Leto 189G.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos LXXIII. — Izdan in razposlan dne 27. oktobra 1896.
Vsebina: (St. 1!)1—194.) 191. Razglas, s katerim se razglaša dodatna uvrstitev občine Lubaczbw v šesti razred vojaške najemninske tarife. — 192.'Dopustilnica za lokalno železnico iz Strakonic v Bfeznico. — 193. Do-pustilnica za lokalno železnico iz Neuhofa v Bezdružice. — 191. Ukaz o izpremembi davčne krajne komisije v Linču v davčno upravništvo,
101.
Razglas ministerstva za deželno bran in minister st va za finance z dne 27. avgusta 1896.1.,
s katerim se razglaša dodatna uvrstitev občine Lubaczdvv v šesti razred vojaške najemninske tarife (drž. zak. št. 225 iz I. 1890.).
Dodatno k razglasu z dne 14. decembra 1 890. 1. (drž. zak. št. 225) se v porazumu s c. in k. državnim vojnim ministerstvom občina Lubaczdvv na Gališkem uvrščuje v šesti razred do konca 1900. leta veljajoče najemninske tarife za namene vojaškega nustanjevanja.
IVelsersheimlb s. r.	mlinski s. r.
192.
Dopustilnica z dne 21. septembra 1896.1.
za lokalno železnico iz Strakonic v Breznico.
Na podstavi Najvišega pooblastila se mi je v porazumu z vdeleženimi ministerstvi vzvidelo,
Ferdinandu baronu Hildprandtu v Blatni v družbi s Karolom baronom Lilgenau-om v Lnâïu, Frančiškom Steinerjem v Blatni, Večeslavom Pobudo v Rožinildlu, Antonom Siindermannom v Bfezanih dolnjih in Lambertom Pavkom v Lnâïu podelili po pogojili in načinih, določenih v nastopnem, v zmislu zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854.1. (drž. zak. št. 238), in zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice, katero bo kot lokalno železnico s pravilnim tirom od poslaje Slrakonice na državne železnice progi Cmunt —Heb napraviti črez Blatno k postaji Bfeznice na državne železnice progi Protivin— Zdice.
§• 1.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak, št. 2 iz leta 1895.) omenjene ugodnosti.
§. 2.
Koncesionarji so dolžni, gradnjo dopuščene železnice začeli precej po dodelitvi dovolila za njo in jo dokončati najdalje v dveh lelih računčč od današnjega dne; dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter po nji vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
122
(Slovenlseh. )
Da se bodo držali gorenjega roku za gradnjo, morajo koncesijonarji dali zagotovilo, položivši varščino 5000 goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale zgoranje dolžnosti, se smé izreči, da je ta varščina zapala.
§• 3.
Da izdelajo dopuščeno železnico, za to se dodeljuje koncesionarjem pravica razlastitve po določilih doličnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je koncesijonarjem dodeliti tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javni korisli.
§. 4,
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar določa ta dopustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih postavi ministerstvo za železnice, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1 (drž. zak. št. 238) in red za obrat železnic z dne l(i. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz
1.	1852.) in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti dadô v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, v kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na znižano vozno brzino, zdelo pripustno ministerstvu za železnice, a na to stran bodo veljali posebni obratni predpisi, ki jih izda ministerstvo za železnice.
§. 5.
Koncesijonarjem se priznava pravica, da s po" sebnim dovoliloin državnega upravstva in s pogoji, ki jih to postavi, naredč delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev.
Dalje se koncesijonarjem priznava pravica izdati prednostnih delnic, ki gledé obrestovanja in razdolžbe imajo prednost pred osnovnimi delnicami, do zneska, kakor ga določi državno upravstvo.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam, preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz doneskov poznejših lčt, se ne sme odmerjati z več kakor štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice, in za dobavo vozil in pa za dotacijo pri-čuvnega zaklada, katerega določi državno upravstvo, res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši inter-kalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo res kurzne izgube ob dobavi glavnice.
Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smčjo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če državno upravstvo privoli v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je treba odplačati v času, dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državno upravstvo.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih in prednostnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državnega upravstva.
§. 6.
Vojaščino bo prevajati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera bodo vsak čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se bodo uporabljala tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko občh državnih polovic, za tirolske deželne strelce in za žandarje, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagaj-nice, ampak tudi kadar bodo te osebe službeno potovale na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarji se zavezujejo, da pristopijo k dogovoru, med avstrijskimi železniškimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov in pa vzajemnega pri-pomaganja z osebjem in z vozili za veče vojaške
prenose, dalje da pristopijo k vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871.1. o prenosu lakih bolnikov in ranjencev, katere je prevažati ležčče na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesionarje moč in veljavo z dnem, ko se po dopuščeni železnici prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdadö po tem času, pa se ne objavijo po državnem zakoniku, zadobé za koncesionarje veljavo tedaj, kadar se jim priznanijo uradoma.
Te dolžnosti imajo koncesijonarji samö v toliko, v kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom na drugotnost té proge in na olajšila, vsled tega dodeljena gledé na napravo, opremo in vrsto obrata.
Koncesijonarji so dolžni, oddajaje službe ozirati se po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz voj-stva, vojne marine in deželne brambe.
§• 7.
V koliko je enake ugodnosti, kakor jih ustanavlja gledé na prevažanje vojakov §. 7., dodeljevati civilnim strašnim četam (varnostni straži, finančni straži i. e.) ali drugim javnim organom, to se določuje v dopustilnih pogojih.
§. 8.
Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računčč od današnjega dne, ter mine po tem roku.
Državno upravstvo smé izreči, da je dopustilo izgubilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 2. vgo-tovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti po zmislu §.11. lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§• 'J-
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, vodi na račun koncesijonarjev država. Kakô je sicer voditi ta obrat, to se vravnd s posebno obratno pogodbo, ki se sklene med državnim upravstvom in koncesijonarji.
§. 10.
Koncesijonarji imajo dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), državnemu upravstvu na njegovo zahtevo vsak čas dopuščati skupno porabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še le napravijo in bodo v državnem obratu, in to takö, da bo imelo državno upravstvo pravico, prosto vgotov-Ijaje tarife, za primérno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljani železnici ali posameznih njenih kosih.
§■ 11.
Državno upravstvo si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico; ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih:
1.	Da se vgotovt odkupnina, se seštejejo letni čisti donosi, kar jih bo imela podjetba v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
Po zmislu spredaj stoječega določila najdeni poprečni čisti donos je potem koncesionarjem kot odškodnino za odkup v še ostali dobi dopustila izplačevati v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po^dospelosti.
2.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni poprečni čisli donos ne dosegel vsaj letnega zneska, ki j ■ potreben za pogojeno obrestovanje in povračilo pri deželni banki kraljevine češke zastran nabave novcev s poroštvom te kraljevine vzprejetega hipotečnega posojila in pa za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državnem upravstvu odobrene delniške glavnice v času, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina,
ki naj jo (là država za odkup železnice, v tem, da država namesto koncesijonarjev prevzame, da je sama plača, zgoraj omenjeno hipotečno posojilo do popolne njegove razdolžbe ob dogovorjenih rokovih dospelosti in da izplačuje spredaj navedeno letnino za delniško glavnico v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti.
3.	Državi se pridržuje pravica, kadarkoli na mesto še ne dospelih letnih plačil po zmislu odstavka 1., oziroma namesto letnine, ki jo bo po odstavku 2. plačevati za delniško glavnico, plačati glavnico, enako znesku glavniške, računeč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskontovane vrednosti plačil, ki jih je opravljati po določilih odstavka 1. in 2.
Ako se država odloči, plačati to glavnico, plačaj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je pri tem računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
4.	Izplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnice in z dnem tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila in gradivne zaloge in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega upravstva.
§• 12.
Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gradivnih zdlog in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zakladov v obsegu, povedanem v §. 11., zadnjem odstavku.
Ako to dopustilo mine in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 11.), obdržč koncesionarji last pričuvnega zaklada, napravljenega iz laslnih donosov podjetbe, in pa kar bi imeli po obračunih terjati, potem tudi last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne irnovine, katere so si koncesionarji sezidali ali pridobili sami po pooblastilu državnega upravstva z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
Državno upravstvo ima pravico prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državno upravstvo pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, ob koncesijonarjev stroških pošilja-nih, kakorkoli se mu vzvidi primerno, prigledo-vali, da se gradnja izvaja po projektu in po pogodbi.
Ako se napravi dčlniška družba, imčj komisar, ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, koli-korkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega sveta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za predstojništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, dopustllu ali družbenim pravilom, ali pak kvarne javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi odločilo ministerstva za železnice, katero je dati brez odloga in katero veže družbo.
§. 14.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v do-pustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, se pridržuje državnemu upravstvu tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreče, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Guttenberg s. r.
103.
Dopustilnica z dne 21. septembra 1896. 1.
za lokalno železnico iz Neuhofa v Bezdružice.
Na podstavi Najvišega pooblastila se mi je v porazumu z vdeleženimi ministerstvi vzvidelo, Karolu knezu Löwenstein-Wcrtheim-Rosenbergu, posestniku gospoščine v Haidu, v družbi z Avgustom grofom Wydenbi ukom, posestnikom gospoščine v Topiatu, dr.-jem Jožefom Starkom, odvetnikom
v Polznju, in Večeslavom Guschallom, okrajnim predstojnikom v Bezdružicah, podeliti po pogojil) in načinih, določenih v nastopnem, v zmislu zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238), in zakona z dne 31. decembra 1894. I. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice, katero bo kot lokalno železnico s pravilnim tirom od postaje Neuhof na državne železnice progi Polzenj—Heb napraviti v Bezdružice.
§• 1.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) omenjene ugodnosti.
§. 2.
Koncesionarji so dolžni, gradnjo dopuščene železnice začeti precej po dodelitvi dovolila za njo in jo dokončati najdalje v dveh letih od današnjega dne; dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter po nji vzdrževali obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega rokd za gradnjo, morajo koncesijonarji dati zagotovilo, položivši varščino 2000 goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti, se smé izreči, da je ta varščina zapala.
§• 3.
Da izdelajo dopuščeno železnico, za to se dodeljuje koncesionarjem pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je koncesijonarjem dodeliti tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javni koristi.
§• 4.
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar določa ta dopustilnica in pa dopustilnih pogojev, ki jih postavi ministerstvo za železnice, pa tudi tega, kar velevajo
I semkaj rnerčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in red za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti dadö v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, v kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na znižano vozno brzino, zdelo pripustno ministerstvu za železnice, a na to stran bodo veljali posebni obratni predpisi, ki jih izdâ ministerstvo za železnice.
§. 5.
Koncesijonarjem se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državnega upravstva in s pogoji, ki jih to postavi, naredé delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev.
Izdaja prednostnih zadolžnic je izključena.
Nasproti pak se koncesijonarjem priznava pravica, izdati prednostnih delnic, ki gledé obrestovanja in razdolžbe imajo prednost pred osnovnimi delnicami, do zneska, kakor ga določi državno upravstvo.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam, preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz doneskov poznejših lét, se ne sme odmerjati z več kakor štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo v račun postavljali nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice, in za dobavo vozil in pa za dotacijo pri-čuvnega zaklada, katerega določi državno upravstvo, res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši inter-kalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo res kurzne izgube ob dobavi glavnice.
Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se sméjo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državno upravstvo privolilo v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav, in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je treba odplačati | (orž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike vojstva, v času, dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžnem vojne marine in deželne brambe.
črtežu, ki ga odobri državno upravstvo.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih in prednostnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državnega upravstva.
§■ 6.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera bodo vsak čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila je uporabljati tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko občh državnih polovic, za tirolske deželne strelce in za žandarje, in to ne samo o potovanju na račun državne blagaj-nice, ampak tudi kadar te osebe potujejo službeno na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesionarji se zavezujejo, da pristopijo k dogovoru, med avstrijskimi železniškimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov in pa vzajemnega pripoma-ganja z osebjem in z vozili za veče vojaške prenose, dalje da pristopijo k vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal dne 1. junija 1871. 1. o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarje moč in veljavo z dnem, ko se po dopuščeni železnici prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdadö po tem času, pa se ne objavijo po državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarje veljavo tedaj, kadar se jim priznanijo uradoma.
Te dolžnosti imajo koncesijonarji samb v toliko, v kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom na drugotnost té proge in na olajšila, vsled tega dodeljena gledé na napravo, opremo in vrsto obrata.
Koncesijonarji so dolžni, oddajaje službe ozirali se po zrnislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1.
§• 7-
V koliko je enake ugodnosti, kakor jih ustanavlja gledé na prevažanje vojakov §. 7., dodeljevati civilnim stražnim četam (varnostni straži, finančni straži i. e.) ali drugim javnim organom, to se določuje v dopustilnih pogojih.
§• 8.
Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računčč od današnjega dne, ter mine po tem roku.
Državno upravstvo smé izreči, da je dopustilo izgubilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 2. vgo-tovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti po §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§. 9.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, vodi na račun koncesijonarjev država. Kakö je sicer voditi ta obrat, to se vravnâ s posebno obratno pogodbo, ki se sklene med državnim upravstvom in koncesijonarji.
§• 10
Koncesijonarji imajo dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v či nu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.), državnemu upravstvu na njegovo zahtevo vsak čas dopuščati skupno porabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še le napravijo in bodo v državnem obratu, in to takô, da bo imelo državno upravstvo pravico, prosto vgo-tovljaje tarife za primérno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljam železnici ali posameznih njenih kosih.
Državno upravstvo si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih :
1.	Da se vgotovl odkupnina, se seštejejo letni čisti donosi, kar jih bo imela podjetba v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in po-tčm se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
Po zmislu spredaj stoječega določila najdeni poprečni čisti donos je potem koncesionarjem kot odškodnino za odkup v še ostali dobi dopustila izplačevati v polletnih obrokih, 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti.
2.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni poprečni čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je potreben za pogojeno cbrestovanje in povračilo pri deželni banki kraljevine češke zastran nabave novcev s poroštvom te kraljevine vzprejetega hipotečnega posojila in pa za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državnem upravstvu odobrene delniške glavnice v času, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ država za odkup železnice, v tem, da država namesto koncesijonarjev prevzame, da je sama plača, zgoraj omenjeno hipotečno posojilo do popolne njegove razdolžbe ob dogovorjenih rokovih dospelosti in da izplačuje spredaj navedeno letnino za delniško glavnico v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti.
3.	Državi se pridržuje pravica, kadarkoli na mesto še ne dospelih letnih plačil po zmislu odstavka 1., oziroma namesto letnine, ki jo bo po odstavku 2. plačevati za delniško glavnico, plačati glavnico, enako znesku glavniške, računeč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskonlovane vrednosti plačil, ki jih je opravljali po določilih odstavka 1. in 2.
Ako se država odloči, plačati to glavnico, plačaj jo v gotovini ah z državnimi zadolžnicami, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je pri tem računih po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
4.	Izplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnice in z dnem tega odkupa brez daljne
odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ah nepremične, vštevši tudi vozila in gradivne zaloge in pa iz napravile glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odo-brilom državnega upravstva.
§• 12.
Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine, preide brezodplalno na državo neobremejnena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gra-divnih zalog in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zakladov v obsegu, povedanem v §. 11., zadnjem odstavku.
Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 11.), obdržč koncesijonarji lasi pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in pa kar bi imeli po obračunih terjati, potèm tudi last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so si koncesijonarji sezidali ali pridobili sami po pooblastilu državnega upravstva z izrečnim pristavkom, da tč reči niso pristojstvo železnice.
§. 13.
Državno upravstvo ima pravico prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državno upravstvo pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, ob koncesijonarjev stroških pošilja-nih, kakorkoli se mu vz\idi primerno, priglcdovati, da se gradnja izvaja po projektu in po pogodbi.
Ako se napravi dčlniška družba, iméj komisar, ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, koli-korkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svčta ah drugega zastopa, kateri bo veljal za predstojništvo družbe, in pa v včlike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, dopustilu ah družbenim pravilom, ah pak
kvarne javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi odločilo ministerstva za železnice, katero je dati brez odloga in katero veže družbo.
§. 14
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopu-stilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, se pridržuje državnemu upravstvu tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okol-nostih izreče, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Guttenberg s. r.
1»4.
Ukaz finančnega ministerstva z dne 20. oktobra 1896. 1.
o izpremembi davčne krajne komisije v Linču v davčno upravništvo.
Na podstavi Najvišega sklepa z dne 18. julija 1896. 1. se za oskrbovanje poslov neposredne davčne službe v Linču postavljena davčna krajna komisija izpreminja v davčno upravništvo.
To davčno upravništvo prične poslovati s 15. dnem novembra 1896. 1.
Področje, uradni okoliš in stojališče na novo ustanovljenega davčnega upravništva je enako področju, uradnemu okolišu in stojališču davčne krajne komisije, ki je tam bila do sedaj.
Bilinski s. r.