaja razne besede s čakavsko intonacijo, kar je poleg drugega faktičnega gradiva na vsem pretresu najdragocenejše. Da znamenja na vokalih tudi v Assemanijevem evangeliju nimajo nič opraviti z besednim naglasom, za to bi ne bilo potreba izgubljati niti besede. Vendar naj omenim, da se to jasno vidi tudi iz Crnčičevih primerov (pregledal je kodeks od petega do osemnajstega lista): iz-vzemši silno redke slučaje, ki jih pa moramo, ako niso po-
mote, po svoje in zopet drugače pojasniti, ima vsa druga velika množina navedenih primerov nadvokalna znamenja na začetku besed ali pa sredi besed po predhodnem vo-kalu. Zanimivo je, da je glede oblike znakov Crnčic ugotovil zopet le dva glavna tipa, ki ju izraža z znakoma za gravis ter spiritus asper. Jagič, ki podava v Glagoličeskoje piš'mo kos Geitlerjevega tretjega faksimila (iz „Die alban. u. slav. Schriften"), piše v transskripciji poleg obeh Crnči-čevih znakov še navzgor in navzdol obrnjen polukrožek. Ce se pa dotična mesta pogledajo na faksimilih i pri Jagiču i pri Geitlerju, se vidi, da ni nobene razlike med znaki n. pr. na začetnem i v Jag. fcsm. 4, v. 5 (Geitl. fcsm. I1I/7) isphnifo (pri Jagiču navzdol obrnjeni polukrožek) ter znaki Jag. ib. 8 (Geit. ib. 10) na a (pri Jagiču gravis), na i (pri Jagiču mali spiritus asper) ter na o in končnem i v ostrii (pri Jagiču obakrat navzgor obrnjen krožek). Kakor pri transskripciji fragmenta iz evhologija, oziroma tudi zograf-skega kodeksa, moramo tudi tu izreči svoje začudenje, da se je Jagič dal od neke pretirane tendence, v transskripciji kopirati znake originala, zavesti tako daleč, da je brez zmisla za pomen, razvoj in obliko znakov uvajal celo v natis transskripcije oblike, ki nimajo v originalih nobene podlage in vtemeljitve. Crnčic je stal v tem oziru resnici bliže. Splošni vtis po faksimilih pri Geitlerju in Črnčiču (Račkega litografiran faksimile znake opušča), je, da lehko še zasledimo obliko ostrega kota, da pa je po večini pred nami bolj ali manj poševen in zelo kratek gravis. Ni-li pa vendar tudi tu še sledov starine na podobje naših dveh rokopisov ter recimo tudi zografskega kodeksa, na to vprašanje mora odgovoriti nova študija teh znakov v Asse-manijevem evangelistarju. Ze sedaj pa se gotovo lehko reče, da kaže ta kodeks proti našima spomenikoma novejše, mlajše lice.
O nadvokalnih znamenjih v ohridskem odlomku evan-gelistarja Jagič (Glagol. pis'mo 132 si.) ter Sreznevskij (Drev-nije glagol, pamjatniki str. 74 si.) ne govorita. Pač pa razlikuje Jagič v transskripciji svojega faksimila tri oblike nadvokalnih znakov, znak za spiritus asper ter navzgor in navzdol obrnjen
polukrožek. S svojega stališča moram tudi tu ugovarjati. Jaz nahajam na Jagičevem posnetku, ki je mnogo bolj čist in jasen nego temna dva pri Geitlerju v „Die alban. und slav. Schriften", le ene vrste znak in sicer iz oblike kota za spiritus asper razvito, iz močne pike izhajajočo in malo navzgor zaokroženo kratko črtico. Zanimivo je, da je tudi Sreznevskij tako kopiral znak za svoj litografski posnetek, ki je po vsebini kos prvega Geitlerjevega faksimila. Le na enem mestu nad i prehaja pri Sreznevskem pika kakor bi v strešico, kar bi bilo uvaževati pri gori rečenem o i s strešico v sinajskem liturgičnem odlomku. Najbrže bo to tam res uzrok nenatančnosti litografirane kopije ali lito-grafskega posnetka. Tudi Grunskij, ki je na novo izdal odlomek (v „Izvestjih" petrograjske akademije znanosti 1906, XI, 4, str. 157 si.), je uvel v transskripcijo rokopisa v prvi vrsti navzgor obrnjeni polukrožek kot običajni znak in še le v drugi vrsti okrogli spiritus asper. Na str. 162 pravi izrecno, da ima nadvokalni znak ponajveč poluokroglo obliko, torej poznejšo. Razen tega dalekosežnega sovpada prvotno različnih spiritusnih znakov pa je najti v ohridskem odlomku še drug pojav poznejšega stanja, da stoji namreč nadvokalni znak le na v in s in sicer predvsem t (5? je sploh samo trikrat vporabljeno kot število). Tako nimajo n. pr. e v Jag. fcsm. 13, v. 5 znamenie ter j'q v ib. 9 veru-jQŠte ali e-o-ju v Grun. ed. 20—21 edim, o oboju že nobenega znamenja nad seboj.
Za t. zv. mecedonski list nimam na razpolago Iljinskega izdaje s faksimilom odlomka (Pamjatniki staroslav. jazyka I 6). Puščajoč na strani Sreznevskega litografski posnetek XII se hočem sklicevati le na posnetek pri Jagiču, Glagol. pis'mo (štev. 7). Vporaba je ista kakor sicer. V transkripciji faksimila se Jagič poslužuje peterih znamenj, navzgor in navzdol obrnjenih polukrožkov ter znakov za spiritus asper (okrogli), gravis in akut. Jaz nahajam le dva tipa nadvo-kalnih znamenj in sicer več ali manj kratki poševni malo zaokroženi črtici, ki se končujeta v močno piko in katerih ena ima smer k piki od desne na levo navzgor, druga pa od desne na levo navzdol. Prvo je jasno spiritus asper ter
stoji redno na i (vseskozi šestkrat 8), v čemer je opaziti že poznejšo črto. Drugi tip znamenja pa je spoznati na posameznih primerih kakor e, a in jq (enkrat brez znaka). Poleg zelo poznih črt v pisavi nadvokalnih znamenj, vidimo tedaj tu le še neko razlikovanje v njih stavljanju nad vokalne črke.
V primeri z vsemi drugimi starocerkvenoslovanskimi glagolskimi spomeniki z nadvokalnimi znaki zavzemata tedaj, kakor smo videli, sinajski evhologij in odlomek liturgiarja svoje posebno mesto. Izvor znamenj in njih pomen sta jim vsem prvotno ista, ali od te prvotnosti se je ta ali oni spomenik na ta ali oni način že oddaljil. I glede množine oblik teh znamenj i glede njih razpredelbe bodisi pod vidikom starosti paleografskega razvitka znamenj in njih grafične vporabe, bodisi pod vidikom individualnih piščevih črt, pa tvorita naša rokopisa enoto, umljivo le pod pre-miso iste roke.
S —5? — t. V „Razpravah" (I str. 159 si.) sem že podrobno razpravljal o prvotnem zmislu teh treh glagolskih pismenk za i. Tudi one tvorijo lepo in dobrodošlo sredstvo za spoznavanje starosti in individualnosti pisarske šole, kateri pripada ta ali oni glagolski spomenik. Ze za kijevske odlomke so se dale ugotoviti poleg starih tudi neke posebne črte. Na začetku besed je še vedno le izjemoma 8 (ok. 10 slučajev proti ok. 90) in sicer samo pri kratici ism — isu ter pri prefiksu is- — iz-. Po vokalih tudi še ni 8, običajno je t. Pač pa je zadnje v kijevskih odlomkih silno razvito tudi po kozonantih, kar je, kakor je zaslediti še v odlomkih samih, že poznejše stanje in kar je po mojem mnenju (prim. Razprave 1 163) vpliv češko-slovaškega jezika. Kodeks evhologija in odlomek liturgiarja vporabljata znake za i medsebojno popolnoma enako; pri tem kažeta oba še v obče sledove starejše veljave, posebno pa je zanimivo, da spominjata v nekih podrobnostih na kijevske odlomke. Glede primerov se sklicujem seveda predvsem na faksmilia. I v evhologiju i v odlomku imamo po faksimilih 2? le na začetku besed. Znak T je na faksimilih le v kratici (Geitl. fcsm. 1, Srezn. fcsm. XIV a levo 3, XIV b levo 18,
ib. desno 2) ter enkrat Srezn. fcsm. XIV b levo 23 rov. Tudi kijevski odlomki pišejo samo (n. pr. tab. III levo 10 itd.) ter praviloma tov. Naj je zadnje v odlomku li-turgiarja tudi le morda slučajno napisano, o kratici se to ne da trditi, ker nahajamo to pisavo tudi sicer skoro konstantno, n. pr. Geitl. ed. p. 10—11 (5 ¿19, 6 a 9, 10, 19) i. dr. ter Srezn. ed. I a 3, 7, 8, I b 4, 11, 23. V pisavi s>v je videti nedvomen moravizem.
Prava domena znaka f je v odlomku in v kodeksu v zvezi z -8 kot izrazu za y, kakor se to vidi iz primerov s prvotnim y. V tem oziru stoji tedaj evhologij proti ki-jevskim listom, v katerih se y izraža s pomočjo s, že na poznejšem stališču, ki je nastalo najbrže radi tega, ker se je z ene strani f pisalo po vokalnih znakih, z druge pa je s prihajal vedno bolj v veljavo kot pretežni izraz za i sploh. °p po vokalih je v odlomku zabeleženo v izdaji Srezn. ed. I b 1—2 pri\mi ter ib. 7 myto\mbca. Sicer se v naših dveh spomenikih piše po vokalih 8, kar je poznejša črta, ki je v kijevskih odlomkih še ni. Tudi na začetku besed se 8 pojavlja preko meje kijevskih listov, vendar pa na zanimiv način še vedno s sledom starejšega stanja baš v zmislu kijevskih odlomkov. Na faksimilih iz evhologija imamo namreč s na začetku pri kratici is (Geitl. fcsm. 1),
pri prefiksu is--iz- (trikrat), pri besedi istinbnumu, za
veznik i (7 slučajev, med njimi dvakrat i pred s) ter za acc. pron. i (pred s). Na faksimilih iz odlomka pa stoji s na začetku pri imenu ioane, prefiksu iz-, besedah istiny in ter za veznik i (10 slučajev, med njimi trije pred s — z).1 Kratica is z 8 se nahaja v odlomku na prvem ne-faksimiliranem listu (I b 23). Kijevski odlomki v zvezi z našima dvema spomenikoma jasno kažejo, da se je ime 'Itjgovg moralo že prvotno pisati z 8. To potrjujejo tudi podatki Jagičevi o pisavi imena v evangelijih v indeksu k
1 Srezn. fcsm. XIV a levo 2 stoji v majuskulnem nad-
t
pisu od vb oddeljeno napisano inQ. V tem pa nimamo slučaja z začetnim i, ker spada drugo k prvemu in je vse skupaj kratica za v% taing, kakor sem pokazal že gori.
Razprave. II.	28
marijanskemu kodeksu (str. 521 pod Isusk). Taka pisava je umevna, ker gre ne le za neslovansko osebno ime z izgovorom povsem neprejotiranega ali neprepalatiziranega i na začetku, temveč še za posebno sveto ime, pri katerega tedanjem grškem izgovoru se ni hotelo nič izpreminjati. To je moglo potem povleči za seboj še pisavo 8 pred drugimi 2, posebno morda še vsled sorodnosti znakov in radi tega lahke asociacije. Ali je tudi pisava ioanéz 8 prvotna, je težje dokazati, nemogoče ne bi bilo, saj se je fonetično-orto-grafski princip vpošteval pri tujih izrazih in zlasti imenih tudi sicer, kakor sem pokazal v Razpravah I.
h — 6. O grafično-fonetičnih zadevah, tičočih se prvotnih redukcijskih vokalov v sinajskem evhologiju, razpravlja pod novejšimi vidiki A. Leskien (Arch. f. slav. Phil. XXVII, str. 30 si.). Odlomek, na katerega se Leskien ne ozira, kaže v vsem popolnoma identično stanje. Na koncu besed sta % — b v kodeksu po starem pravilno ohranjena (str. 37). Tudi v odlomku imamo n. pr. trinajst pravilnih slučajev lokalne in instrumentalne končnice -mb in le na enem, štirinajstem, mestu stoji pri Sreznevskem na listu I b 24 v glagolskem natisu -mb, v cirilski transskripciji pa -mb. Verjetno je seveda le zadnje.1 Sicer sta za pisca evhologija in odlomka redukcijskega vokala v posebno slabi poziciji že onemela, v posebno jaki pa prešla v polna vokala o — e. Ako je znak za redukcijski vokal izpuščen, ga običajno nadomešča apostrof. Pri tem je to opažati zlasti pri gotovih maloštevilnih glasovnih skupinah (str. 31), n. pr. v odlomku pri oblikah zaimkov vbsb in vbsélcb (Srezn. fcsm. XIV b levo
13, 15, 20; ib. 22 vselcb je brez apostrofa) ali tudi glagola
--t
1 Srezn. ed. I a 6 o je predlog napisan kot kratica, toda ib. I b 25 ot%. V sestavi stoji pravilno Srezn. ed. I b 10 otvrbzhša poleg ib. 6 ot-bdanie. Enako je v kodeksu (prim. Lang 1890, str. 25 in 52). K ortografiji sestav z ot — ofe prim. W. Schultze, Zur kirchenslavischen Orthographie (Festschrift A. Bezzenberger, Gottingen 1921, str. 144 si.). Iz drugih predlogov, oziroma prefiksov, ki so bili že prvotno brez redukcijskega vokala na koncu prim. v odlomku Srezn. ed. I b 5 iz gl<)biny poleg ib. XIV b levo 7 (iz)dr$d7,no. Temu enako beremo tudi v kodeksu n. pr. Geitl. ed. p. 156 izdraé1
vbseliti (Srezn. ib. 24). Razen tega prim. še Srezn. XIV a desno 22 k tebe in Lesk. 1. c. k tomu z apostrofom nad kt. Geitl. fcsm. 4 in 18 stoji apostrof celo nepotrebno nad gd v vsegda in egda. K Srezn. fcsm. XIV b levo 1 otcih-b brez apostrofa prim. Lesk. 1. c. in P. Lang 1888, str. 15—16 konca z apostrofom in brez apostrofa ter otčstvo z apostrofom nad tč. Od nadomestil s polnim vokalom je nadomestilo z o po Leskienu (str. 36—37) v splošnem redko; v odlomku takega slučaja ni, pač pa jih je več z e: Srezn. fcsm. XIV a levo 3 prčd-bložei (Lesk. 36 shtvorei, hoždei, Lang 19 položej, preložej itd.), Srezn. ib. 4, Lesk. 1. c. agnecb, Srezn. ib. neporočen* (prim. -eni, Lang 17), Srezn. XIV b levo 5 pra-vedbné (Lesk. 1. c. pravedbnemb), Srezn. XIV a desno 25 umerbšiihi>, XIV b levo 6 (u)meri>šemi>, ib. 10 umen,-šihb, ib. 15 —16 umerhSQjq (Lesk. 1. c. umeri>š%f§, gl. o tem še doli), Srezn. ed. I b 5—6 priemi>šjQ (Lesk. 1. c. vbzenvb), ib. 24—25 dbneshnii denb (Lang 16 denb in v tvorbah iz denb). Ako je od obojnega, opuščanja in nadomeščanja redukcijskih vokalov, v kodeksu več slučajev nego v odlomku, je to pri razliki obsega samo ob sebi umevno. Važno pa je to, da gre pri obeh za bistveno popolnoma isti okvir obojnega pojava.
Preglas redukcijskih vokalov pod vplivom sledečega zloga, posebno prehod b v i, pred sledečim trdim zlogom, naj je njega razlaga že taka ali drugačna (prim. Vondrák, Altkirchslav. Grammatik, 2. Aufl., str. 258 si., 260 si.), je našel Leskien v evhologiju izredno pravilno izveden (str. 32 si., 39 si.). To isto je v odlomku. Prim. sufiks -bni> Srezn. fcsm. XIV a desno 2, 24, XIV b levo 24 sloveshnQjQ (Lesk. 33 sloveshnoe), XIV a desno 3 beskvr(i>)ni>nQjQ (Lesk. ib. skvri,-mmj), XIV b levo 7 (iz)dr<¿di>no (Lesk. ib. shnedhno i. pod.), ib. 12 préslavbnyhi, (Lesk. ib. giavbno i. pod.), ib. 19 pravo-včrbnoe (Lesk. ib. ver%ny), Srezn. ed. I a 10 stud-bnaa (gl. gori), ib. I b 23 krsHnymb (Lesk. ib. krsHnoe), sufiks -b.skh v Srezn. XIV a desno 15 mirbska(a)go (Lesk. ib. morbskoe i. pod.), sufiks -bstvo v Srezn. XIV b levo 19, 21 episkpi>stvo} po-pi,stvo, diékomstvo (Lesk. 34 dčvhstvo, ženi>stvo i. pod.), sufiks -bda v Srezn. ed. I a 8 opravbdana (Lesk. ib. pravhda)
28»
proti (tu iz evhologija že ne bom navajal odgovarajočih primerov) Srezn. XIV b levo 4 ispovedbtiicehi>, ib. postb-nicekb, ib. 5 pravedbne (radi e je b seveda le po tradiciji), ib. 8 preslavbnei, Srezn. ed. I b 4 blQdbnicjQ ali tudi ib. 12 vnhovbnčago, ib. 25 dbnesbnii (radi e le po tradiciji), Srezn. fcsm. XIV b levo 16 svetble (Lesk. 36 svetile
d	ju
prim. doli), ib. XIV a levo 1 pre loženb , Srezn. ed. I a 13 gorbce. Ib. I a 7 myto\mbca (Lang 15 konbca i. pod.) je lehko ali po stari tradiciji ali pa radi sledečega še mehkega c. Srezn. fcsm. XIV a desno 4 molbby (Lesk. 34 celbba) pa je morda, kakor misli Leskien str. 39 za take slučaje, radi občutljivosti glasu l za mehki izgovor pred palatalnimi vokali in daljšega ohranjenja takega izgovora. V Srezn. XIV b levo teles-bnei je narobe t za & pred mehkim zlogom, ali baš to isto telesnnei, naj se razloži tako ali drugače, piše poleg svetile tudi evhologij (Lesk. 36).
Preglas t, v b pred mehkim zlogom imamo Srezn. fcsm. XIV a desno 13 knvb (Lesk. 35 ljubbvb i. pod.). V ib. 25 umenšiihb, ib. XIV b levo 6 umerbšerrvb, ib. 10 umerb-šihb, ib. 15—16 umenšoje, Geitl. ed. p. 23 umerbšqjq, p. 105 umer-bšaago, p. 106 umerbšiirm itd. stoji t>, kakor kaže e v korenu, le še po stari tradiciji. Pa tudi če bi se e drugače razlagalo, bi bil mogel % ostati, ker je bilo za pisca evhologija sledeče š že trd glas (gl. doli). Na vsak način pa je poudariti v obeh spomenikih konstantno se nahajajočo enako fonemo in morfemo umeriš-. Ako beremo v glagolskem natisu Srezn. ed. I b 10 otvnzbša, je to pač tiskovna pomota, kakor se vidi iz cirilske transskripcije ib. otvrbznša ter iz enake pisave te participialne oblike ib. 4—5, 7, 9 in 12—13. Tudi v evhologiju pridrže te oblike pred sledečim mehkim zlogom vedno -nš- (Leskien str. 35).
Prepoziciji si> in leb ohranjata po Leskienu 35 vedno •b, preglas pa se javlja pri ot, oziroma vb- in v%z-, vendar pravi Leskien 1. c., da o konsekventni izvedbi ni govora, slučaji z vb, vb-, vbz- pred sledečim mehkim zlogom so zelo pogosti. Analogno stanje je v odlomku. Tudi tu nahajamo poleg Srezn. ed. I a 3 vbnidQ vb hramb, ib. I b 17 vb tri
lica, ib. 24 vb dbnesbnii denb, Srezn. fcsm. XIV a desno 12 vb časi, ib. 16 vb žiznb, najbrže tudi ib. 25 vb (vere) na drugih mestih še Srezn. fcsm. XIV a desno 20 v% prič§stie, ib. XIV b 16 vb meste, ib. 26 vh čistote, Srezn. ed. I a 2 vi,niti. Dva slučaja nista povsem jasna. Srezn. ed. I a 1 vb... r... je morda dopolniti vb sty hramb (gl. doli). Razbrati se tudi ne da mesto Srezn. fcsm. XIV a desno 18—19 vb b('bdro)stb za iig vvipiv, kar se tako popolnjuje po cirilskih tekstih; pisava sama bi evhologiju ne nasprotovala, kjer so isti slučaji (Leskien str. 35—36). Prefiks vbz- imamo v odlomku vedno pred trdim zlogom (Srezn. fcsm. XIV a desno 8 ter ib. ed. 1 b 3, 9 in 21. Preglas pa kaže predi, v sestavi: Srezn. fcsm. XIV a desno 7 predblei%šty% proti ib. levo 3 predbloiei. Si, in hb ostajata tudi v odlomku: Srezn. ed. I b 7 sT?mirivbšas§ ter ib. I a 4 k"b crkvi.
K slučaju v korenu kakor Srezn. ed. I b 9 vbz'bpivbsa prim. Lesk. 35 vbz-bpiemi,. Poleg starega Srezn. ed. I a 9 slbzy, ib. I b 13 proslbzivbša s§ stoji, ako je pravilno brano ali tiskano, tudi ib. I b 4 shzivbšjg. Ker je v predhodni vrsti najbrže shzy (prim. Lesk. 34 shza), je to lehko pomota v pisavi. Sicer so pa taki slučaji tudi v evhologiju, prim. Leskien str. 36. Ostali slučaji z %—& v korenu (Srezn. fcsm. XIV b desno 6, ib. XIV a levo 5, ib. desno 15, ib. ed. I b 19 in 24) se ne vpirajo ne tradiciji, ne zakonu preglasa. Posebe naj omenim še Srezn. fcsm. XIV b levo 1 — 2 patriarb-sehb. Ako je Srezn. ed. I b 19 rbci (prim. Lesk. 36, 40 nci), se nahaja tako po starem tudi v evhologiju narbd (Lesk. 36). Tudi pri sonantnem r je v evhologiju in v odlomku pravilo seveda že pisava z -b, med tem ko so n. pr. kijevski listi v tem oziru še mnogo natančnejši. Iz odlomka prim.: Srezn. fcsm. XIV a desno 21 snvrnšenie, Srezn. ed. I b 10 otvnzioša, ib. 11—12 vnhovbneago. To isto je tudi pri sonantnem l, dasi se v kodeksu tu in tam nahaja kako b po / kakor n. pr. isplbnenie 8 a 8 in isplbnb 17 a (Vondrak, Altkirchslav. Grammatik, 2. Aufl., str. 175). V odlomku se pri Srezn. fcsm. XIV b desno 4—5 dfaž^ni žal baš znak po l ne more natančno spoznati ali je i, ali b; moglo bi biti tudi b. Iz kodeksa navaja Leskien 1. c. 38 že obi-
čajno dhžen-b, kar bi, razume se, poleg morebitnega dlb-ž%ni v odlomku ravno tako malo govorilo za različnost obeh rokopisov, kakor v kodeksu samem poleg isphnenie na isti strani isphnene i. pod.
Druge vrste preglas v evhologiju je prehod b v » po šumevcih s—ž, le na koncu po i je ohranjeno b (prim. Leskien str. 31 si.). Ravno tako je v odlomku: Srezn. fcsm. XIV a levo 3 ter ib. XIV b desno 2 naš*, Srezn. ed. I b 18, 23 naš* proti Srezn. fcsm. XIV a desno 11, 14 preložb, sicer pa ib. XIV b desno 4 dhž%ni, ib. 3, ib. levo 24, ib. XIV a desno 3, 25 služ-bbg (prim. Lesk. 32 naš*, -ložb, dhži>-ngjg, služ%ba). Srezn. fcsm. XIV a desno 16—17 več(bnq)jq (Lesk. večbn%) bo najbrže brati z 6. Otrjenju sb v š* stoji grafično nasproti, da se po s in podobnih glasovih po stari tradiciji praviloma piše jg (Vondrak, Altkirchenslav. Grammatik, 2. Aufl., str. 379, Leskien str. 39), kar je v tem svojem nasprotju posebno reliefno za presojo enake grafike v obeh naših rokopisih. Iz odlomka prim. Srezn. fcsm. XIV a levo 6 čašjg, ib. XIV b desno 3, 6 našjg, Srezn. ed. 15 5 shzimšjg, ib. 6 prienvbšjg (Vondrak 1. c. čašjg, naš/g, uboevbšjg i. pod.). Prim. še Srezn. ed. I b 4 blgdbnicjg,
n
Geitl. ed. p. 66 čn> cju i. pod.
Pred j je 6 v evhologiju (prim. Lang 31, Vondrak, 1. c. 235 si.) običajno označen z i, le v zvezi z ju ali i je pravilo b, dasi so pri i tudi izjeme. Enako nahajamo v odlomku vseskozi ie (osem slučajev), štirikrat sijg in enkrat sijq, nasprotno
d	ju
pa Srezn. fcsm. XIV a levo 1 pre loženb . Poleg trikratnega ie v domačih besednih tvorbah (je še petkrat diek-) beremo enkrat XIV a desno 15 izhe sg (prim. XIV b levo 17 sieefo), toda tudi v evhologiju so tu izjeme, n. pr. Vondrak I. c. nasilbe, krestbem, i. dr. Pred i imamo v odlomku le i in sicer v dveh domačih izrazih Srezn. ed I b 13—14 predanii in ib. 24—25 dbnesbnii ter dveh tujih fcsm. XIV b levo 9 marii in ib. 24—25 ka&olikii. Zadnje je tudi v kodeksu tako, prim. Vondrak 1. c. evbpraksii, fetronii i. pod. Kar se pa tiče drugih dveh ii, jih moramo smatrati pač tudi v odlomku za izjemo, ki je radi malega obsega
odlomka slučajno brez pravilnih pendentov z 6. Prim. take izjeme tudi v kodeksu: Vondrak 1. c. raspgtii, sii, piite i. dr. Govorimo lehko tedaj tudi tukaj o enakem stanju.
Kontrakcija samoglasnikov, zlasti v deklina-ciji zložene adjektivne oblike. O tem podaja Lang 1. c. str. 36 si. za kodeks nastopno sliko (navajam le padeže, ki se nahajajo tudi v odlomku): a) v gen. sing. prevladujejo oblike na -aago, b) v loc. sing. je pravilo -emb, c) v instr. sing. je pravilo -ymb, d) v gen.-loc. plur. je pravilo -yhb, toda -iihb in le izjemno -ihb, e) v dat. plur. je pravilo -yrm>, toda -iiim, f) v instr. plur. je navadno -ymi poleg tudi nahajajočega se -yimi. Temu popolnoma odgovarja odlomek: prim. ad a) Srezn. fcsm. XIV a desno 20 staago, ib. 15—16 min-ska(a)go (a je predpolagati radi prostora, gl. doli), Srezn. ed.
1	b 11—12 vnhovbneago, b) Srezn. fcsm. XIV b levo 10, 13 stemb, c) ib. XIV a desno 14 stymb, Srezn. ed. I b 23—24 krsh,nymb, d) Srezn. fcsm. XIV b 12, 14 styh%, ib. 12 pre-slavbnyhrb, Srezn. ed. I a 5 styhb poleg ib. 5—6 ugoždbšiihb, Srezn. fcsm. XIV a desno 25 umerbšiih*, ib. XIV b levo 10 umerbšihn, e) ib. XIV a desno 18 prieml/QŠtiim'b, f) Srezn. ed. I a 6—7 dobryimi. K temu je treba še dodati, da je nom.-acc. sing. v evhologiju praviloma kontrahiran (prim. Vondrak, AItkirchslav. Gramm.2 479 in 237), a to je najti tudi v odlomku: Srezn. fcsm. XIV a desno 6 sty, ib. XIV b levo 22 svšteny. Narobe je v kodeksu redoma priimi (Lang 30) in tako tudi v odlomku (Srezn. fcsm. XIV b desno
2	ter Srezn. ed. I b 1—2). Prim. gori nekontrahirano -ii-. V grafično-fonetičnem oziru je opozoriti na priljubljeno pisavo a po a v obeh spomenikih (prim. Lang 35 ter Srezn. ed. I a 10 stud^naa, ib. I b 14 pokaani. . .). Sicer se ja in a po palatalnih soglasnikih izraža seveda v obeh spomenikih kakor v drugih glagolskih rokopisih z e. Imperfekt be-homb (Srezn. fcsm. XIV b desno 4) je pač prvotno, kakor priča tudi v kodeksu 2. sing. be in 3. plur. bes(Lang., Konjug. 12).
Sc. V evhologiju je še vseskozi sc (Vondrak, AItkirchslav. Grammatik, 2. Aufl., str. 308). V odlomku imamo za to tudi primer, kateremu lepo odgovarja slično
mesto v kodeksu: Srezn. fcsm. XIV b levo 24—25 o ste i i _ ka&olikii, apo scei crkve, Geitl. ed. p. 44 m stei tvoei katoliku, i aphscei crkve. Razlike med obema mestoma ne gredo preko meje možnosti razlik v enem in istem kodeksu. O #—t v glagolskih spomenikih sem razpravljal v Razpravah I 143 si. Tukaj mi žal ni mogoče ad hoc preučiti vprašanja zastopstva & v celem našem kodeksu. Zato bi bilo potreba tudi druge kritičnejše izdaje nego je Geitlerjeva. T za & sem našel pri površnem pregledu še na 1. 75 b na-tanomb dia N&O-av. Po analogiji drugih glagolskih kodeksov ni pa seveda nikakor ¡sključeno, da se nahaja v kodeksu na kakšnem mestu tudi & ali še celo kak drug refleks za to. Vsekakor ni to nobeno bistveno nasprotstvo (prim. Ass. 14 t, 7 9 i dr.)
L' po labia lih. Tako zvani epentetični se v evho-logiju še silno redko opušča (prim. Lang 42 si.; Vondrak, Altkirchslav. Grammatik, 2. Aufl., str. 322 si., 329 si). Disimilacijski slučaj kakor particip praet. pass, blago-slovervb (Geitl. p. 30 blgvena itd.) stoji zase ter ga je ločiti od drugega opuščanja epentetičnega I (prim. Vondrak, str. 324 in 329). Isti particip nahajamo enako tudi v odlomku Srezn. fcsm. XIV b levo 8 blgvenei. Nasprotno imamo z epentetičnim /' v obeh spomenikih zanimiv primer Srezn. ed. I b 2—3 drevhnemu, Geitl. ed. p. 129 drevhnjumu (prim, v ruskem cirilskem tekstu po Sreznevskem str. 259 drbvnimb, rus. drevnij). — Obliko drevhnemu v odlomku proti drevlbnjumu v kodeksu je smatrati pač za starejšo. Ali je v evhologiju Geitl. ed. p. 86 nbs^nomu morfološki enaka pronominalna tvorba, je dvomljivo. Lang, Dekl. 55 misli na pisno pomoto. Za to bi govorilo, da imamo ne le sicer, temveč celo še na istem listu Geitl. ed. p. 87 nbsvnumu. V obče pa take oblike niso nemogoče, ker jih poznamo poleg pravih zaimkov (prim. Srezn. fcsm. XIV b levo 5 vsekomb) in števnikov (prim. Srezn. ed. I b 17 edinogo) tudi sicer pri štuždb, mah „pauci" in „drugih redkih, posebno svojilnih pridevnikih" (Miklošič, Vergl. Syntax der slav. Sprachen, 2. Abdr., str. 132). O m^nog* prim. Vondrak
Altkirchenslav. Grammatik, 2. Aufl., str. 463 ter n. pr. v brižinski konfesiji inoga mnogoga poleg nepraudnega v tretjem brižinskem spomeniku.
S tem pa sem zašel že na polje morfologije. Tu kažejo na enotnost jezika obeh spomenikov sledeče črte. Na prvem mestu stoji pač dialektološki in rokopisno znamenita oblika imperativa Srezn. ed. I a 8 daždi. Miklošič, Vergl. Wortbildungslehre, str. 89 je mogel to obliko navesti le iz našega odlomka1 ter otbdaždi iz Mihanovičevega paterika, spomenika bolgarske recenzije XIII. stol., ki ga je Mihanovič podaril Miklošiču (prim. Lex. palaeoslov. p. XVII).2 O. Wiedemann, Beiträge zur altbulg. Conjugation, str. 10 je našel daždi poleg mesta v odlomku le še v evhologiju in sicer obliko na -ždi sploh 77 krat in le dvakrat viždb. V oceni Wiedemannove razprave opozarja Jagič na to, da je oblika na -ždi omejena le na en star spomenik (Arch. f. slav. Phil. X 173). To isto je trdil Lang, Konjug. str. 7—8 (prim, še 52) ter naštel 68 -ždi poleg trikratnega viždb. Tudi Vondräk, Altkirchenslav. Grammatik, 2. Aufl., str. 497 navaja -ždi le iz evhologija ter 1. c. str. 25 naravnost poudarja: „Auffallend ist der ständige Gebrauch des Imper.	Zanimivo
pa je, da se je krog spomenikov s -ždi vendar razširil še za enega in sicer za bolonjski psalter, v katerem beremo dva-
1	Miklošič ima pri obliki kratico „sin.", na koncu med „Abkürzungen" pa te kratice ni. Zato je R. Brandt v ruskem prevodu Miklošičeve knjige izpremenil „sin." v v „Joan. Sin." (Sravnitel'naja morfologija slav. jazykov, Moskva 1884, vyp. I, str. 114). To pa je, kakor pojasnjuje med „Sokraščenija" in kakor ima tudi Miklošič med kraticami, Joannes Sinaita, bolgarski rokopis XV. veka bivše dunajske dvorne knjižnice, pa je popolnoma nedopustno, domnevati ga pod „sin.", kar more biti le naš odlomek, ker je prvič Miklošič to vporabil med starocerkvenoslovanskimi spomeniki kot „die liturgie von Sinai" (prim. Altsloven. Formenlehre in Paradigmen, Wien 1874, str. XIV) in ker je navedena, v spomenikih zelo redka oblika res tudi v odlomku.
2	Kje se ta paterik sedaj nahaja, mi ni znano. Svoj čas sem se radi njega obrnil na Jagiča, pa mi ni vedel nič odgovoriti na to vprašanje.
krat viždi in enkrat uveždi (prim. V. Ščepkin, Boloñskaja psaltyr', Izsléd. po russ. jaz. 1906, II 4 str. 227, Vondrák, 1. c.) in kateri je bil pisan v bližini Ohrida. Gotovo pa je dejstvo, da poznata v tako redkih spomenikih nahajajočo se obliko s -zdi iz starocerkvenoslovanskih le naša dva, močen in neoporečen dokaz dialektične enotnosti jezika, v zvezi z vsem drugim pa tudi enotnosti odlomka z evho-logijem kot ene knjige.
V participu praet. act. I glagolov na -i- imamo v evhologiju običajno še starejšo krajšo obliko, le izjemoma se nahaja tudi daljša na -im (prim. Lang, Kon jug. 13—14). S takim stanjem soglaša tudi odlomek. Prim. Srezn. XIV a desno 11, 14 preložb (Lang 1. c. položb, irbzložb), Srezn. ib. levo 3 prcd-bložej (Lang 1. c. preložej), Srezn. ed. 1 a 5—6 ugoždbšiifn (Lang I. c. ugoždb). Poleg tega pa imamo kakor pri korenskem glagolu Srezn. ed. I b 9 vbz-bpivbša (Lang, Konjug. 23 vbz-bpivbšaago) v posameznih primerih že tudi pri glagolskih tvorbah, izvedenih z -z-, končaj -ivb: Srezn. ed. I b 7 swnirivbsa sq (prim. Lang, Konjug. 14 potvoriv%) ter ib. I b 4—5 in 12—13 shzivbšjQ — proslbzivbša sg (prim. Lang. 1. c, ugasivb).
Poleg nominativa plur. mase, participa praes. act. na -e, ki se v evhologiju še praviloma nahaja (prim. Vondrák, Altkirchslav. Grammatik, 2. Aufl., str. 452) in ki je tudi v odlomku zastopan (prim. Srezn. fesm. XIV b desno 4 SQŠte), imamo glasovno enako obliko tega participa v obeh spomenikih tudi za nominativ sing, neutr. ter v indeklinabilni rabi, kar oboje Vondrák 1. c. navaja le iz supraselskega kodeksa. O prvem pravi, da je sploh sporadično, o drugem pa se 1. c. str. 608 sklicuje na Scholvina, Beiträge zur De-clination in den pannonisch-sloven. Denkmälern des Alt-kirchenslav. (Arch. f. slav. Phil. II 553), ki to zopet pretežno beleži iz istega kodeksa. V naših dveh spomenikih je oboje že prav navadno in v enaki rabi. Za nominativ sing, neutr. prim. Srezn. fesm. XIV b levo 19—20 episkp%stvo pravovérb-noe, pravgšte, Geitl. ed. p. 158 edimstvo bistva, vb trehb sQste upostaseh'b, nes-bmes^no prebgdgšte. T. zv. gerundij prim. Srezn. fesm. XIV b desno 1 (majuskulni nadpis) mol s%vla-
觚te sg, Srezn. ed. I b 22 (majuskulni nadpis) m tva čelu-
jQŠte1 krstu, ib. I a 1 (majuskulni nadpis) m tva egda hotgšte,
vb (h)r(arTVb) vrniti. V kodeksu prim, obema vrstama slučajev
_/ _
enako v majuskulnih nadpisih Geitl. ed. p. 31 mo vbzima-
_ _ _
šte trapezQ, ib. p. 35 mol na vois/cQ idQSte, ib. p. 68 mol lezjQste na loži, ib. p. 22 mol egda hotqšte seti ter ib. p. 24 mol egda hotqste vinograd& saditi. Nahajamo pa tako in-deklinabilno rabo participa v kodeksu tudi v tekstu, n. pr. Geitl. ed. p. 74 g\ is he bže našpovelevy i suhorQkumu mstati po srede sabora, židgšte slovesi.
Iz aoristnih oblik naj navedem obliko za drugo in tretjo osebo na -h: Srezn. ed. I b 2 (2 pers. sing.), ib. 15 (3 pers. sing.), Lang, Konjug. 23 prije€t%, Srezn. ed. I b 16 (2. pers. sing.) predastb, Lang, Konjug. 52 dasti.
Enako rabo perfekta prim. Srezn. ed. I b 26 oti ne-priezniny raboty izbavih esi, Geitl. ed. p. 143 priobbštih esi phti i knve estistva tvoego (gl. Vondrak, Altkirchslav. Gram-matik, 2. Aufl., str. 585).
Da imamo od atematičnega glagola ved- v 1. os. praes. le v odlomku štirikrat tudi sicer ne posebno pogosto (iz-vzemši supraselski kodeks) nahajajočo se obliko Srezn. ed. I b 4, 6, 8, 11 vede, ne pa tudi v evhologiju, je pač slučaj, ker je v evhologiju ta oseba zastopana itak le enkrat po Geitl. ed. p. 142 ispovemb (gl. Lang, Konjug. 53). Wiedemann, Beitr. zur altbulg. Conjug. 5 navaja sicer Geitl. ed. p. 100 dvakratno vemb, ali to je bolje smatrati z Langom 1. c. za 1. os. plur. Obliko vede, samo ali v sestavah, je naštel Wiedemann I. c. str. 7 na 71 mestih, med njimi 57 v su-praselskem kodeksu. Od ostalih oblik tega glagola je v odlomku še 2. oseba praes. Srezn. ed. I b 1 vesi (za kodeks gl. Lang, Konjug. 53).
Izmed deklinacijskih oblik naj omenim dubleto v ge-nitivu plur. osnov, na -o- greh% (Srezn. fcsm. XIV b desno 7) ter grehovb (Srezn. fcsm. XIV a desno 19, Srezn. ed. I b 6). Ravno tako se oboje in sicer oboje večkrat nahaja v
1 -št- je tu še brez ligaturnega znaka
kodeksu (prim. Lang, Dekl. 9). O obliki na -ovb sem razpravljal v študiji „Oblike po osnovah na -u- v starocer-kvenoslovanskih spomenikih" (Zbornik filol. i lingv. študija A. Beliču, Beograd 1921, str. 90 si.). — Samostavnika lice in delo, ki pripadata v supraselskem kodeksu osnovam na -es-(gl. Vondrak, Altkirchenslav. Grammatik, 2. Aufl., str. 437) imata v našem odlomku in v kodeksu evhologija oblike osnov na -o-: Srezn. fcsm. XIV b levo 17 gen. sing. lica, Srezn. ed. I b 17 nom. plur. lica (enako v evhologiju, gl. Lang, Dekl. 27) ter Srezn. ed. I a 7, Lang, Dekl. 38 instr. plur. dely. Pri delo so v kodeksu po Langu tudi neke oblike po osnovah na -es-. Obliko osnov na -es- nahajamo v odlomku le Srezn. ed. I b 18 loc. plur. nbse(hb), Lang, Dekl. 38 nebesehb. — Končno naj navedem še iz padežnih oblik osnov na -S- lokal sing. Srezn. fcsm. XIV b levo 25, Lang, Dekl. 39 crkve.
Z leksikalne strani je podal kratko karakteristiko jezika sinajskega evhologija Jagič, Entstehungsgeschichte der kirchenslav. Sprache (2. izd., str. 274 si. in 252 si.). Na prvem mestu navaja besede, ki kažejo še na najstarejšo dobo stare cerkvene slovanščine. Od njih imamo v odlomku tudi bratr% (Srezn. fcsm. XIV b levo 1), vbsb min (Srezn. fcsm. XIV b levo 5), neprieznim (Srezn. ed I b 25), mytarb (Srezn. ed. I b 3) in prim. še po drugem mestu myto\mbcb (Srezn. ed. 16 7) ter pop* (Srezn. fcsm. XIV a desno 8, 17, ib. levo 2, XIV b levo 10). Natančne paralelne analize slovarnega gradiva obeh naših spomenikov ni mogoče podati, ker še nimamo izčrpnega seznama besed kodeksa evhologija, ki ga moremo pričakovati o priliki nove kritične izdaje vsega spomenika, kodeksa in odlomka. Se bolj reliefna pa bo seveda slika, kakor bomo poznali tudi odgovarjajoče cirilske ter grške tekste. Vendar naj omenim glede razmerja med spomenikoma v tem jezikovnem oziru na zanimivo, v obeh se nahajajočo dubleto život* (Srezn. fcsm. XIV a levo 4, Lang, Dekl. 10) — žiznb (Srezn. fcsm. XIV a desno 16, Lang, Dekl. 5) ter na substantiva verbalia i. pod. za abstraktne pojme v odlomku, od katerih se razen dveh vsi nahajajo tudi v evhologiju (Lang, Dekl. 22—26) in ka-
tere do malega obravnava Jagic v „Entstehungsgeschichte", kakor se je lehko prepričati po besednih seznamih koncem knjige. Ti izrazi so: v%zdyhanie (Srezn. ed. I b 3), drbzno-venie (Srezn. fcsm. XIV a desno 21— 22), mQČenie (Srezn. ed. I b 24), ostavlenie (Srezn. fcsm. XIV a desno 19), osq-zdenie (ib. 23), otbdanie (Srezn. ed. I b 6), pokaani(e) (ib. 14), pričgstie (Srezn. fcsm. XIV a desno 20), s-bvnšenie (ib. 21) ter snpasenie (ib. 16). Med Langovimi primeri ni le dveh, vbzglašenie (Srezn. fcsm. XIV b levo 6) ter pred-bloženie (ib. XIV a levo 1). Oba ta dva izraza pa stojita v nadpisih ter imata specialen liturgičen pomen (grški ix(pd)vijaiq in otgo&tao;). Končno prim. še v obeh spomenikih pomensko dvojico kakor sluzbba, pisano sluznba, kargsia (Srezn. fcsm. XIV a desno 3, 24-25, XIV ¿» levo 23-24, desno 3, Lang, Dekl. 29) ter robota 6ovXtia (Srezn. ed. I b 26, Lang 1. c.). Za še nadaljnje primerjanje in ocenjevanje besednega zaklada lehko posluži seznam besed iz odlomka, ki ga po-davam doli po tekstu, toda že na podlagi navedenega se lehko reče, da imamo tudi tu popolno enakost obeh spomenikov pred seboj.
Vsebina in sestav kodeksa. Po vsebini odgovarja, kakor sta pokazala že Geitler in Sreznevskij, glagolski sinajski evhologij današnjim cirilskim trebnikom, odlomek pa cirilskim služebnikom. Dandanes sta te dve knjigi v pravoslavni cerkvi oddeljeni ena od druge, pa jima je definicija n. pr. po K. Nikol'skega, Kratkoje obozrenije bogo-služebnyh knig pravoslavnoj cerkvi (Sanktpeterburg 1864, str. 6 in 44) sledeča: „V Trebnike izlagajutsja svjaščenno-dejstvija i molitvoslovija, kotoryja nazyvajutsja trebami, i soveršajutsja po nužde, potrebnosti odnogo ili neskoPko lic, vo vremja, opredeljajemoje obstojatel'stvami jiht žizni." „Služebnik (zaključajet) v sebe činy, posledovanija i samyja služby obščestvennago Bogosluženija s temi molitvoslovi-jami, kotoryja postojanno ili čašče drugih čitajutsja ili po-jutsja pri obščestvennom Bogosluženiji." V nasprotju s sedanjim stanjem pa je prvotno obojno, t. j. vsebina i slu-žebnika i trebnika, pripadalo eni knjigi, ki se je zvala grški ivxoX6yiov, kar je tedaj razumeti v širšem zmislu nego da-
našnje „evhologij", ki se vporablja izključno za „trebnik". Prim. P. I. Safarík, Strucny prehled liturgickych knéh církve recko-slovanské (Cas. mus. král. česk. 1862, XXXVI 293 si., 296 si.). Oboje je spojeno tudi še pri I. Goaru, Evchologion sive Rituale Graecorum (Paris 1645, Bonn 1647, Benetke 1730). Obžalovati je, da se niso dovršile, kakor vse kaže, študije A. Dmitrijevskega o grško-slovanskem evhologiju, o katerih poroča v „otčetu" „Putešestvije po Vostoku i jego naucnyje rezul'taty" (Kijev 1890 iz „Trudy" kijevske duhovne akademije 1889). Izdal je dosedaj, kolikor vem, le „Evhologion IV veka Serapiona episkopa tmuit-skago" (Kijev 1894) ter „Opisanije Iiturgičeskih rukopisej hranjaščihsja v bibliotekah pravoslavnago vostoka. T. I. Tvxixa. C. 1. Pamjatniki patriarših ustavov i ktitorskije monastyrskije tipikony" (Kijev 1895). Prim. Arch. f. slav. Phil. XIII Suppl. str. 132, XVII 312 in XVIII 606.
Ohranjeni glagolski sinajski kodeks evhologija je po Geitlerjevem opisu v resnici le druga polovica prvotnega mnogo obširnejšega kodeksa. Pergamentne lege, kvater-nioni (le zadnja je kvinion), imajo namreč številčno označbo, katerih prva je 8, iz česar sledi, da se je izgubilo na začetku devetnajst kvaternionov ali 152 listov; pa tudi za konec se ne ve, koliko je še sledilo, razen tega manjkata v sredini dva kvaterniona (27—28) ali 16 listov. Ohranili so se tedaj le kvaternioni 21—26 ter 29—33 in na zadnjem 34. mestu en kvinion, vsega 106 listov. Ker spada okrnjeni vsebinski začetek v kodeksu, „officium aquae benedictae in sanctis Theophanis" (Geitler ed. p. XII), v cirilskih trebnikih „Posledovanije velikago osvjaščenija svjatyh bogojavlenij" (citirano po moskovskem trebniku iz 1. 1761), nedvomno v trebnik1, „Zapovédi styh% web" proti koncu kodeksa na 1. 102 a — 105 b pa odgovarjajo običajnemu koncu (iz-zemši še koledarski dodatek) v trebnikih „Iz nomokanona nužnejših pravil izjavlenije" (enako 1761 in 1855), moremo reči, da moramo z vštetimi 16 listi v sredini, ki so gotovo
1 V trebniku, tiskanem 1. 1855. na Dunaju za £rbsko cerkev, se omenjeni obred nazivlje bistveno enako kakor v izdaji iz 1. 1761.: Posledovame wsstenija vody styh'b bgojavlenij.
tudi pripadali trebniku, pripisovati gotovo preko 121 listov delu trebnika v kodeksu, torej približno polovico prvotnega rokopisa. Ako primerjamo sinajski kodeks ter današnji ci-rilski trebnik, vidimo, da v kodeksu — ne oziraje se seveda na red obredov ali identičnost posameznih molitev — marsikaj od obredov cirilskega trebnika manjka. To isto je reči v primeri z rokopisnimi cirilskimi trebniki, kolikor jih poznamo po raznih opisih. Toda v določitev prvotnega sestava glagolskega in posebe sinajskega glagolskega trebnika se tu ne morem vpuščati. Za primer naj opozorim le na kratko, da je po Geitl. ed. 6 b mol nad.% vodojg staago prosvestenie, glema vb okrine crkvbnemb ter ib. 7 a mol na postriženie vlasom* (otročje ter po opisih nekih južnoslo-vanskih cirilskih trebnikov XIV. stol. kakor srednjebolgar-skega svetogorskega Zajkovskega (prim. Period, spisanie LXXI 156 si.) ali macedonsko-srbskega Verkovičevega (prim. Starine X 275 in Južnoslov. filolog 1 72 si.), v katerih
Prim. molitev pred potapljanjem križa v vodo in blagoslavljanjem vode pri Geitlerju in v trebniku iz 1. 1761.:
Geitl. ed. p. 10—11
Prikloni g\ uho tvoe • i poslušaj nas* • izvolivy Vb e-
rhdane krstiti S§ ■ i SVQ vodij sije . blgvi vsq ny • a vlejQŠtyq pokloneniemb tvo-ihb vyi • obraz* rabote • i s1>-
podobi ny napihniti ■ styn§ tvoeje
• vhkušenie-mb vody sej§ ■ i da bgdeH na-
nVb g i Vb icelenie dši i telu ■
_i _
v • Ty bo esi sfbba naša • i tebi slaVQ vhsglaenVb ocju '/.
cir. trebn. 1761 (1. por v.)
_s
Prikloni gdi uho tvoe, i usly-
_s
s/ ny, iže vo Jojrdanie kr titi sja
izvolivyj, i wstivyj vodi/ blgoslovi vseh"h nas*, iže prekloneniem* svoeja vyi, naznamenajuščih* rabotnoe voco-
bražeme :
i spodobi nas* ispolniti sja
(osšče i/a tvoegoj, vody seja pričaščeniemh, i da ba etb nam"b
_s
g di vo zdravie duši i tela.
Vozglašehie: Ty bo esi (osščenie naše,
i tebe slavu i blgodarenie i poklo-nenie vozsylaem*, . . , V Trebniku iz 1. 1855 je tekst identičen z izdajo iz 1. 1761.
obeh je pred „bogojavljenijem" obred krsta (v drugem neposredno), zelo verjetno, da se je vsaj obred krsta nahajal na izgubljenem začetku glagolskega trebnika. Po 1. 11 b ter 71 a sledita prazni strani, v prvem slučaju se pričenja potem nova, posebna skupina molitev, v drugem je presledek med homilijo in molitvami spovednega obreda. Vse ohranjeno iz kodeksa do incl. „zapovedi" pa pripada glagolskemu trebniku.
Prvo polovico sinajskega evhologija je tedaj lehko mogel tvoriti del knjige, ki se danes zove služebnik in ki na prvem mestu vsebuje tri liturgije, katere se služijo v pravoslavni cerkvi, sv. Ivana Zlatousta, sv. Vasilija Velikega in Gregorja I., t. zv. „liturgija preždeosvjaščennyh darov" XinovQyla r&v jiQ0t]yia6niva)v (prim. Nikol'skij 1. c. str. 9, ' Šafarik 1. c. str. 296). Kot primer naj navedem starotisk Božidara Vukoviča in ieromonaha Pahomija iz 1. 1519 (Benetke)1 ali pa rokopisni atoški (Pogodinski) služebnik XIII. stol. (prim. Russ. filol. vestnik 1904, t. Lil, str. 210). Temu odgovarja tudi ohranjeni glagolski liturgični odlomek s Si-naja. Prvi list tvori očividno začetek služebnika. Po opisu Sreznevskega 1. c. 244 zavzema prvo polovico prve strani velik okvir, tekst pa vsebuje mltva egda hotgšte vb(sty)(h)r(am-b) vb nitif t. j. molitev pri vhodu v cerkev, ki je Sreznevskij ni mogel najti v nobenem drugem služebniku (1. c. 257 si.). Pač pa uči L. Mirkovič, Pravoslavna liturgika II 58 (Sremski Karlovci 1920) pri opisu liturgije Ivana Zlatousta in Vasilija Velikega, da govorita duhovnik in dijakon pri vhodu k oltarju vnidu m domtvoi..., kar bi bil citat iz ps. V 8—13. V odlomku se strinja s tem le začetek molitve in tudi to le s ps. V. 8: Srezn. ed. I a 3—5 Gi vbnidQ v% hram"b tvoi ■ poklonejQ s§ kt> crkvi stei tvoei mlvami styhi> tvoihi,; sin. ps. V 8 (ed. Geitl. p. 6) vbwdQ vb domb tvoi: poklonjg s/g v% crkv stei tvoei vb st(r)ase tvoemt>: gi ■ . . Nadaljevanje molitve v odlomku do I b 10 spominja na mesto v homiliji spovednega
obreda v sinajskem evhologiju fol. 69 b 13—23: Srezn. ed.
_ t
Ia 5 — 16 10 ugoždbšiihh (scil. styfi7, tvoih%) tebe o veka ■
1 Nahaja se v ljubljanski licejski knjižnici.
dobryimi dély • pomilui m§ g\ • i daždi mi g\ • očima moima slbzy točiti • da simi omyjQ stud-bnaa déla • eže ty samb vési viko i p rit mi m<¿ • ékoze prigfo drevhnemy mytarju vbzdy-hanie i s{lbzy ?) ■ vedé g\ blqdbnicjq shzimsjQ iz glQbiny srca. I priembšjo ohdanie gréhovn. Védé gi mytoimbca ■ S^miñ-vbša s$ • i opravbdana ■ védé gi razboinika vbZT>pivbša gt i témb glasomb otvnz'bsa rai. . . Geitl. ed. p. 129 my že č§da dobraa déla vbtqzqste, porevbnuemb, drevlbnjumu blod-bnumu snu, iže pokaaniemb otvnza dvbrí crstva ■ drevlbnjumu raz-boiniku ■ drevlbnii bÍQdbnici ■ drevlbnjumu mytarju ■ /že edino j q otbstQplb zvla, potomb ne v%zvrati se¿ na tožde.
Drugi in tretji list odlomka pa tvorita skupen kos pergamentne lege, od katerega vsebuje prvi list grški in cirilski znane molitve iz liturgije sv. Ivana Zlatousta in sicer molitve pri izvrševanju darovanja. Prim. poleg Srezn. 262 si. še n. pr. iz opisa Vostokova rokopisov Rumjancov-skega muzeja (str. 604) N° 399 služebnik XIV. stol. ruske recenzije.1 Grški tekst je Sreznevskij povzel iz Ch. Bunsena knjige „Hyppolytus und seine Zeit" II 555 si.: B. Bazyllii et Chrysostomi liturgiae collatae (Lipsko 1853).
1 Prim. prvo molitev iz odlomka:
Srezn. fcsm. XIV a desno
1—7
Paky prinosim® tebe st(o)-ves7,nq/Q si/Q ■ i beskvrfa)-m>nQi'Q služi,bq ■ , molimfe) ti SQ • i molbby deemT, • i p(ro)-simT, ■ i tebe molimo • posfb) li dhb tvoi sty na ny i n(a) predbležqštqj% dary sijq J'
Drugi list omenjenega pergamentnega kosa pa na obratni strani naravnost imenuje Vasilija mo sta vasi
_d	_ju
pre loženb hle, ki jo je Sreznevskij 1. c. 267 res tudi našel v nekaterih starih rokopisnih služebnikih v liturgiji Vasilija
Razprave. II.	29
cir. s luž. rus. XIV.stol. (Vost. N° 399)
ješče prinosirrib ti slo-
vesnuju siju beskvbr-
nbnuju službu molim
tja i mili sja dejemh i pro-
simTi nizhposti
dhb tvoi styi na ny i na
pred"bležaščaja dary sija.
Velikega pa tudi v grškem originalu.1 Prvo polovico strani pred navedeno molitvijo zavzema velik okvir, znak, da se tu pričenja nov del knjige. To potrjuje tudi prva stran lista, ki ne nudi le zaključne molitve mol s^vlač^šte s§, nahajajoče se po Sreznevskem tako isto v cirilskih služebnikih, ne pa tudi v grškem tekstu, temveč je ostala druga polovica strani prvotno tudi prazna. Tako imamo tedaj v odlomku iz služebnika
na I a—b vhodno molitev še z začetkom druge molitve I b
_/ _
(na koncu) m tva čelu/QŠte krst*, potem so na II a—b molitve pri izvrševanju darovanja pač iz liturgije sv. Ivana Zlato-usta ter končno na III a zaključna molitev, na III b pa nov del knjige začenjajoča molitev iz liturgije Vasilija Velikega (po Sreznevskem 1. c. 245 iz dodatkov). Iz tega in iz konteksta pa se še vidi, da si lista II in III nista sledila neposredno drug za drugim, temveč da so med njima izpadli najbrže vsi notranji listi kvaterniona. Kot neko potrdilo bi moglo služiti to, da se nahajajo molitve, odgovarjajoče molitvam na 1. II, v Vukovičevem služebniku na dveh listih in da sledi tu do konca liturgije Ivana Zlatousta še deset listov, pa bi to po obsegu nekako odgovarjalo ispadu med II—III kot krajnjima listoma kvaterniona. Da ne nahajamo na rokopisu številčne označbe kvaterniona kakor v kodeksu, je umevno, ker je list II po dolgem obrezan. Kako je s tem v originalu na 1. I, po opisu Sreznevskega ni jasno; tam je mogel biti povod opuščenja označbe tudi začetni veliki okvir.
Kakor mi ni mogoče iz umevnih razlogov opredelit1 prvotnega sestava trebnika, tako seveda tudi ne služebnika. Vendar je vkljub temu, da nahajamo stare rokopisne ci-rilske služebnike v glavnem s samo tremi liturgijami, n. pr. dva ruska služebnika XII. stol. v moskovski sinodalni biblioteki (prim. Opisanije III 1, str. 1 si. in 5 si.), je ne le verjetno, temveč gotovo, da so bili tudi že v prvotnem služebniku še
1 Prim. k III b ruski služebnik	sinodalne biblioteke N° 345.
Srezn. f c s m. XIV a 1 e v o 3—4	c ir. si u ž. r u s. XIV. stol. (sinod.
_	—_ N» 345).
Gibženaš& • pred-bloiei s(, sam% ■	Qi ¿e našb položivyisja sam%
agnecb neporočeni> . . .	agnecb neporočen. . .
drugi dodatki, tako kakor jih po bistvu pozna današnji običajni služebnik. Vemo sicer, da so se že na grških tleh vršile razne redakcije kakor n. pr. v XIV. stol. po carigraj-skem patriarhu Filoteju, kar je presadil na slovanska tla bolgarski patriarh in reformator cerkvenoslovanskih knjig Evtimij (prim. K. Nevostrujev v uvodu k „Opisaniju" rokopisov mosk. sinod, biblioteke III 1, str. V si. ter M. Murko, Geschichte der älteren südslaw. Litter. str. 124 si. i. dr.). Toda v bistvu je ostal okvir bogoslužja isti. Pač pa so li-turgični teksti, kakor so se ohranili v znanih praških gla-golskih odlomkih (prim. Safarik, Glagolit. fragmente str. 28 si. in 42 si.) ter v macedonsko-prespanskem cirilskem odlomku XIII. stol. (I. Vaj s v „Sborniku praci filolog. Fr. Gro-hovi k šedesatym narozeninäm", V Praze, str. 71) pripadali menda drugim liturgičnim knjigam. Ako vzamemo kakor gori za podlago približnega računa zopet Vukovičev služebnik, kateri obsega 238 listov (z epilogom 240) in v katerem odgovarjata, kakor smo videli, dva lista enemu glagolskemu, tedaj dobimo 119 listov, kar se precej približuje polovici prvotnega kodeksa, sestoječi iz približno 137 listov. Eno pa, mislim, nikakor ne more biti dvomno, da primanjkljaj 152 listov na začetku sinajskega evhologija nikakor ne more biti izpopolnjen s stvarmi, pripadajočimi trebniku ali ritualu, ampak da naravnost implicite zahteva predpola-ganje trebniku po obsegu enakomernega in seveda tudi po vsebini najbližje stoječega dela knjige, a to more biti le služebnik, kakor se je tedaj to res še de facto spajalo v eno knjigo. Ako pa dokazivnosti tega ni mogoče odklanjati, kaj drugega more potem predstavljati izgubljeni del prve polovice prvotnega kodeksa sinajskega evhologija nego naš liturgični odlomek tudi s Sinaja, pri katerem smo gori v razpravi našli v vseh ozirih polno bistveno soglasje z ohranjenim delom kodeksa.
Da so tudi v tem delu liturgične stvari izven trebnika, dokazuje dodatek na koncu po „Zapovedi styht> <ocb" na 1. 105 b — 106, ki ga niso razumeli ne Geitler, ne Jagič, ne Vondräk. Zadnji pravi 1. c., str. 23 kakor Jagič (Arch. VII 126): „Nach der 34. Blätterlage hätte offenbar noch
29*
etwas kommen sollen, was und wieviel, das weiss man nicht." Na navedenem mestu beremo Geitl. ed. str. 195 si.:
_m _k _s	___ _
Vb po pro gla iskrb b '/. Pomolite s§ i vbzdadite gju bu
našemu '/. s 'i. znaerm ijudei b% • i v% ili velie i mg ego "/. aph kh efeseom'b '/. (sledi lekcija Ephes. IV 1—7).
___s _
aleltii gla b '/. Pristqpite k-b nemu i prosvetite s$ . i lica
_h t i
vaša ne postydqt se '/. eva m ma '/. (sledi lekcija Mat. XXII 1—14). To pripada k t. zv. 'AnuaroXo-tbayyiXia Tür 'Av(j)vvfi(i)v, ki sem jih gornjemu mestu po sestavu odgovarjajoče našel v Mixqöv ebyoloyiov ob v ¡hoj &yko (Rim 1872) in kateri tam slede po liturgiji Ivana Zlatousta ter po al änokbOHQ, tG)v Ö£6jiouxö>v iOQräv. Med njimi sestoji obred v spomin prorokov iz JtQoxsifisvov, ¡¡yog d (navaja se prvi stavek), driyog (navaja se prvi stavek), Jcyoq 'Eßoaiovg ixi-Crolfj g ! t avion (XI 33—40), \-ilhfiovia xal xoivcovixdv (s pripombo rti Iv T)} 'lovliov, kjer je äjcooroXo-siayyiXiov v spomin proroka Elije s po enim stavkom za &XXi]Xot)'ia in xoivwvixov) ter končno ivayyiXiov tx roB Marti a Lov (XXIII 29—39).
Kako je izgledal prototip starocerkvenoslovanske bo-goslužne knjige, katere odsev je kodeks, predstavljen po naših dveh rokopisih, to je še veliko in težko delo bodočnosti. V obeh je tudi ta sličnost, da ne nahajamo za vse grškega originala, ali pa odgovarjajočega cirilskega teksta. O vezah kodeksa z moravo-panonsko dobo starocerkvenoslovanske književnosti se je že mnogo pisalo. Naj napomnim le fakta, ki prihajajo v tem oziru v poštev: nahajanje staro-visokonemške molitve v spovednem obredu, značaj celokupnega tega obreda, penitencialne določbe, citat makarizme
_n
Geitl. ed. p. 56 (blaženz. ) Dreva radi adami, ■ izdrae izgb "/., ki je izpisana v drugem praškem odlomku Saf. ed. p. 41
en
(blaženna) Dreva radi adam'b rae b'bst'b iseh 1, nahajanje
1 Izdaji Vondraka in Grunskega mi nista pri roki. Kratki citat v sinajskem kodeksu bi mogel morda govoriti za to, da se je pesem nahajala v njega prvem delu.
molitev nad bolniki v starih cirilskih rokopisih neposredno po „Besedah" Grigorija Velikega i dr. Glede odlomka je že Sreznevskij opozoril na zanimivo mesto v vhodni molitvi, v kateri se na svojevrsten, v cirilskih služebnikih ne nahajajoč se način govori o apostolu Petru. Ker je želeti da povedo še teologi svoje mnenje o tem mestu, ga hočem navesti: Srezn. ed. I b 11—18 Vede gi vrbhovbneago apla tvoego Petra proshzivbša sg gonce ■ na predanii tvoemb ■ imy pokaani. . . i temb prijeti, ključ% hr . . . tvoego . i pre~ dast-b emu slav . . edinogo bžstva vb tri lica glg. ©ce našr, iže esi na nbse(hb). Da je taka knjiga, kakor je predstavljena po obeh rokopisih, morala nastati že v najstarejši dobi, izvzemši seveda verjetne poznejše dodatke kakor n. pr. morebiti celo apokrifne molitve proti mrzlici (Geitl. ed. p. 83 si.), ni že samo po sebi umevno, ampak je tudi po zgodovinskih poročilih potrjeno. Prim. v Konstantinovi legendi c. XV (ed. Miklosich, p. 26): Došbdbšu že jemu (scil. Konstantinu) Moravy sb vetikoju čbstiju prijetb jego Rastislavb, i učeniky sbbravb vbdastb ihb učiti • vb skore že vbsb crb-kovbnyi činb preložb, nauči je utrbnici, časovomb, večerbni, pavečerbnici i tainei službbe. To so stvari, ki predpolagajo predvsem služebnik. V Hadrijanovem pismu v Metodovi legendi pa stoji (ed. Miklosich, p. 14): my že (scil. Ha-drijan), trbguby radostb priimuše, umyslihomi>, ispytavbše, posulati Melodija, svjaštbše i si? učeniky, synu že našego, na strany vaša, muža že svvbršena razunvbmb i pravovenna, da vy učitb, fakože jeste prosili, shkazaja k%nigy vi, jazyki, vašb po vbsemu cbrkvbnomu činu ispi,hnb, i si, svjatoju mi>-šefu, rekbše si, službboju, i krbštenijemb, jakože jestb filosofi, načal Kostjantim božijeju blagodatb/u i za molitvy svjatago Klimenta. Se bolj se pojasnjuje to prevajalno delo na znanem mestu v 15. pogl. iste legende, ko se pripoveduje o prevodu starega sv. pisma po Metodu in dveh učencih, „popih skoropiscih" (1. c. 20 si.): okonbčavb že dostoinuju hvalu i slavu bogu vbzdastb ... i svjatoje vbznošenije tainoje si, klirosi,mb svoimb v%znesi, shtvori pamjatb svjatago Dimitrija . pbsaltyrb bo be tbki>mo i evangelije si, apostohmb i izbbranyimi službbami cbrkvbnyimi si, filosofomb preložih
pbrbvee ■ t-bgda že i nomokanorvb, rehbše zakonu pravilo, i otbčbskyja knigy preloži. Prim. končno še v buli Ivana VIII. „missas in eadem Sclavinica lingua canere" ter „alia hora-rum officia omnia psallere". Tudi med starosrbskimi prvotiski je bil služebnik meniha Makarija iz 1. 1508., tiskan v Trgo-vištu (prim. M. Murko 1. c. 195) eden iz prvih.
Da so poznejši cirilski trebniki v bistvu v svojih glavnih sestavnih delih potekli iz prvotno enotne in sicer glagolske predloge, za to je začel zbirati gradivo Jagič že takoj ob izdaji sinajskega evhologija po Geitlerju (prim. Arch. f. slav. Phil. VII 130 si.). Neke stvari sem za Jagiča 1.1901. tudi jaz prepisal v Moskvi iz cirilskih trebnikov (prim. Jagič, Entst.-gesch.2 252). K tekstom v odlomku je podal cirilske paralele Sreznevskij, ki je tudi že opozoril na zanimivo mesto v molitvi pri izvrševanju darovanja, katero sloni na pisni pomoti, a se nahaja tudi v cirilskih služeb-nikih, znak, da imamo pred seboj en in isti izvor za gla-golski in cirilski tekst. Prim. Srezn. fcsm. XIV a desno 1—3 Paky prinosim-b tebe slovesi,nQjq sijQ i beskvr('b)n'bnQjQ slu-ZTjbg, v cir. služ. XII stol. (Srezn. 1. c. 262) 1 jeste prinosim-b ti slovesnuju siju i beskverbnbnuju službbu, gr. (Srezn. 1. c. 264) "Etl orQoacpiQO,usv ooi t/¡v Xoyiy.i)v ravnjv xal araiiiuy.ro v laTQtiav. Jasno je, da to soglasje med obema slovanskima tekstoma ne more biti slučajno in da stoji pomotoma bes-kvrbnbn% mesto besknvbm po grškem tekstu. Misliti si, da se je &vaifiay.Tog že prvotno prevelo z beskvnnbni-, (prim. Papejev grški slovar „blutlos, nicht mit Blut befleckt"), ali da je stalo morda v grškem originalu antavroq, je mnogo manj verjetno, pa tudi tedaj bi bila izkazana iden-tičnost prvotnega prevoda za glagolski in cirilski tekst. V Vukovičevem služebniku (lega IV, list 5 a) je bezkrbv no, razume se, novejši popravek. Kar se tiče razmerja med obojnim tekstom, je Sreznevskij seveda mnenja, da je ohranil cirilski tekst starejšo obliko prevoda in da je bližji h grškemu originalu. Po našem današnjem znanju pa to ne velja več; kajti če imamo n. pr. glag. Srezn. fcsm. XIV b levo 24—25 ka')o(l)ikii, cir. Srezn. 272 sbornei, glag. ib. 21 pop%stvo, cir. ib. prozvutenstvo, glag. Srezn. fcsm. XIV a
desno 10 dragoe telo ha, ib. 13 dragqjq krbvb ha, cir. Srezn. 270 čbstbnoe telo Hrista, čbstnuju krovb Hrista (gr. Ti/nos) i. dr. pod., je razmerje ravno narobe. Tudi to, da kaže glagolski tekst na nekih mestih gotov plus ali drugo varianto proti znanemu grškemu originalu in cirilskemu prevodu (n. pr. cirilski in grški nenahajajoče se Srezn. fcsm. XIV a desno 15—17 eže izlbe mirbska(a)go radi spnie vb ziznb več(bnQ)/Q, ib. XIV b levo 16 v* meste svetb(l)e i. dr. ali varianto Srezn. fcsm. XIV b levo 1 (br)atreh* naših* • otcih*, cir. Srezn. 263 pra<>>cih% i otcih*, gr. Srezn. 265 xartQwv i. dr.), ni nikakor dokaz posteriornosti glagolskega teksta, ko vemo z ene strani, kako so se ravno cirilski teksti pozneje prilagojevali grškemu čtivu, z druge pa grške tekste še zelo malo poznamo. Prim. k mestu z bratreh pri L. Mir-koviču, Pravoslavna liturgika II, str. 62 v liturgiji Ivana Zlatousta in Vasilija pravoslavnyh* wtec* i bratii naših*. To in ono mesto je lehko seveda tudi v cirilskih tekstih prvotnejše, podobno kakor je tako razmerje ugotovil Jagič za kodeks in cirilske trebnike (prim. Jagič, Entstehungs-gesch.2 252 si.). Tako je mogoče, da je morda prvotnejše cir. Srezn. 262 molim% tq i mili sg dejem* i prosim*, gr. Srezn. 264 Jtapa-s.alofj/itv y.al Stofitd-a xal ixsrsio/isv proti glag. Srezn. fcsm. XIV a desno 3 — 5 molim% ti s§ ■ i molbby deem% ■ i p(ro)sim* ■ i tebe s§ molim* ■ Izraz mil* sg dejQ nahajamo tudi v kodeksu evhologija v homiliji pri spovednem obredu (Geitl. ed. p. 126) ter v brižinski confessio generalis kot tebe ze mil tuoriv (dvakrat v zaporednih stavkih). Zanimivo je, da se zadnjemu odgovarjajoče nahaja isti pojem tako isto na dveh mestih tudi v kodeksu v zaporednih stavkih in sicer na prvem mestu fol. 68 b 20 mil[*t]uet* sg, v čemer vidim jaz znak, da je hotel pisec najpreje napisati mil* tvor/Q s£, potem pa se je popravil, kakor stoji gori. Kaj naj označujeta oglata oklepaja pri Geitlerju, Geitler ne pove. Prim. še v ruski Prohorovi povesti o sv. Janezu evangelistu molju tja i milo sja deju (Sreznev-skij, Svedenija i zametki o maloizvestnyh i neizvestnyh pamjatnikah, N° LXVII, Sbornik otdel. russ. jaz. i slovesn. petrogr. akad. XV 402). V starem hrvatsko-glagolskem od-
lomku iste legende beremo na drugem mestu in v drugem pomenu smilih se (Jagič, Primeri starohèrv. jezika II 78).
Ravno tako malo kakor cirilski so preiskani tudi grški teksti. Da pa tiče tudi tu zanimiva vprašanja, ne sledi le iz dejstva, da za to in ono niti ne poznamo grškega originala, temveč tudi iz opazovanja K. Nevostrujeva v uvodu k opisu rokopisov moskovske sinodalne knjižnice (str. XXI), da so neka mesta v cirilskih služebnikih vzeta iz liturgije sv. apostola Jakoba (prim. L. Mirkovič, Pravoslavna litur-gika II 49 si.), ali pa so slična z obrednikom škofovskega služebnika (prim. K. Nikol'skij 1. c. 11) i. dr. Tudi za kodeks glagolskega trebnika je dosedaj pred vsem le to znano, kar je določil Geitler v primeri z Goarjevo izdajo grškega evhologija. Morali bi pa pritegniti k primeri še mnoge druge grške tekste, od katerih naj omenim n. pr. le grški evhologij X.—XI. stol. Sevastjanovske zbirke moskovskega Rumjancovskega muzeja (prim. Opis Viktorova N°15—474). Kakor sem se svoj čas na hitro sam prepričal, seveda brez zavesti, da bom kedaj pisal razpravo o tem predmetu, se
tekst z Geitlerjevim od p. 6 za dalje do neke meje lepo strinja. Toda izpiski moji so prekratki, da bi se jih izplačalo natisniti.
Za zgodovino celotnega sinajskega kodeksa so zanimivi poznejši cirilski vpisi v . okviru pred molitvijo iz liturgije Vasilija Velikega (Srezn. fcsm. XIV a levo). So to krstna imena pač pokojnikov, katerih naj bi se duhovnik spomnil v molitvi pri bogoslužju. Grafika teh imen stoji še v najožji zvezi z glagolsko. Prim. marié, petrvnié, sofié. Posebno pa se to vidi pri imenu heonhi, kjer je ohranjena celo še glagolska črka m in sicer s pravokotno dvooglato začrtanim prvim delom, približno tako, kakor se piše znak v sinajskem psalterju. Se bolj slična pa je oblika znaka v Mihanovičevem odlomku, kar bi kazalo v smer od Mace-donije proti Bosni (prim. Jagič, Glagol, pis'mo str. 192, 139 i. dr.). Zadnje ime Romald* je po faksimilu sodeč po-sebe pozneje pripisano, ali od iste roke. Poleg njega sta še drugi nenavadni imeni mastah in petrvnié. Skoda, da
vsled nedostatka študij o tem predmetu ni mogoče imen vporabiti za krajevno in časovno lokalizacijo vpisa. Rečemo pa lahko, da so pretežno imena, ki so nam znana baš iz stare macedonsko-bolgarske dobe postanka ohranjenih starocerkvenoslovanskih rokopisov prepisov. Prim. imena vpisa: petri, ■ pavefa ■ dmitn, ■ dmtn ■ petri, • manta ■ marié ■ ivanh ■ semeon • kvz^m ■ paveh • heonhi • mastafa • ana ■ petrvnie • sofié • romaldZadnjega imena časovno najbrž ni potrebno vezati z imenom svetnika Romualda, ki se je rodil ok. 950 v Raveni in umrl v Val di Castro 1027. Pripoveduje se, da je radi razširjevanja krščanske vere poslal misionarje na Poljsko in Prusko in da je hotel celo sam iti na Ogrsko. (Prim. Ottuv slovnik naucny XXI 948, XIII 828 ter Riegrov Slovnik naucny VII 645, ki govori o misionstvih). Kakor je mogel biti v Raveni kristjan Romuald, tako se je mogel tak nahajati tudi na Balkanu. Seveda je mogoče tudi drugo. Vpis je po paleografskih črtah cirilske pisave že jako star. Kar ga pa napravlja v tem pogledu posebno zanimivega, je velika sličnost ciril-skega duktusa predvsem z macedonskim napisom iz 1. 993., katerega paleografsko analizo je podal med. dr. P. A. Lav-rov, Kirillovskoje pis'mo str. 23 si. Najbolj se zapaža mali lok na vrhu črke "k, ki ga omenja glede napisa tudi Lav-rov in ki ga po faksimilih pri Lavrovu nisem mogel drugje takšnega ugotoviti. Zdi se mi, da je to precej značilna črta v pisavi tega znaka. Enake od Lavrova navedene tipične črte nahajamo še pri a (ob nekaj poševni črti v sredi viseča, razmeroma majhna pentlja), 3 (z malim repkom), h (s srednjo linijo sredi črke), h (srednja linija ne dosega čisto vrha in konca obeh stranskih), o (zaokrožene oblike), p (z malo glavico), c (vrh črke je bolj zaokrožen), (stoji na vrsti), $ (z okroglim srednjim delom), "k (z malim spodnjim koncem, n. pr. v drugi vrsti prvi Ti) i. dr. Znaki kot k ali a\ ne kažejo posebnosti, individualni črti sta pri a (poševni liniji nista strnjeni na vrhu, ampak nižje) ali 4> (s pentljo na vrhu). Neke črke se pišejo različno kakor n. pr. k (s strnjenima pentljama kakor v napisu, ali pa z nestr-njenima, kakor je to n. pr. v Savini knjigi), t (oglato in
okroglo, kakor je zadnje v napisu) i. dr. Zdi se, da je pisec moral dobro poznati tudi sodobno grško pisavo. Iz pisanih spomenikov se mi zdi najbolj sličen duktus še v Dobro-mirovem evangeliju. Vsekako pa vidimo iz tega, da kaže tudi z veljavo cirilice še sočasna vporaba glagolskega kodeksa na Macedonijo in da cirilski vpis, ki je nekam stisnjeno in hitro pisan, ne more biti posebno mlad, temveč pripada najbrže še XI. ali XI. - XII. stol.
Na prazni drugi polovici lista III a po zaključni molitvi po prvi liturgiji je še en poznejši pripis s kraticami mesečnih imen in označbo nekih števil, pač gotovih dni mesecev (Sreznevskij 256 je mislil, ne vem za kaj, na nekake račune, kar ni potreba). Ta pripis pa je še glagolski, toda od druge in mlajše roke. Pisava je že bolj oglata in sekundarna ter zelo spominja na mlajši del zografskega evangelija, ki ga je Jagic stavil na konec XII. stol. (Jagič, Glagol. pis'mo str. 134). Vendar se mi zdi, da bi mogel biti pripis nekaj starejši; i? in n. pr. sta le še bolj okrogla nego tam. Vsekako pa govorita oba pripisa, glagolski in cirilski, za to, da se je celi kodeks rabil še v XII. stol.
Tako bi se bili doteknili vseh strani, ki nam lehko osvetljujejo naš prvotni in celotni kodeks. Da bi ga bil ravno Klement sestavil, kakor misli Vondrak za Geitlerjev del (prim. Altkirchenslav. Gramm.2 str. 25), ne verjamem. Prototip je moral biti, kakor smo videli, iz grškega preveden in z nekimi negrškimi sestavinami pomnožen, torej precej samostojno redigiran, že za dobe obeh prvih apostolov. Pri prepisu v Macedoniji, ki je prišel v dveh kosih do nas, se je gotovo tudi kaj izpremenilo, oziroma dodalo. Jeli pa je to bil Klement, ne vemo. Ali se temu ne vpirajo n. pr. molitve proti mrzlici? Pojasnila bi želeli od teologov. Vsekako pa je treba poudariti, da se predstava o t. zv. sinajskem evhologiju, kot glagolskem starocerkvenoslovan-skem spomeniku, bistveno izpreminja pod vidikom enotne veze s sinajskim liturgičnim odlomkom in da se bo moralo to vpoštevati na celi črti vseh prizadetih starocerkveno-slovanskih vprašanj, jezikovnih in književnozgodovinskih. Predvsem pa je nujno potrebna seveda nova izdaja vsega
ohranjenega, ki jo naj kmalu oskrbe ruski slavisti po originalu odlomka ter vsaj Beneševičevi fotografiji sinajskega kodeksa (prim. Zbornik u slavu V. Jagica, str. 591).
Kakor je Geitlerjeva izdaja kodeksa nepopolna, tako je tudi Sreznevskega natis odlomka pomanjkljiv. Na 1. I so neke razlike med glagolskim natisom in cirilsko transskrip-cijo: I b 7 glag. myto\mbca, cir. mytoimbca (prvo je verjetnejše), ib. 10 glag. otvnzbša, cir. otvnz-bša (pravilno more biti po gori rečenem le drugo; ib. 15 glag. cr. . ., cir. hr. . . (pač hrama radi sledečega tvoego, prim. I a 3 vh hramz> tvoi); ib. 24 glag. krst%nym'b, cir. krstnymb (tudi sicer stalno -mb v instr.). Na 1. II—III so mesta, ki so po faksi-milu napačna: II a 2 si/Q . , fcsm. XIV a desno 2 si/Q ■ i; ib. 2—3 beskvr(b)nQjQ, fcsm. ib. 2—3 beskvr^rrbngjg (r so-nans se piše z •&); ib. 11 sty(jrib), fcsm. ib. 11 sfom •; ib. 15—16 minska- \ go, fcsm. ib. 15—16 minska(a)- \ go (radi obrezanega roba je predpolagati še eno črko ter je adjek-tivna genetivna končnica tudi sicer vedno -aago); ib. 18 priemljQŠtimifcsm. ib. 18 priemljQŠtiim* (končnice te vrste so tudi sicer po navadi nekontrahirane); ib. vb, fcsm. ib. vb; ib. 25 v% Hrse gdi, fcsm. ib. 25 v . . e . e (znaki, označeni s pikami se ne morejo jasno razbrati, vendar je po v očividna ključica od b, to, pa cirilski tekst Srezn. 263 v% vere skupno z grškim Iv niGrsi govori poleg prostora za nedvomno vb vere', dasi je na litografir^nem faksimilu na mestu med obema e neki, črki v> podoben znak, ki pa je pred sledečim e itak nemogoč, torej pomoten); II b 21 popbstvo, fcsm. XIV b levo 21 pop%stvo (kar soglaša s pojavom preglasa v odlomku); ib. 26 vb, fcsm. vb; III a 3—4 nedosioini, fcsm. XIV b desno 3—4 rabi nedostoini. Opuščene so tu in tam majuskule, n. pr. fcsm. XIV a desno 11 Preložb, v natisu preložb in drugačna je tudi inter-punkcija, ne stavijo se apostrofi i. dr.
Ne toliko radi teh napak in nenatančnosti, ali pa, ker bi se dala tudi mesta, od Sreznevskega s pikami označena, izpopolniti (gl. doli), temveč bolj iz raznih praktičnih ozirov, da ima razprava ob enem ves tekst pri roki, ki v Sreznevskega knjigi ni tako lehko dostopen — saj je želeti,
da si tekst ogledajo zlasti tudi teologi —, hočem odlomek s popravki natančno po faksimilih na novo natisniti in sicer iz tipografskih razlogov v latinski transskripciji (z i, I za s, i za 5? ter i za t), a natisu naj sledi še index vprborum. Znaki nad vokali so opuščeni, ker so brez pomena (gl. gori).
Tekst sinajskega glagolskega odlomka liturgične vsebine, ki je skupno z glagolskim t. z v. sinajskim evhologijem prvotno pripadal isti knjigi glagolskega evhologija v širjem in starem zmislu besede.
I a (Srezn. ed. p. 244).
1.	Mtva egda hotqste vb (sty) (h)r(am*)x
2.	v * nit i.:2
3.	Gi vbnidq v* hram* tvoi • po-3
4.	klanéjQ s<¿ k* crkvi stči tvoei
5.	mlvami sty h* tvoih* • ugo-
t
6.	ždbšiih* tebé o véka ■ dobry-
7.	i mi dély ■ pomilui m§ g\ ■
8.	i daždi mi g i • očima moima
9.	slbzy točiti • da simi 10. omyjQ stud*naa déla
1 b (Srezn. ed. p. 246).
1.	eže ty sam* včsi viko i pri\-
2.	mi m§ • eko že priqH drevlbne-
3.	mu mytarju vbzdyhanie i s(lbzy ?)4
1	K Srezn. ed. 245, I a 1 vb ... r .. . prim. ib. 3 v* hram* tvoi ter ib. 4 k* crkvi stéi. Z ozirom na prostor je gornja izpopolnitev najverjetnejša. Kratico sty prim. fcsm. XIV a desno 6.
2	Do sem majuskulna pisava, ki se gori označa z razprtim tiskom.
3	Interpunkcija je na 1. I gori po Sreznevskem, sicer po faksimilih.
4	Tako pri Srezn. Cirilski tekst Srezn. 259 s podobnimi mislimi ne daje tu nobene opore.
4.	vedé gi blQdbnicjQ sl*ziv*-
5.	šj'q iz glqbiny srca. I priem*-
6.	sj'q ot*danie grehov*. Vedé gi
7.	mytoimbca • s*miriv*ša st¡ ■
8.	i opravbdana. Vedé gi razboi-
9.	nika v*z*piv*ša gi i témb
10.	glasomb otvnz-bša rai ■ iže na-
11.	sadi desnica tvoe. Vedé gi vr
12.	hovbnéago apla tvoego Petra pro-
13.	slbzivbša s(¿ gorbcé • na préda-
14.	ni i tvoemb • imy pokaani. . -1
15.	i témb prijet* kljuc<¡ hr(ama)2
16.	tvoego ■ i prédast* emu slav . .3
17.	edinogo bistva vb tri lica
18.	glq ■ <V)ce nas* iže esi na nbse(h*)4
_ _d
19.	•: do knca ■ tako rbci5 ./" Gotovo srce
_d
20.	moe bie ■ gotovo sr ce moe ■ pojq i
21.	v*spojq slave moei '/.
_/ _
22.	mtva célujQste krst* "/.6
23.	Gi Is He spe naš* ■ iže ny krst*-
1	V cirilskem tekstu ib. deloma odgovarja prijemlja
t
pokajanije o vseja tvari, toda to ne velja za gornje mesto. Samo pokaani(e) je z ozirom na pike premalo. Po številu
črk v raznih vrstah bi moglo stati še nekaj pik, ali kaj
t
naj bi še sledilo po o (prim. I a 6), je nemogoče reči. Mar. ev. Mat. XXVI 70 se pravi o Petru ot*vr*ze sg, ali tvorba iz tega bi zavzemala zopet tudi kot kratica preveč mesta. Ali je morda instr. -smb?
2	Srezn. hr . . . je pač hr(ama). GI. tudi gori.
3	Tako Srezn. Predpolagati je slavq. Dve piki lehko odgovarjata glag. '<>'€.
4	Tako Srezn.
5	Od do do rbci majuskulna pisava.
6	Naslov molitve je napisan z majuskulo. -št- tu še ni izraženo z ligaturo
24.	nymb mQČeniemb ■ vb dbne-
25.	Sbnii denb ■ ot% nepriezninjj1
26.	raboty \zbavih esi ■ da n2
II a (Srezn. fcsm. XIV a desno).
1.	Paky prinosimu, tebe ■ sl(o)-3
2.	vesvngjg si(jQ)4 • i beskvr(i>)-
3.	rfbrtQ/Q služ'bbQ ■ i molimfa)
4.	ti • i molbby deerrrb ■ i p(ro)-
5.	szm& • i tebe sq molimi? • pos(%>)-
6.	li dh-6 tvoi sty na ny i n(a)
7.	predbležqštqj% dary sij§ '/.
/f p
8.	/ v%sklane sg /jo znamen5
9.	w '/. »S/g/g c/an/ glq (svtvo-)6
10.	/7 «¿o	j* • Dragoe telo ha1
11.	tvoego ■ Preložb dhomb st%m{b)8
_e _n
12.	tvoimb • di ami V.9 eže vb ča-
13.	ši se/ • DragQjQ knvb ha tvoego
14.	preložb dhomb stymb tvoim(b ■)
1	Srezn. na koncu «(t).
2	Zadnje pač ny, kaj pa je naprej sledilo, je še neznano. „
3	Crke v oklepajih na koncu so odrezane, sicer slabo čitljive. P na začetku je lepa, velika iniciala. Kvišku dvignjene črke tu in dalje stoje na faksimilu nad besedami.
4	Prvi del črke jq je slabo čitljiv in zavzema precej prostora, ali ne more biti dvoma, da ima stati tu le Prim. II b 23 ter III b 6.
5	Pisano z majuskulo. Zadnja beseda je po cirilskih tekstih Srezn. 262 znamenaefo.
6	Na faksimilu nečitljivo, ali po cirilskih tekstih ib. in po sledečem ri nedvomno.
7	Nad kratico ni znaka.
8	Tako jasno čitljivo, ali je mogoče, da je na faksimilu pomota mesto stym(b), izpalo bi bilo tedaj °p po -8.
9	Nad kraticami so tu oble črte, ali iz tipografskih razlogov se tu in dalje vporabljajo mesto njih preme črte.
__e _n
15.	di ami 'I.1 Eže iztbe s$ mirbska(a)-2
16.	go radi spnie • Vb žiznb več(bn<a)-3
_e _n	_
17.	jq • di ami 8 '/. ppi> tai '/.4
18.	Ekos byti prieml/gštiirn-b6 vb b(z>dro)-'
19.	stb dši ■ Vb ostavlenie grehov(■& •)
20.	V% prič^stie staago tvoego (dha -)8
21.	Vb sivrišenie crstva ■ V(z>) (drz>)-9
22.	znovenie eže k' tebe ■ ne v% sgidii) (ni)10
23.	vb osQŽdenie "/. Paky prinosi-
24.	mu tebe ■ sloves-brtQ/Q sHjg) sl(u)- 11
25.	ž-bbg ■ O umenšiihb v(b) (v)e(r)e 12
II b (Srezn. fcsm. XIV b levo).
1.	(br)atrehiil:! našihb ■ otcihb14 • patri-
2.	(ar)bsekb ■ prcehb ■ aplehb ■ propove-
1	Nad kraticama oble črte.
2	Ker je pričakovati še eno črko ter je ta oblika tudi sicer le z -aa-, jo izpopolnjujem še z enim a. Srezn. ima le en a.
3	Crke po c so nečitljive, Srezn. piše -bno-, kar je tudi sprejeti (gl. gori o a po c).
4	Zadnji besedi z večjimi črkami.
5	Na začetku iniciala.
6	-ml- je ligatura, ki jo tu in dalje zaznamujem z znakom „liaison". Pri št je to opuščeno, ker je le en slučaj brez ligature.
7	Konec nejasen, ali po cirilskih tekstih 1. c. in po začetnem b ter sledečem stb nedvomno bvdrostb za grško
E/'g VdlplV.
8	Po cirilskem in grškem tekstu.
9	Po cirilskem tekstu Srezn. 263 za gr. a'g na^diav,
10	Po cirilskem tekstu, grški i]. Srezn. piše i, menda radi prostora, toda vrste niso vse enake.
11	Tudi tu je nedvomno jq nejasno, prim. gori II a 2.
12	Gl. gori str. 271.
13	Tu so začetne črke odrezane. O besedi v tekstu gl. gori. V cirilskem in grškem tekstu pri Srezn. je ni.
14	Nad besedo ni nobenega znaka.
3.	{db)nicéhb1 • evhstéhb ■ mčnicehi>
4.	(is)povédbnicéh'b2 • postbnicéhb ■ i
5.	(v jsékomb3 dsé pravedbné ■ Vérojq
6.	(u)mert>šemi> "/• V'bzglasenie 'I.4
7.	(lz)drqdbnos ■ O préstéi ■ čiste i ■ présla-
8.	(vb)néi6 • blgvenéi ■ Vldčici našei
_ _é
9.	(bg)rci ■ i prisnodévé marii V. di Di1
10.	(p)'tuha8 o umer'bsih'b ■ pp% tai */•
_ _i __
11.	(o)9 stémb ioané preči • krstiteli ■ i10
12.	o styhb preslavbnyh-b aplé-
___r
13.	hb ■ i stémb semb ■ im<¿ ■ i vseh%
14.	(s)tyh'b tvoih'b • ihbie mltvami po-
15.	(s)étin nasr, bže ■ i pomeni v sq ume-
16.	(i"b)sqj<¿12 • i pokoi vb m éste svétb-
17.	(/)e13 ideie siéeh svet% lica tvo-
18.	(e)go • Paky molim% s<¿ ■ pomeni g\
1	-b- pač po enakih slučajih v sosedstvu.
2	Na začetku is-, ker je to pri tem prefiksu običajna pisava z i (gl. gori).
3	Pri v' apostrof, ker je tako skoro vseskozi v odlomku.
4	Z večjimi črkami.
5	Iz- kakor II b 4 is-.
6	Pričakovano b je tudi kolikor toliko še mogoče spoznati.
7	Z večjimi črkami tu in vrsta 10, vendar je drugo D majuskulno z ostrim vrhom.
8	Pred t se še jasno vidi del apostrofa.
9	O po nekem cirilskem tekstu Srezn. 263 pod črto in po kontekstu.
10	Med l in i je neki znak v podobi pike, pa ne vem, ali ni to morda le izraz palataliziranosti l'.
11	Tako v cirilskih tekstih 1. c. za gr. érícr/.tyai.
12	-rb-, kakor se vseskozi piše. Od % je druga polovica še videti.
13	Tega ni v grškem ali cirilskem tekstu, ali sledi iz konteksta.
19.	(v')sel episkp-bstvo ■ pravovennoe ■ pralni.	(v)gšte2 slovo tvoej§ istiny ■ Vseli.	(k)o pop%stvo ■ i diekomstvo eže o he ■
22.	(z)3 vsek* svšteny čin* ■ Paky pri-
23.	{n)osim% H sloves*nQjQ sijQ4 slu-
24.	(ž)*bQ ■ O vselenei5 • i o stei ka&o-
i
25.	(l)ikii • aposcei crkve6 ■ 1 za SQŠt§-
26.	(7 v* čistote teles*nei ■ i gove8
III a (Srezn. fcsm. XIV b desno).
1.	mlo s*vlačgšte s(g)9
2.	G\10 bže nas* ■ priimi umalenQ/Q
3.	naš/Q služ^bcj ■ eko rabi nedost(o)-
4.	i ni sQŠte ■ eže ti behom* dH^)ž%-11
5.	ni si,tvoriti ■ s^tvorihom* za
6.	nemoštb naš/Q • i za um*noženie
7.	greh* naših* ■ nihbtože bo estb
8.	dostoin* po lepote tq vbshvali-
9.	ti ■ ty bo edin* esi krome greha 10.	i tebe sla '/.
1	Prim. gori prip. 5.
2	Cirilski 1. c. pravjaščih*, gr. ¿p&oto/ioIjvtcov.
3	Tako radi i po sosedstvu. Beseda sama stoji v ci-rilskem in grškem tekstu.
4	Tu je ]Q jasno, pa se vidi, koliko prostora zavzema. Prim. II a 2 in 24, posebno tudi III b 6.
5	Prim. pisavo zaimka vbsb.
6	Nad to in prednjo besedo ni nobenega znaka.
7	Grški t&v 6iay6vr<av.
8	Srezn. 264 dopolnjuje -nii. Grški Srezn. 266 po crkve'. fxxXt](iiaq, ijclg rtdv sv &yvsta zal at/iifi jrolirsia 6iay6vratv. v7ti:Q t(J)v iv ČQS6lv xal OJtr)Xaioig xal ralg o!taiq rf]g yfjg.
9	Z večjimi črkami. Med čq in šte je presledek. Končno g je deloma odtrgano. V kratici je o poleg ligature.
10	G majuskulno v podobi priproste iniciale.
11	Pri (*) bi se moglo misliti po faksimilu tudi na &. Srezn. piše kar je verjetno.
Razprave. II.	30
III b (Srezn. fcsm. XIV a levo).
_i —g	—J —d ^ —ju
1.	M o sta vasi pre loženb 1
—p —i
2.	h le2 po Vb inQ "/.3
3.	Gl4 bže5 naš* ■ predbložei s§ sam* ■
4.	agnecb neporočen* ■ za život*
5.	v'sego6 mira ■ prizbri na mj ■ i na
6.	hleb* sb ■ i na čaš/Q si;Q7 • i s*-
7.	tvori8 j'q prečstoe telo tvoe ha9
1	Prvi dve vrsti sta pisani z majuskulo. -b- ima tu še starejšo obliko s spodnjim koncem, zavitim na desno.
b
2	Brez znaka kratice pač za hleba; Srezn. piše hle.
3	Dasi je pred i presledek in t nad v%, vendar je to brez dvoma v* tainQ (gl. gori).
4	G priprosta iniciala.
5	Nad kratico ni črte.
6	Od apostrofa je še videti sled.
7	Tu je j'q posebno široko začrtano in lepo pojasnjuje mesto II a 2 (gl. gori).
8	-tv- tvori ligaturo.
9	V grškem tekstu Srezn. 268 sledi tu xal ri/iiov aov al/ia ««g /iSTu)jjipiv ipv/mv /tal amn&rojv. V cirilskem tekstu
_s
1. c. prim.: i č tuju (pač čestnuju) krovb v nasgščenije (var. na sdravie na spsnie) dšam-b i telom% (var. našim*) jako
___s _/	_
ostsja (var. i proslavi) prčnoje i velikolepoje imja tvoje oca i sna i stgo (var. dha). V oklepajih od Srezn. podane variante nudijo pač le dodatne besede.
Index verborum spredaj izdanega odlomka.1
a II a 12
agnbcb: agnecb III b 4
_n
amin'b: ami II a 12, 15, 17
apostoh: apla I b 12, aplehb II b 2, 12—13
i
apostolbsk'b: apo see i II b 25
az'b: m§ I a 7, I b 2; mi I a 8; nam'b III b 3; nasi> II b 15; ny I b 23, (26), II a 6, III b 5
beskvrbnbWb: beskvr{T,)mnqjQ II a 2—3
blagosloviti: blgvenei II b 8
blQdbnica: blgdbnic/Q I b 4
bo III a 1,9
bogorodica: bgrci II b 9
bog%: b£e IJ> 20, II b 15, III a 2, III b 3
božbstvo: bistva I b 17
bratrn: (b^atreln II b 1
b'hdrostb: b(%dro)stb II a 18—19
byti: behomr, III a 4; byti II a 18; esM b 18, 26, III a 9; est'b III a 7; sqste III a 4; sqst^) II b 25—26
celovati: celu/Qste I b 22 cesarbstvo: crstva I a 21 crbky: crkvi I a 4; crkve II b 25
časa: časi II a 12—13; casjQ III b 6 čim: čim, II b TI čistota: čistote II b 26 čistb: čistei II b 7
dala 9, 26 dan,: dary II a 1, 9
1 Abecedni red privzet iz Bernekerjevega etimološkega slovarja (str. 4). Oblikam iz odlomka, ki slede po dvopičju, so pred dvopičjem postavljene na čelo starocerkvenoslovanske rekonstruirane besede in sicer nomina in pronomina v nominativu sing., pri različnem spolu v maskulinu, verba v infinitivu. Grafika besed na čelu je stara glagolska, transskripcija vsega pa latinska, kakor v natisu odlomka (gl. gori). Oblike odlomka so le v važnejših dvomljivih slučajih bližje določene.
dati: daždi I a 8
desnica I b 11
deeti: deem* II a 4
delo: dela I a 10, delij I a 7
diekonbstvo: dielcomstvo II b 21
diek*: di II a 12, 15, 17, II b 9 dip*tuh* činrv/ov: di(p)'tuha II b 9—10 dkžbmi-lb-): dl{*)ž*ni III a 4—5 (gl. gori) do I b 19
dobr*: dobryimi I a 6—7
dostoin* III a 8, prim. ne-
drag*: dragoe II a 10, dragQjQ II a 13
drevTbiib: drevhnemu I b 2—3
drbznovenie: (dr*)znovenie II a 21—22
duh*: dh* II a 6, (dha) II a 20, dhomb II a 11, 14, d se II b 5
duša: dši II a 19
dbnb: denb I b 25
dbnbsbnb: dbnesbnii I b 24—25
edin* III a 9, edinogo I b 17 egda I a 1
episkopbstvo: episkp*stvo II b 19 evanbheUst*: evhsteh* II b 3
qti (scil. jqti): imy I b 14
eko I b 2, II a 18, III a 3
glagolati: gle, I b 18, II a 9 glas*: glasomb I b 10 grbina: glQbiny I b 5 gorbce 16 13
gospodb: Ji~\ a 3, 7,_8, I b 4, 11, 23, II b 18, III a 2, III b
3; gi 16 8, 9; gi l b 6 gotovo I b 19, 20 goveti: gove(nii) II b 26
greh*: greha III a 9, grehov* I b 6, II a 19 poleg gen. plur. greh* III a 7
hleb* II a 10, III b 6, hle (scil. hleba) III b 2 hote ti: ho t(¿šte I a 1
hram*: (.h)r(am*) I a 1, hram* I a 3, hr(ama) I b 15 Hristos*: ha II a 13, III b 7, ha II a 10, Helb 23, he II b 21
i: ilb 8, 9, 15, 16, II a 2, 3, 4, 5, II b 4, 9, 11, 15, 16, 26, III b 5, 6 (bis); i I b 1; i I a 8, I b 3, 5, 20, II a 4, 6, 8, II 6 13 (bis), 21, 24, 25, III a 6, 10 ideže II b 17
_r
zmg: im% II b 13
loarvb: ioane II b 11
ispovedbnihb: (is)povedbniceh,b IV b 4
istina: istiny II b 20
Isust, : Is I b 23 (prim. str. 245 si.)
iz l b 5
izbaviti: izbavih I b 26 izdrgdbno: (iz)drqdrbno II b 7 izheti: izhe sg II a 15
iže: iže I b 10, 18, 23; eže II a 12, 22, II b 21, III a 4; eže I b 1, II a 15; ih-bže II b 14
kaSolikie: ka!>o(l)ikii II b 24—25
ključb: ključg i b 15
konbcb: knca I b 19
krome III a 9
krbvb: krbvb II a 13
krbstiteFb: krstiteli II b 11
krbsto: krsto I b 22
krbstbn-b: krsHnymb I b 23—24
k* I a 4, k' II a 22
lepota: lepote III a 8
lice: lica II b 17 (gen. sg.), lica I b 17 (nom. pl.)
marie: marii II b 9
mesto: meste II b 16
min: vsego mira III b 5
minska: mir%ska(a)go II a 15—16
moi: moe I b 20 (bis); moei I b 21, moima I a 8
moliti: molim(&) sg II a 3—4, 5; molim* sg II b 18
_i _ _
molitva: mtva I a 1, I b 22; mlvami I a 5, mltvami II b
14, rrdo III al, mo III & 1 molbba: molbby II a 4 mQČenie: mQČeniemb I b 24 mgčenihb: mčnicehII ž» 3 mytar\: mytarju 16 3 mytoimbcb: myto\mbCb \b 7
na I b 13, 18, II a 6 (bis), III b 5 (bis), 6 nasaditi: nasadi I b 10—il
našb: nas* I b 18, 23, III a 2, III b 3; našei II b 8, nas'm
III a 3, 6; naših* II b 1, III a 7 ne II a_22
nebo: nbse(h*) I b 18 nedostoin*: nedost(o)ini III a 3—4 nemoštb III a 6
neporočbn*: neporočen* III b 4 neprieznin*: nepriezniny I b 25 (ni) II a 22 (prim. prip. gori) nik*tože III a 7
o II a 25, II b 7, 10, 12, 21, 24 (bis); (o) II b 11
oči: očima I a 8
omyti: omyjQ I a 10
on*: emu I b 16, /g II b 16, jq III b 7
opravbdati: oprav*dana 16 8
osQzdenie II a 23
ostavl' enie: ostavlenie II a 19
otvresti: otvr*z*ša I b 10
t
ot* (ot): o I a 6, ot* I b 25 ot*danie I b 6
otbcb: ©če I b 18, otcih* II b 1
paky II a 1, 23, II b 18, 22 patriarh h*: patri(ar)bseh* II b 1—2 Petr*: Petra I b 12 peti: pojQ I b 20 po III a 8
pokaenie: pokaani(e) I b 14 (prim. prip. gori) poklaneti: poklanejg sg Ia 3—4 pokoiti: pokoi II b 16 pom$nQti: pomeni II 6 15, 18
pomilovati: pomiluj I a 1
p —p _
pop*: po II a 8, po III b 2, pp* II a 17, II b 10
popbstvo: pop*stvo II b 21
posetiti: po(s)eti II b 14—15
postbnik*: postbniceh* II b 4
pos*lati: pos(*)li II a 5 — 6
praviti: pra(v)qšte II b 19—20
pravoverbn*: pravover*noe II b 19
pravbdbn*: pravedbne II b 5
prečisti,: prečstoe III b 7 prédanie prédanii I b 13—14 predati: prédasH I b 16 préd'blezali: prédbleiqstqjq II a 7
__d	_ja
prédbloienie: pré loženb III b 1
predbložiti: predbložei s$ III b 3
_t
préd'bteca: preči II b 11 preložiti: preložb II a 11, 14
preslavbm,: présla(v)bnei II b 7—8, préslavbnyhb II b 12 présvqt'b: presté i II b 7 pričgstie II a 20
priqti (scil. prijeti): prierrvbšjg I b 5—6, pri<¿H I b 2 (z «),
prij<¡t<b I b 15, priimi I b 1—2, priimi III b 2 priimati: priemljgštiurvb II a 18 prinositi: prinosim-b II a 1, 23—24, II b 22—23 prisnodéva: prisnodévé II b 9 prizbréti: prizbri III b 5
propovédbnikb: propové(db)nicéhb II b 2—3 prorok'b: prcélvb II b 2 prositi: p(ro)sim-h II a 4—5 proslbziti: proslbzivbša se I b 12—13
rabota: raboty I b 26 rab'b: rabi III a 3 radi II a 16 raí I b 10
razboiniki}: razboinika I b 8—9
_r
rešti: nci I b 19, im§ (scil. rek%) II b 13 samb 16 1
se I b 7, 13, II a 4, 5, 8, 15, II b 18, III a 1, III b 3 slava: slavé 1 b 21, sla '/. III a 10 (scil. slava), slav(g) I b 16
slovesbTVb: sloves'briQjQ II a 1—2, 24, II b 23 slovo II b 20
službba: slui'bbQ II a 3, 24—25, II b 23—24, III a 3 slbza: slbzy I a 9, s(lbzy) ? I b 3 slbziti: shzivbsjQ I b 4—5 sgdh: sq(db) II a 22
srbdbce. srce I b 19, 20, srca I b 5, 19, 20 studbm>: stud'bnaa I a 10 svetiti: svsteny II b 22
svqti: sty II a 6, staago II a 20, sta III b 1, stemb II b 11, 13, stymb II a 14, stim(b) II a 11, styjq II a 9, stei I a 4, II b 24, styh-b I a 5, II b 12, 14 sveti II b 17
svetbh: svetb(l)e II b 16—17 s'bmiriti: svmirivbša s§ I b 7 s-bpasenie: spnie II a 16 s^pasu: spe I b 23
sntvoriti: (s'btvo)ri II a 9—10, sv tvor i III b 6—7, s^tvorihonvb
HI a 5, s'btvoriti III a 5 s'bvlaciti: swlacqste sq III a 1 STivrbšenie: s'bvnsenie II a 21
sb: sb II a 10, III b 6; semb II b 13, sijq II a 7, sei II a
13, sijQ II a 2, 24, II b 23, III b 6; simi 1 a 9 sbeti: sieeti II b 17
tai II a 17, II b 10
_t
taina: vb inQ III b 2 (prim, gori) tako I b 19
telesbm,: teles-bnei II b 26 telo II a 10, III b 7 točiti I a 9 tri I b 17
tvoi: tvoi I a 3, II a 6; tvoego I b 12, 16, II a 11, 13, 20, II b 17—18; tvoemb I b 14, tvoimb II a 12, 14; tvoe I b 11, tvoejq II b 20, tvoei I a A, tvoe III b 7, tvoihb I a 5, II b 14 ti: temb I 6 9, 15
ty: ty I b 1, IE a 9; tebe I a 6, II a 1, 5, 22, 24, III a 10; tf II a 4, II 6 23, III a 4; t$ III a 8
ubo II a 10
ugoditi: ugoždbšiihb I a 5—6 umaliti: umaleriQjQ III a 2
umreti: umensiih'b II a 25, umenših% II b 10, (u)mer'bsem'b
II b 6, ume(rb)šqjq II b 15 — 16 umbnoženie III a 6
v •/• II a 9 (število)
Vasilii: vasi III b 1 večbrvb: več(bngjjg II a 16—17 vedeti: vede' I b 4, 6, 8, 11; vesi 16 1 vek'b: veka I a 6
vera: vérojQ II 6 5, (v)ë(r)ë II a 25 (prim. gori)
vladycica: vldčici II b 8
vladyka: viko 16 1
vrbhovbñb : vnhovbnéago I b 11—12
m: v* I a 3, II a 19, 20, 21, 22, 23, II b 16, 26, III 6 2; v(%) II a 21; vb I a 1, 16 17, 24, II a 12, 16, 18; v(b) II a 25 vbniti I a 2, Vbnidq I o 3 veseliti: v'selenëi II b 24 vbshvaliti III a 8—9 ji
vbsklañéti: vbsklanë sç 11 a 8 vbspéti: vbspojç I b 21 vbzdyhanie 16 3 vbzglaseníe II 6 6 vbzvpiti: vbznpivbša 16 9
vbsékvse"k% II 6 22, v'sé(k)o II 6 20—21, (v)sékomb II 6 5
vbsb : v'sego mira III b 5, v'sç 11 6 15, v'seh* II 6 13, (v')se II 6 19
za II 6 25, III a 5, 6, III 6 4 znamenati: znamen(aetb) II a 8
že I b 2, III a 7 i'wofe III 6 4 žiznb II a 16
Resumée. KpaTKoeo6o3p-feHÍecoAep)KaHÍHCTaTbH „XIpeBHeuepKOBHocjiaBHHCKiii eBxoJioriñ".
lio BCTyriHTCJIbHOMt 0603p-fehíh KpâHHÊ npOTHBOpt-MHBblXt (oCOÓeHHO BT> HOß-feHUiee BpeM«) BSrjIHÄOBt Ha B3aHM00TH0meHÍe CHHaHCKaro OTpbiBKa raaro^nnecKaro cjiy»eöhhka cb oahoh h cHHañcKaro côopHHKa ryiarojmqe-CKaro TpeÔHHKa, t. Ha3. cHHañcKaro eBXOJiorifl, cb apyroñ CTOpOHbl (Óo^bllieio HaCTbIO OÔÏ. OTpblBK-fe cobcfem-b yMaJlHH-BaeTca), ;j,oka3bibaetch ha ochob3híh noapoÖHaro h hobaro ahajih3a Bckx"b cio^a othochih,hxc5i aahhbix-b, t. e. Kaio> najieorpa(J)HHecKHX'b (cb onpeA'fe^ieHieM'b mhjihbhjiyajíbHocth neprb no^epKa), rpa^nqecKHx-b (cb o6mnpHbiMH, Meayjy npO^HMT., SKCKypcaMH O HaACTpO^HblX-b 3HaKaX-b h 3Ha-
Kaxt ¿yifl TJiaCHOH U), TaKb h H3bIK0BbIXT> ((^OHeTHHeCKHXTj, MOptJlCWIOrHHeCKHX'b, CHHTaKTHqeCKHX'b h JieKCHKaJIbHblX-b) h,
hakoheutj, ha ochob3híh anajima coctaba nepbohaqajibhoü khhth apebheu,epk0bh0c^abhhckar0 eBxojiorin (nockojibky noc./i'feAHbm noMaeTCH aHajiH3y) B-b nojmoMb en oó-beM-fe (Me>KAy npOMHM'b, BblHCHflieTCH KOHeiíTb CHHaHCKarO cSopHHKa nocjrk „sanob-feaeh cbhrax'b otiiob-b" u np.), hto:
CHHaHCKÍe nnanviHHecKie 6oroc;iy>KeÓHbie OTpbiBOK'b h cóopHHK'b cocTaB^H^H 06a Koraa-To B-b cBoeMT. nepBOHa-HajibHOM-b BHA'fe oaho u-fcjioe, a HMeHHO nepeBOAt ztpeBHe-BH3aHTÍHCKaro eBxo^oria, coaepjKaBiuaro eme oót, BnocjrkA-ctbíh 0t^"fe^bhhíi hscth: c.nyxcÓHMK'h h TpeÓHMKTd (cóopiiHKy HTaK"b HeaocTaeT-b nepBoií nacra, TeTpaAeñ 1—19), mo nepebo^-b stoh khhfh othochtch eme ko bpemehh cnabjm-CKHx-b nepBoyHHTe^en KoHCTaHTHHa — KHpH;ma h Meeo^in, hto pyKonHCH otpbibka h cóopHHKa nncaHbi o,hhoh h toh »e pyKoñ, npHTOM-b He Tan-b no3AneH, k3ktj c>6biKHOBeHHO npeAno^araeTCH, h mo, TaKHivrb 0Ópa30M-b, roBOpn o t. Ha3. chhahckom'b eBxo^oriH, cjit^yeTi. nphhhmatb bo BHHMame bo BceM-b, hto KacaeTCH BonpocoB-b ^peBHeiiepKOBHOc^aBsiH-CKarO H3bIKa h HCTOpiH ApeBHeuepKOBHOC^aBHHCKOH IIHCb-MeHHOCTH, H CJIHIHKOM'b 3a6bIBaeMbIH OTpbIBOK'b, KOTOpblH óyí.et'b hakoheu"b BnojiH'fc b03ctah0bjieh"b bt. cbohx-b npaBaxt jwuib bt> hobomt> h3flahíh reihviepoBCKaro Ko^enca ebxo^oria. Ha 0CH0B3HÍH OTpbIBKa B03M0JKH0 C.H'fejiaTb H-feKOTOpbie BblBOAbl H 06b HCTOpÍH CaMOrO CÓOpHHKa. B"b KOHII-fe CT3TbH nphbe^ehi), htoóh o6jieriHTb o6cy>kaehíe 3atpohytbix-b bt> Heíi BonpocoB-b, HcnpaBJieHHbiH no cjjaKCHMH^e Tencrb OTpbiBKa. Ohi HanenaTaH-b no THnorpa(J)CKHM'b coo6pa>Ke-HÍHM"b B-b JI3THHCK0H TpaHCCKpHniliH. Kb H3AaHÍfO TeKCTa npncoeAHHeHb „index verborum" H3C./rfc,zi,yeMaro OTpbiBKa, a K-b CTaTb-fe npHJiomeHa Bb najieorpacJwHecKHX'b u'fe.jiHXb eme h tafíjihúa Konifi noHepKOB-b OT/i.'&flbHbix'b 6yKB-b cb 4)aKCHMrae KieBCKaro h Harnero OTpbiBKOBb h cóopHHKa CHHaHCKaro eBXOJioriH bb a36yhh0mb nopH.HK'k. Cjiobo npH-ha^e>KHTb Tenepb KpoM-fe (jjh^o^orob'b h óoroc/iobamb.
'.N a*	"i <§ § "o	-o S- h f		i 5!	Cft	? D S	r>	«i 'NI S« ^	si ^	5 -o			T vo 1 ^ %J ^ i	- • • S •	
$ «j V, •fca	«g ^ b ti	<o T		e ^	v» t «S S	« ^ Sv	S « ^			'S			D S i / 'vo	■S •	
i .«J 'V •<	M 5F ^	w ^		h		M	K.		«v <«j 'i "S ^				\ S T ^	« • • • • • u	
				vf ^	i	1	-o	v	> -o	3			i ^		
<4>				"i j*	tb O	§ j» ^	T g	«v 1!	t> T S ^	t- ^ *				0 < ^	
s % *	05)			>■? $ %	1	&	!		K		h« 3		1	1	
'S s	cfl § n	V		"S	i? "g s	$ i h ^ P 3	•o,	■o-«ft ^ V,-	V ib	•> UJ			01 i =<5	p ^ 5 v,-§ ^	
«ŽJ Sk •fes	ba *\i * tO ^		k)	d i- ^	•o «e ^	v	* ^	-s m ^	t- «o 0 ^ "h ^	O			« ^ V O r^	i g cv S r^	
i	tc $			•i. ^	i 5	14 ^	H %	s- « 4	s-	<M VA ^			K (h ^		g ^
»Ni «5	r -o	3j	V 3	- -O S ^ a ^	o-4 £	i $	<<>			h ^			i	^ T	
A ^	<> t ^	3J ^		vo •s	>vp v	«	« S; 1	rk H	o-, "S	v. V ^			-> . « S« ^	S-	
i •<	■t-	M	is £	ki a %	o	i « =55	s ^ RJ		—. ^ v«;	j	51		^		
Tabela k str. 228.
Pripomba k tabeli (gl. str. 228).
V azbučnem redu predstavljene znake črk je po originalih na faksimilih ¡prerisal znani umetnik, g. A. Koželj, profesor r.sanja na ljubljanski realki. Originale na faksimilih je mogoče dognati po pridodanih označbah in sicer pomeni J s črko Jagičeva faksimila, G Geitlerjev faksimile, rimsko število s črko stran kijevskih od» lomkov in odlomka služebnika, prvo po Jagicevih faksimilih, drugo po redu teksta, končno arabsko število vrsto strani. Koželjeva kopija, ki je bila spočetka namenjena za litografiranje, se je iz gotovih tehniških razlogov pomnožila fotografskim potom, ali v nekaj zmanjšanem merilu (približno za 1/3). Nasprotno je Koželj neke črke zarisal nekoliko večje, tako da torej tabela ne nudi povsem originalne velikosti črk, pač pa veljajo vseskozi njih obrisi in razmerje linij v njih. V tem oziru je Koželj celo jako natančno pogodil značaj predlog, prezrl je le pri znaku za u kijev. IV a 21 zvezno črtico med obema krožkoma v drugi polovici črke; pri znaku za q se je sredinski krožek pri fotografiranju zapolnil. Poleg kopiranih črk bi bilo seveda mogoče pokazati na moida še bolj tipične primere; naj navedem samo iz odlomka služebnika n. pr. za e II b 3, 5, i III a 4, k II b 11, III a 9, MI a 6, o II b 21, 24, za piko v podobi vejice II b 18 itd.
Neke tiskovne pomote. V tekstu III a 2 in III b 3 bi moral stati nad Gl znak kratice. V razpravi, kjer je ostalo več samo ob sebi umevnih pogreškov, moti smisel str. 246, v. 23 redukcijskega nam. redukcijska, str. 256, v. 8. od sp. kakor nam. kadar, str. 261 naj bi bila pripomnja na koncu strani, str. 273, v. 5 od sp. in 274, v. 11 od sp. ima stati seveda glagolski znak za Q.