Magdalena in Tone Tomšič iz Melbourna PORTRET - stran 10
MARKO URANKER, večkratni slovenski prvak v dviganji uteži je na svetovnem prvenstvu v Melbournu dosegel nepričakovano dobro uvrstitev - deseto mesto. Več na 11. strani
SLOVENSKA TELOVADCA V AVSTRALIJI Sydney - od 17. - 20. novembra tekmovanje v gimnastiki NIKON INTERNATONAL. Slovenska telovadca Dejan Ločnikar in Aljaž Pegan sta dosegla solidne rezultate. Aljaž celo tretje mesto na drogu. Spremljal ju je trener Jože Mešl.
Melbourae - 24. - 26. novembra tekmovanje v gimnastiki na DIET COKE MIXED DUOS. Aliaž je tekmoval z Avstralko Cathev Keyser, Dejan z Zeeno Mc Laugnllan, tudi Avstralko(Elica Rizmal, ki se je tega tekmovanja edina udeležila, nam je pripovedovala kako lepo je bilo videti Avstralko, ki je korakala s slovensko zastavo med drugimi tekmovalci po dvorani). Ker slovenski telovadci tega tekmovanja v Melbournu niso predvideli, so ga morali na žalost potem, ko so se uvrstili v polfinale predčasno zapustiti, saj letalskih vozovnic ni bilo mogoče spremeniti. Aljaž in Dejan bosta tekmovala prihodnje leto aprila na svetovnem prvenstvu v Brisbanu.
NASLEDNJA ŠTEVILKA G.S. BO DVOJNA - IZŠLA BO 14. DECEMBRA 1993
l	80>/rf v SLOVENIJI STA IZŠLI BOŽIČNI ZNAMKI
---------*yf Norninalna vrednost 65 tolarjev - portret pesnika, nadškofa in
Št,-, prvega slovenskega metropolita dr. Jožeta Pogačnika
fl "WW\ 1/1 Vrednost 9 tolarjev - Gasparijeva \ jF 11 gl lil jfa, I ilustracija Slovenci pri jaslicah.
14-DNEVNIK CENA $2.00
POMEMBNI DATUMI
* Od 21. do 28. novembra 1993 je Slovenska Karitas organizirala teden Karitas, imenovan Klic dobrote. V tednu
evki o
so spodbudili ljudi k večjemu posluhu za stiske bližnjega.
C1------1— ------.---------_ .......
?re
--r_____itii......
* 3. decembra 1800 je bil rojen v Vrbi, vasici pri Žirovnici na Gorenjskem, največji slovenski pesnik dr.
Slovensko javnost so nagovorili tudi s pisnimi prispevi narkomaniji, alkoholizmu, spremljanju težko bolnih umirajočih, življenju s prizadetimi...
* ° ' 1........
France Prešeren
*	4. decembra 1926 je umrla v Ljubljani prva pomembna slovenska slikarka Ivana Kobilica. Največ se je posvečala portretu, žanrskim prizorom in tihožitjem, dosegla je uspehe po evropskih mestih
*	6. decembra 1936 je umrl v Ljubljani znani slovenski skladatelj Emil Adamič. Bil je sila plodovit, v njegovi skladateljski delavnici je nastalo nad tisoč kompozicij, največ zborovskih.
*	11. decembra 1918 je umrl v Ljubljani največji slovenski pisatelj in dramatik Ivan Cankar
*	11. decembra 1756 je bil v Radovljici rojen prvi slovenski dramatik in zgodovinar Anton Tomaž Linhart. Prvi slovenski gleališki aeli-komediji: Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi
V TEJ ŠTEVILKI:
— Mi sprašujemo za vas - Veleposlaništvo RS
odgovarja
—Obvestilo o udeležbi Slovenije na World Trade
Fair v Sydneyu
—	Magdalena in I one Tomšič - portret /. naslovne
strani
—	Matej Bor "Sel je popotnik skozi atomski vek",
nadaljevanje
1
w
MISEL ZA DECEMBER 1993
QUO VADIŠ SLOVENIJA?
V slovenskem dnevniku Slovenec sem prebrala, da je neka radijska napovedovalka v Sloveniji začenjala jutranji program z besedami: "Dobro jutro, revščina i" Pred dnevi pa se je Lidija Hren na televizijski oddaji UTRIP poslovila z besedami:"Lahko noč bogati - lahko noč reveži!" Novinar Janez Gradišnik komentira:To je Utrip, ki nam je zbujal slabo vest!" Ali jo je?
TRI SKUPINE PREBIVALCEV
Janez Gradišnik v svojem prispevku govori o treh skupinah slovenskega prebivalstva. Prva skupina - maloštevilna, zato pa gmotno in po vplivu najmočnejša. Sestavljajo jo ljudje, ki jim razne ugodne okoliščine (premoženje, trden družbeni položaj, dobre zveze, poznanstva-.) in značajske lastnosti (spretnost, iznajdljivost, želja po bogastvu in moči, prezir an je moralnih načel...) omogočajo, da izrabljajo splošni nered, pomanjkanje učinkovite zakonodaje in druge slabosti mlade države, da na razne bolj ali manj nepoštene načine nago bogatijo. Druga - skupina je najštevilčnejša, to so "normalni" državljani, ki so se še kar nekako znašli in spodobno živijo, ne da bi morali "obrniti vsak tolar" preden ga izdajo.
Tretja skupina - že kar preveč številna, ki je v nenehnem naraščanju. To so ljudje, ki so iz različnih razlogov - nezgode in bolezni, majhna pokojnina, velika družina, in kot najhujši vzrok brezposelnost -prišli "pod kolesa". Nekateri so že hudo revni, če to priznajo ali ne...
Tako piše novinar Gradišnik, mi pa pobrskajmo po straneh te 15- številke našega časnika: teden slovenskega Karitasa "Klic dobrote"...plače slovenskih veleposlanikov, stavke mariborskih delavcev, dramet Marka Urankerja iz Slovenije v Melbournu (z 230 dolarji mesečne plače ). Spomnimo pa se še pripovedovanja naših rojakov, ki so lani in letos obiskali Slovenijo iz katere so se, v večini primerov, vrnili dokaj razočarani,češ:" doma je vse več revnih in vse več bogatih; nihče noče narediti ničesar več zastonj! Slovenija postaja prava kapitalistična država! Na eni strani afere, kraje, grabež..na drugi pa reveži!"
AVSTRALSKA SLOVENIJA
Kakšni smo mi - ki živimo v sistemu zahodnega kapitalizma? Ali se je vse obrnilo na glavo in je v nas več idealizma, dobrote in razumevanja za bližnjega? To vsekakor kažemo ob obiskih naših rojakov iz Slovenije, ki nam osvetlijo srce in dušo in jim pomagamo kolikor moremo. Oni pa nas začudeno
MNENJA IZRAŽENA V TEM ČASNIKU NE PREDSTAVLJAJO VEDNO
MNENJA UREDNIŠKEGA ALI UPRAVNEGA ODBORA V CELOTI. AV TORJI SAMI ODGOVARJAJO ZA SVOJE PRISPEVKE. VSA PISMA PRISPEVKI NAJ BODO KRATKI -OMEJITEV JE DO 230 BESED
V
Ce bi hoteli biti samo srečni, bi to kaj kmalu dosegli. Toda srečni hočemo biti bolj kot drugi, to pa je vedno težko, ker mislimo, da so drugi srečnejši, kakor so v resnici.
^____Montesquieu
gedajo in se jim zdi da sanjajo...:" toliko delate - kdo vam plača bencin za dolge vožnje na sestanke, do slovenskih društev in organizacij, pa telefonske račune, pa čas, ki ga zapravite za slovenstvo?" In naš odgovor" "Nihče, vse je iz ljubezni do domovine Slovenije, do slovenstva!"
IN SLUČAJ "URAfKER"
Tako je bilo pred dnevi z Urankerjevima. (obvezno preberite stran 11.). Presenečenje, solze radosti in začudenja, nekega sramu. nebogljenostl-vsega je bilo. Odprli smo jima svoja vrata, svoje srce in dušo in lepo je bilo tudi nam.
Po tem dogodku se je Štefanu Merzelu prijavilo lepo število Slovencev, ki bi radi bodočim prišlekom iz Slovenije za nekaj dni ponudili svoje domove. Tako bo Slovenski narodni svet Viktorije sestavil seznam teh ponudnikov, morda ga poslal na veleposlaništvo v Canberro, konzulat v Sydney, SIM, Ministrstvu za zunanje zadeve - oddelku za Slovence po svetu. Svetovnemu slovenskemu kongresu in še komu. Tako, rojaki Slovend iz Slovenije, če se boste v bodoče mudili v Melbournu in vam bo težko plačati hotel, obrnite se na Slovenski narodni svet Viktorije, kontaktno telefonsko številko bo razposlal odbor Sveta na zgoraj omenjene organizacije. In k temu se bo pridružilo še prav gotovo versko središče, ki je ponudilo že doslej streho marsikateremu popotniku iz domovine.
Dobrodošla Slovenija!
Vaša urednica Stanka Gregorič

AFORIZMI IZ SLOVENIJE
Delavce v slovenskih podjetjih skrbijo stečaji, njihove
managerje pa zanimajo le se tečaji.
***
Glede na družbeno situacijo je pričakovati ponatis knjige Bomo preživeli.
***
Na prvih volitvah se je volilo s kamenčki, na zadnjih z listki,
zdaj je končno napočil čas, da volimo z glavo.
***
Franci Čeč
V politiki je manjšina pametnejša, ampak nima nikoli prav.
Žarko Petan
Namesto blaginje smo dobili prazno blagajno.
***
Ko so voditelji prisluhnili narodu, je večina oglušela.
***
Številni poslovneži bi se morali že zdavnaj posloviti.
***
Matija Logar

IZ DIPLOMATSKO KONZULARNIH PREDSTAVNIŠTEV RS
v
OBVESTILO O UDELEŽBI SLOVENIJE NA WORLD TRADE FAIR 94 v SYDNEYU
Na iniciativo g. A. Brežnika, častnega konzula RS bo Slovenija sodelovala na World Trade Fair v Sydneyu od 5. do 9. februarja 1994. Sodelovanje na tej prireditvi pripravlja slovensko Ministrstvo za trgovino, v sodelovanju z World Trade Centrom iz Ljubljane. G. Brežnik je prijazno sprejel dolžnost koordinatorja organizacije slovenskega nastopa.
Svojo udeležbo je potrdilo že 32 slovenskih podjetij. Podjetja bo spremljala tudi vladna delegacija, ki jo bo vodil namestnik predsednika slovenske vlade in minister za trgovino dr. Davorin Kračun, v njej pa bodo še predstavniki raznih ministrstev.
Celotna delegacija se bo na predlog veleposlaništva dva dni mudila tudi v Melbournu, kjer do organizirana poslovna konferenca. Veleposlaništvo vas bo sproti obveščalo, potem ko bo imelo več informacij o programu.
Aljaž Gosnar, odpravnik poslov
RAZPORED KONZULARNIH DNI ZA DECEMBER Sydney - 6.12. od lOhdo I3h Parkroyal hotel Parramatta -6.12. od ISh do 18h SD Triglav
Melbourne - 7.12. od lOhdo 13h Melbourne Parkroyal hotel -——~~ 7.12. od ISh do 18h SD Ivan Cankar Geelong 8.12. od lOh do 14h Versko središče Kew, v prostorih SNS V1C
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY OP SLOVENIA
Advance Bank Centre-Level 6.60 Marcus Clarke street. Canberra City. tel.:(06) 243 4830 fax:(06) 243 4827. Pisma in diugo poŠto pofljite na naslov: Embassy of Slovenia, P.O.Box 284, Civic Square. Canberra ACT 2608. Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9DO-17.00 ure; uradne ure pa so od 10.00-14.00 ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gosnar, upravno konzularni referent: Tina Omahen.
KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE NOVA ZELANDIJA Eaaem Huu Road. Pomace, Lower Hun (Wellington), CaMni konzul Dulan Lajovic. tel.: (04) S670027, fax: (04) 5670024 Fofeai naslov:
P .O Bo* 30247. Lower Hul. New Zealand Naslov v Avtualiji: 78 Victoria Street. Smithfield. Sydney. NSW 2164, tel.: (02) 604 5133: fax: (02) 604009 Poftni naslov:
P.OBox 5. Smithfield. NSW 2164
KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE AVSTRALIJA (NSW ia VIC)
21 Judge Street. Randwick. Sydney. NSW častni konzul Alfred Brežnik
Obtak unda izkljufino po dogovoiu (By appoiuQMat only) Tel.: (02) 314 5116; Fax: (02) 3996246 Pofeni n«lov:
P.OBox 188.Coogee.NSW 2034
MI SPRAŠUJEMO ZA VAS -VELEPOSLANIŠTVO RS ODGOVARJA
Milan Mihelčič iz Tasmanije sprašuje
1.	VPRAŠANJE:
Kakšne šanse imam, da bi dobil slovenski potni list, z ozirom na to, da s Slovenijo nisem imel nikakršnega stika že od leta 1965 in tudi vojsko sem služil tukaj, sem pa tudi "Vietnam veteran" in imam avstralski potni list?
ODGOVOR:
Potni list RS lahko pidobi vsak slovenski državljan. Ne glede koliko časa niste imeli stikov s Slovenijo poteka postopek za pridobitev slovenskega potnega lista v dveh fazah:
a)	Ureditev državljanskega statusa, torej postopek ugotovitve slovenskega državljanstva ter ureditev vaše evidence v državljanski knjigi.
Praktično to pomeni, da izpolnite kar najbolj natančno obrazec, ki ga dobite na Veleposlaništvu RS v Canberri. Izpolnjeni obrazec Veleposlaništvo posreduje v Slovenijo, pristojna služba Ministrstva za notranje zadeve ugotovi slovensko državljanstvo ter ob pozitivni ugotovitvi vnese vaše podatke v računalniško evidenco slovenskih državljanov. Pn tem obvesti slovensko Veleposlaništvo, ki nato obvesti stranko, ki je zaprosila za ugotovitev državljanstva. Ta postopek jk> navadi traja od dveh do šestih mesecev in konzularna taksa znaša AUS $ 27.00.
b)	Vloga za potni list (po zaključitvi ugotovitve slovenskega državljanstva).
S potrdilom o slovenskem državljanstvu lahko pridobite še slovenski potni list. Za to morate še izpolniti vlogo za potni list,
Eriložiti 2 fotografiji ter plačati takso v višini AUS $ 90.00. Potni st nato dobite najkasneje v enem mesecu. Ker živite v Tasmaniji, vas prosimo, da nas v ta namen pokličete po telefonu katerikoli delavnik.
*
2.	VPRAŠANJE.
Rad bi kupil dva slovenska zemljevida. Kako naj pridem do njih? ODGOVOR:
Kar zadeva vprašanje slovenskih zemljevidov predlagam, da se obrnete na g. Iva Lebcrja v Melbournu, tel.: 03 589 6094 za turistične zemljevide in pa za običajne zemljevide na Geodetski zavod RS, Ljubljana 61000, Saranovičeva 12, Slovenija.
Aljaž Gosnar Odpravnik pošlo*
POGREŠANI
Dr. Marinka Šitum, zobozdravnica iz Maribora išče bratranca DOLŽAN BORUTA, njegovo soprogo SIGFRID (Nemka) ali otroke DOLŽAN MIHAELA, ANDREJA IN TANJO. Borut ie rojen leta 1940 v Mariboru in je odšel v Avstralijo okoli leta 1962. V Mariboru je imel očeta in mater, katerima se ni oglašal. Leta 1977 mu je umrla mama in za tem je napisal dolgo pismo polno domotožja, ko pa so mu leta 1978 odgovorili, se je
Eošta vrnila, češ, da ne stanuje več na istem naslovu.
I redni štvo prosi rojake, naj v svoji zvezni državi pogledajo v telefonski imenik po tem priimku, v imeniku iz Pertha ga namreč ni. Če j» slučajno kdo ve karkoli o tej družini, mx>simo da nam sporoči po telefonu ali po faxu v Melboume: (03) 762 6830.
glas slovenije je ne- dobičkonosen časnik, namenjen
slovenski skupnosti v avstraliji ***
the voice of slovenia is a non - profit newspaper in thi service of the slovenian community in australia
Turistična kmetija Urška je letos prejela priznanje za najbolj
AKCIJA " NAJBOLJŠA TURISTIČNA KMETU A"
LETOŠNJA ZMAGOVALKA JE URŠKA IZ KRIŽEVEC - ki
je zmagala med osemnajstimi sodelujočimi kmetijami. Ob pomoči staršev in otrok jo vodita Vilma in Tine Topolšek. Druga je kmetija Pavovc, last Danice Lukanc iz Sela pri Bledu, tretje mesto pa je letos že drugič pripadlo edini slovenski biokmetiji Erdeljč Dareta Erdeljca iz Zilj pri Vinici. Kmetije so ocenjevali gostje, v poštcv pa so prišli: nrana, urejenost sob, kmetije in njene okolice, higiena, od tem pa še dostop, dodatna ponudba ter športno rekreacijska, kulturna ter zabavna ponudba.
Vilma Topolšek ponudi gostom domače specialitete od domačega kruha, do budjole, slanine, klobas, zaseke in sira, skute ter domačega sadnega jogurta.
Število gostov na turističnih kmetijah v Sloveniji se iz leta v leto veča. Turistične agencije obiskovalcu ponudijo brošuro s
številnimi turističnimi Kmetijami po Sloveniji.
*
TUDI V VOPOVLJU ( Krajevna skupnost Spodnji Brnik) SE UKVARJAJO S TURIZMOM - Vas ima skoraj trideset hiš in skoraj polovica krajanov ima obrt ali majhno podjetje, v vasi pa je tudi nekaj naprednih in urejenih kmetij. Sicer so vasi pod Krvavcem iz leta v leto bolje urejene, čedalje večje cvetja in zelenja.
*
KOBARID - Pozdraviti Soško dolino in niene prebivalce je cilj skupine dobro mislečih, ki so v Kobaridu ustanovili društvo, imenovano Center sožitja v človeku in okolju. Odprti želijo ostati za vsako mnenje, predlog in dobro zeljo. Žato boao delovali na raznih področjih, ki bodo pripomogla k vnovični vzpostavitvi porušenega ravnovesja v naravi in med ljudmi na Tolminskem ter v Posočju.
*
SVETA TROJICA - V občini Lenart v Slovenskih goricah (do nedavnega je kraj nosil ime Gradišče) stoji na vzpetini z nadmorsko višino 287 metrov cerkev, posvečena sv. Trojici, ob njej pa frančiškanski samostan. Kraj je od leta' 1872 poimenovan v trg. Tristolpna cerkev je vidna daleč naokrog. Zanimivo je to, da je prvotno imela en stolp in sta bila druga dva dozidana leta 1779. Najstarejši zvon, ohranjen kot
zgodovinski eksponat, je zdaj na oltarju in je iz leta 1666.
*
ŠKOCJAN - Na vprašanje "Kje je dobra gostilna?" Dolenjci jasno odgovarjajo:"Pri Marinciču!" Pred dvema letoma prenovljena gostilna, ki v vitrini pri vhodnih vratih hrani spomin na rojaka Ignacija Knobleharja, misijonarja in raziskovalca Afrike, je prava domača gostilna. V njej vsa družina pripravlja domače specialitete: vranične žličnike telečja in svinjska prsa, orehovo potico in seveda sirove štruklje, ki so nekaj posebnega saj so od domače skute. Poleg gostilne imajo kmetijo, na kateri pridelajo vso zelenjavo, pa tudi meso večinoma prihaja iz domačega hleva. Pri Leskovarjih se lahko
tudi prespi.Telefon: 068/76II5.
*
MAREZIGE - TAC'G A REFOŠKA ŽE DOLGO NI B'LO -Malo pred uradnim Martinom so si v Marezigah, svetovnem središču refoška, omislili teden prireditev, s katerimi so počastili ta lep praznik. Razglasili so najboljše med 42 vzorci mladega refoška. Najbolje vino je naredil Bruno Franca iz Marezig. Sicer pa so letos v kleti Vinakoper naredili 1, 8 milijona litrov refoška, ki ga zadnje čase uspešno prodajajo. Prodaja seje povečala tudi na račun spoznanja, da vino-refošk dobro vpliva na srce in zmanjšuje holesterol v krvi oziroma nevarnost arterioskleroze. Letos bodo sicer ponudili še malvazijo in chardonay, prednovoletno presenečenje pa naj bi bilo 5000 buteljk rumenega muškata.
CERKLJE - Turistično društvo Cerklje je pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa in izvršnega sveta skupščine občine Kranj na prireditvi izbralo devet najtežjih kmečkih pridelkov Slovenije za leto 1993. Stojan Lipoglav iz Klopce pri Slovenski Bistrici je prekosil vse, pridelal je najtežjo krmilno peso do
urejeno kmetijo v Sloveniji.
zdaj, tehtala je kar 18, 18 kilograma. Naj-naj drugih ridelovalcev: najtežje zelje je tehtalo 5,39 kilograma, repa ,92 kilograma, najtežji krompir 1,55 kilograma, najtežje rdeče korenje je tehtalo J ,17 kilograma itd,
LJUBLJANSKO BARJE - Odlagališče na Barju je že več let polemično stičišče ekologov in politike. Na skoraj 40 hektarjih površine so Ljubljančani leta nalagali odpadke, kar se jim danes maščuje v onesnaženi podtalni vodi. Ena najcenejših in hkrati najuspešnejših rešitev pred bližajočo se ekološko katastrofo je zasajanje dreves. Metodo so pred kratkim redstavili na tiskovni konferenci in povedali, da so topoli, s aterimi mislijo zasaditi to področje ena izmed najhitreje rastočih vrst dreves. S podobnim projektom so v Ameriki
začeli že leta 1990 in prišli do izjemno dobrih dosežkov.
*
IDRIJA - turizem v rudniku: na svetlo prihajajo starine iz leta 1500. Idrijski rudnik ima sicer najstarejši šč ohranjeni rov v kak evropski rudnik. Tako bo postal muzej in turistična posebnost. Antonijev rov oziroma njegova hiša bo vstopajočim v podzemlje služil kot garderoba, okrepčevalnica in predavalnica. Preuredili bodo tudi 700 metrov rudarskih prog, podzemno rudarsko kapelo.
ARHEOLOGI IA
ODKRITJE STOLETJA PRI SLOVENJ GRADCU - V podružni cerkvi Sv. Jurija na Legnu pri Slovenj Gradcu, ki so jo domačini letos začeli obnavljati, so arheologi iz mariborskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine odkrili tudi del malo znane slovanske zgodnje-srednjeveške cerkvene zgodovine. Pod tlakom cerkve, ki so ea hoteli zamenjati, so našli temelje prvotnega svetišča, ki naj bi nastalo v 9. ali 10. stoletju, in zidove, ki povedo, da je bila ta cerkev(najbrž do požaru) ponovno in v večjih dimenzijah
zgrajena med 12. in 13. stoletjem.
*
ŠPORT
PLANICA - Do začetka svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki se bo v sredini decembra začel v Planici so odpravljali še nekatere pomanjkljivosti. Največ del v Panici je pri dograditvi objekta za nastanitev tekmovalcev, t..i. Kavki, kjer je vrednost investicijskih del 100.000 mark. Drugi veliki dogodek v letošnji sezoni bo v Planici od 17. do 20. marcal994, ko bo gostila svetovno prvenstvo v poletih. Novost na skakalnici bo v njenem naletu, ki ni več lesen, temveč jeklen. Novih rekordov ne bodo skušali doseči, zaradi varnosti tekmovalcev. Slovenski skakalci so že opravili nekaj treningov, tudi na Finskem.
*
SLOVENSKI OLIMPIJEC LEON ŠTUKELJ - je legenda slovenske gimnastike in je pred dnevi svečano proslavil svoj 95 rojstni dan. Mariborski novinar Franček Jaulc je za filmsko športno predstavitev portreta Leona Štuklja prejel v Palermu prvo nagrado žirije za poseben televizijski dosežek v tekmovanju športnih filmov. Štukelj je bil rojen v Novem mestu, vendar se je že zgodaj preselil v Maribor in postal "njihov"(op.u. bil je tudi moj trener v tekmovalni gimnastiki).
TO IN ONO IZ SLOVENIJE
ZASNEŽENA SLOVENIJA...
Letošnje zgodnje sneženje je vse presenetilo, še posebej pa cestaije. Najbolj so bili veseli snega žičničarji na smučiščih in premožni, ki se bodo odpravili v drage zimskošportne centre. Mlado vino so letos krstili v snegu in mrazu, tako da so bile za sv. Martina nekatere kulturne in zabavne prireditve odpovedane. Zato pa so na Vrbovcih, kljub močnemu sneženju uspeli posaditi trto sodelovanja. Nad starodavnim samostanom Pleteije sredi vinorodnega dolenjskega Podgorja so posadili potomko najstarejše trte na svetu, to je trte z mariborskega Lenta. Sv. Martin je za nami, pojdimo k resnejšim temam...
PARLAMENT - ZAKON O DRŽAVLJANSTVU
Razpravljali so o dopolnilu zakona, po katerem tujci pridobijo slovensko državljanstvo s poroko, toda le, če se poročijo s slovenskim državljanom po rodu. Nekateri menijo, da po tem zakonu ne bodo imeli vsi iste pravice, nastale so polemike in napovedujejo spor na ustavnem sodišču.
Novost: otroci nad dopolnjenim 14-im letom starosti se morajo sami opredeliti za državljanstvo.
ZNANSTVENI SIMPOZIJ V MARIBORU
V	Mariboru je tamkajšnje zgodovinsko društvo ob 75. letnici boja za severno mejo pripravilo znanstveni simpozij z udeležbo priznanih univerzitetnih profesorjev in raziskovalcev novejše zgodovine.
OMBUDSMEN - NOVOST V SLOVENIJI
V	parlamentu se je začelo posvetovanje o ustanovitvi institucije varuna človekovih pravic (ombudsmana), ki naj bi ga z zakonom sprejetim še letos, dobili tudi v Sloveniji.
NOVI DIREKTOR RTVS
Najvišji organ - svet RTVSlovenija je v Ljubljani za generalnega direktorja nacionalnega radia in televizije izvolil pisatelja, publicista in gledališkega režiserja Žarka Petana (v našem časniku večkrat objavimo njegove aforizme).
NA URADNI OBISK V SLOVENIJO je
prišel češki predsednik Vaclav Havel, obiskal pa jo je tudi grški zunanji minister Karolos Papuljas. Vaclav Havel je sprejel visoko državno odlikovanje Zlati častni znak svobode Republike Slovenije.
LASINI CENTER ZA VODENJE ZRAČNEGA PROMETA Z odprtjem Centra za vodenje zračnega prometa je Slovenija prestopila še eno psihološko oviro in postala del evropskega zračnega prostora. Center je vreden 25 milijonov mark. Sloveniji sta pri tem pomagali nemško in avstrijsko prometno ministrstvo. Radarji bodo nad Slovenijo nadzorovali zračni prostor do višine 20.000 metrov.
CELJE_: Celjski grb ( na registrski tablici ga uporablja tudi občina Smaije pri Jelšah) predstavlja modro polje s tremi rumenimi šesterokrakimi zvezdami. Tako bi lahko rekli, da so Celjani svoje barve in zvezde posodili slovenskemu grbu m zastavi. Izhaja iz grba gofov Celjskih, in sicer po> tistem, ki so ga svobodnjaki Zovneški podedovali po izumrtju Vovbrških. Tri zvezde zasledimo že v grbu Viljema Vovbrškega, pa tudi v grbu grofov Strmških-Sternberg.	6
PETERLE PRI SLOVENCIH Y BERNU, DR. VENCELJ PA PRI BENEŠKIH SLOVENCIH
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle seje srečal ob obisku pri svojem švicarskem kolegu Flaviu Cottiju še s tamkajšnjimi Slovenci. Med srečanjem je vladalo pravo slovensko vzdušje z narodnimi nošami in orehovo potico. Na povabilo Sveta slovenskih organizacij v Italiji je državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj obiskal Slovence v Beneški Sloveniji. Sešel seje tudi s slovenskimi duhovniki v Benečiji. Predstavniki Beneških Slovencev so dr. Venclja opozorili na čedalje močnejše pritiske italijanskih oblasti.
KOMERCIALIZIRANI PROGRAM KOPRSKE TELEVIZIJE
Ljubljana - Svet RTV Slovenije je namenil dolgo razpravo programu TV Koper-Capodistria. Ta je že dalj časa deležen burnih razprav, saj je popolnoma skomercializiran, in to na najslabši mogoči način, poleg tega pa je slovenskega programa Te za eno uro, razmeije rnea italijanskim in slovenskim programom je kar 11 proti 1.
PRAZNIK V ZAVODU SVETEGA STANISLAVA
Dr. Alojzij Šuštarje v kapeli Zavoda sv. Stanislava, zavetnika zavoda, vodil somaševanje. Po maši je bila ustanovitev
fimnazijskega pevskega zbora Matija 'omc, predstavitev zbornika in blagoslovitev kapele, delo akademskega slikarja Lojzeta Cemažarja.
ZDRUŽENJE LASTNIKOV RAZLAŠČENEGA PREMOŽENJA je
poslalo junija 1993 na Svet Evrope v Strasbourg pismo zaradi nepripravljenosti Republike Slovenije, da bi prevzela jamstvo za obveznice Slovenskega odškodninskega sklada. Dobili so odgovor generalnega sekretarja. Toda ZLRP napoveduje, da bo v kratkem prek poslanske skupine predsedniku državnega zbora RS Hermanu Rigelniku poslalo
predlog dopolnitve zakona o slovenskem odškodninskem skladu. Priložili bodo 6.000 podpisov volilcev. O tem so že tudi obvestili predsednika RS Milana Kučana.
NOVA TELEVIZIJSKA POSTAJA
Severovzhodna Slovenija naj bi že v začetku prihodnjega leta dobila svojo televizijsko postajo. Njen program bo lahko spremljalo okoli 3,5 milijona gledalcev, če upoštevamo tudi aruga bližnja območja: nekatere dele avstrijske Štajerske in Koroške, Madžarske ter Hrvaške do Zagreba. Avtor tega drznega načrta je odgovorni urednik TV-studia Maribor Janez Ujčič.
INDONEZIJSKI PREMOG REŠUJE LJUBLJANSKI ZRAK
Ko je odšla slovenska delegacija v Indonezijo je vzela vzorce tamkajšnjega še neodprtega rudnika premoga. Analize so bile odlične in spodbudne. Tako so se Ljubljančani preko indonezijskega zastopnika, ki si je prej ogledal koprsko pristanišče, dogovorili za kupčijo. Slovenija je postala prvi in najpomembnejši kupec indonezijskega premoga, ki vsebuje le 0,1 odstotka žvepla ter samo 2 odstotka pepela
PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Konec oktobra je minilo leto dni od uvedbe prostovoljnega zdjavstvenega zavarovanja v Sloveniji. Čakalna doba od začetka veljavnosti zavarovanja je mesec dni. Cena je ostala ista kot je bila lani.
SRČNI INFARKT POGOST VZROK SMRTI
Bolezni srca in ožilja so v Sloveniji pogost vzrok invalidnosti in najpogostejši vzrok smrti. Delež zdravnikov pri zniževanju smrtnosti je le 30 odstoten. Za ozaveščenje skrbi Društvo za zdravje srca in ožilja.
HRVATJE IN NEPLAČANI RAČUNI ZA ELEKTRIKO
Med Slovenijo in Hrvaško prihaja do nesporazumov in napetosti tudi zaradi statusa nuklearke Krško. Hrvatje pravijo, da sta lastnika te elektrarne Slovenija in Hrvaška in da mora biti zato tudi razmerje zapolsenih enako. Tisti zaposleni Hrvati, ki so še sploh ostali v elektrarni pa čutijo da so nezaželeni in tako prihaja do napetosti kar ni primerno za varnost elektrarne.
Hrvaška je tudi predlagala Sloveniji, da bi njihove dolgove JE Krsko( 12 milijonov nemških mark) zamenjali za dolgove Ljubljanske banke hrvaškim varčevalcem (528 milijonov dolariev). To pa za Slovenijo ni sprejemljivo. V Sloveniji pravijo, da bo treoa počakati na sukcesijo nekdanje Jugoslavije. Hrvatje pa odgovarjajo, da naj tudi njihov dolg elektrarni potem počaka na sukcesijo. Slovenija je zapretila Hrvaški, da ji bo prenehala pošiljati 7, 5 milijona kilovatov električne energije na dan.
JE URAN GLAVNI KRIVEC ZA RAZVOJNE MOTNJE OTROK?
V zdravstveni službi v Škofji Loki ugotavljajo, daje v njihovi občini čedalje več otrok z različnimi razvojnimi motnjami in da so vedno težje. Kaže se tudi povečana umrljivost dojenčkov. Vzrokov za to je po mnenja tamkajšnjih zdravnikov več, osrednji pa je radioaktivno sevanje (rudnik Žirovski Vrh).
PO SUETU
SATELITSKI PROGRAM TVSLOVENIJE?
Hrvaška in srbska televizija že imata dnevno po šest ur satelitskega programa, ki ga lahko gledajo gledalci po vsem svetu. Program mora biti sestavljen izključno iz lastnih oddaj. Tudi TV Slovenija bi morala razmišljati čim prej o uvedbi satelitskega programa, da bi lahko vsi tisti, ki želijo slišati vesti iz Slovenije, živijo pa drugod po svetu, dobili novice iz prve roke. Program bi' lahko trajal štiri ure na dan - zaradi visoke cene, ki jo je treba plačati za prenos prek satelita ( preko Eutel Sat po 3. 309 francoskih frankov na minuto). Spremljati program naravnost iz ljubljanskega studia v Avstraliji? Z velikim veseljem!
ZA TUBERKULOZO ZBOLI VSAK TRETJI ZEMLJAN
Predstavniki svetovne zdravstvene organizacije WHU so povedali, da bo tuberkuloza v prihodnjih desetih letih zahtevala se trideset milijonov življenj, ce za preprečevanje te bolezni ne bodo namenili več sredstev. Povzročitelji tuberkuloze so postali odporni na dosedanja zdravila. V ZDA je trenutno okuženih 15 milijonov ljudi. Le malo bolezni ima tako nizke stroške kpt tuberkuloza, ponekod znašajo na prebivalca 90 centov letno. Ce ji torej ne bodo namenili več denarja bo postala draga in neozdravljiva bolezen.
UBITIH ZE 62 MODRIH ČELAD
Od prihoda Unproforia na ozemlje nekdanje Jugoslavije, lansko pomlad do danes, ie "bilo ubitih že 62 pripadnikov mirovnih sil. Ranjenih je bilo 667 vojakov. Ubitih je bilo 34 novinarjev, dva pa še vedno pogrešajo.
TRŽAŠKI OKTET V ARGENTINI
V organizaciji Zedinjene Slovenije je pri argentinskih Slovencih gostoval Tržaški oktet. Obiskal je vse slovenske prosvetne domove v velikem Buenos Airesu: Naš dom San Justo, Carapachay, Slovenski dom v San Martinu, Slomškov dom v Ramos Mejiji, Hladnkov dom v Slovenski vasi v Lanusu ter Slovensko pristavo v Castelarju. Poleg tega so peli pri nedeljski maši v osrednji Slovenski hiši ter v društvu Triglav, ki druži predvojne naseljence predvsem Primorce, poroča za Slovenca Tine Debeljak.


min s k
OBNOVITEV GASPARIJEVEGA GLEDALIŠKEGA ZASTOKA
Clevelandski Slovenci so s krajšim kulturnim programom in blagoslovom pomožnega škofa dr. Edvarda Pevca v Slovenskem narodnem domu v ulici St. Clair proslavili obnovitev velikega odrskega zastora, ki ga je pred več kot 50 leti po originalni sliki Maksima Gaparija naslikal Shirley Braithwaite. Zastor, predvsem poklon materi Sloveniji, ki jo simbolizira dekle v slovenski narodni noši, sedeč na prestolu pod mogočno lipo ob Blejskem jezeru. Obdajajo jo njeni veliki sinovi in hčere, med njimi France Prešeren, Ivan Cankar, Simon Gregorčič in Ivan Tavčar, pa tudi slovenska mati s hčerko, ter zanjica, ki ji poklanja žito, in kosec kot zastopnik zdravega slovenskega kmeta. Sam Gaspari je cenil to svojo umetnino in io označil kot "eno svojih glavnih del". Te tako pomembne slike žal ni opaziti v umetnostnih zgodovinah in monografijah, pravi Edvard Gobec iz Člevelanda, morda pa bo obnova tega zastora dvignila zanimanje na obeh straneh oceana. Naj nam vsem pomaga postaviti mater Slovenijo na pravo mesto! zaključuje Gobec.
MLRDINB
Plače slovenskih veleposlanikov (Glej razpredelnico na 10. strani). V tem trenutku ima Slovenija enaindvajset veleposlanikov. "Za plače naših diplomatov lahko povemo, da niso preveč revne, vendar v primerjavi z drugimi diplomacijami krepko zaostajamo," pravijo na ministrstvu za zunanje zadeve. Plače res niso pretirano velike, vendar prejemke bistveno povečajo različni dodatki. Osnovna plača veleposlanikov ie določena po šestih kategorijah glede na stroške bivanja...Kar se slovenske diplomacije tiče, ni povsem jasno, ali se pri plačah in najrazličnejših dodatkih natančno drži določil, ministrstvo za zunanje zadeve pa teh podatkov ne posreduje, ker " za diplomacijo povsod po svetu velja, da podatki niso javni".
CELOUŠKI ZUON
OB 10-LETNICI Celovškega Zvona piše v uvodniku Reginald Vospernik: "Koliko duhovnih in političnih milj je premeril slovenski narod, mi šine skozi možgane, odkar smo 'pritihotapili' pod ljubosumno- kritičnim nadzorom tedanje socialistične oblasti v štehvanjskem sodu, podobni staremu Dalmatinu, prvo številko Celovškega Zvona v Ljubljano. Bilo je septembra 1983 v Društvu pisateljev. In dan zatem v tržaški Dragi, dolgoletnem sinonimu za neovirano in svobodno slovensko besedo. Nepozabni Bojan Stih nam je stal ob zibeli s svojo kleno mislijo o kulturi in kontinuiteti. V revijinem jutru smo se znašli s Koroškega, iz Slovenije, iz Trsta in iz sveta Deset let kasneje je ta skupina še na delu..."
DELO
Pod naslovom Neizkoriščen kapital slovenske države (misli na izseljence) je zapisal D.Z. v Delu med drugim, tudi besede dr Boža Dimnika, predsednika konference za Švico, ki je na tjskovni konferenci Svetovnega slovenskega kongresa rekel'" Ce ne bi bilo Slovencev po svetu, Slovenija prav gotovo ne bi bila priznana že 15. januarja". Prav zaradi pomembnosti SSK kot civilne organizacije njeni predstavniki pričakujejo od slovenske države drugačen odnos vsaj pri dodeljevanju proračunskih sredstev za naslednje leto, piše dalje v Delu D Z Država naj bi z mesečnim nakazilom pisarni SSK v Ljubljani namenila nekaj nad 2.000 mark, konferenci za Slovenijo pa okroglih 3.000 mark, s čimer bi Slovencem po svetu pokazala da spoštuje njihova prizadevanja, čeprav gre pogosto (tudi) za lobiranje. Prav slovenska prisotnost v svetu naj bi bila namreč neizkoriščen kapital, ki bi ga slovenska država ob drugačnem razumevanju lahko s pridom izkoristila.
SU0B0DNR SL0UENIJR
Buenos Aires —" Načelnost in idealizem ne samo redkih posameznikov, ampak vse naše skupnosti, je tisto, kar bo prineslo novo življenje in je edino zagotovilo, da slovenska beseda in pesem ob Srebrni reki ne bosta usahnili. Zavedamo se, da je usoda slovenstva tako v domovini kakor tudi v zamejstvu in zdomstvu naša skupna naloga. Zato mi, ki živimo v velikem svetu, nosimo še posebno odgovornost. Tu bi se bilo treba vprašati, koliko smo se mi, ki smo kot Slovenci prišli v Argentino, ohranili res pristno Slovence in koliko slovenskega bogastva je še v nas, ali smo kaj slovenstva izgubili ali pa smo morda v našem slovenskem prizadevanju celo na slovenskih narodnih vrednotah kaj pridobili, skratka, ali smo danes kaj manj ali kaj bolj Slovenci..."	j j
(Iz govora Lojzeta Rezlja v Našem domu v San
Justu)
GOSPODARSKE NOUICE
POSLOVNA KONFERENCA NATIONAL TRADE AND INVESTMENT OUTLOOK CONFERENCE v Melbournu
Od 24. do 26. novembra 1993 je bila v World Trade Centru v Melbournu poslovna konferenca pod imenom NATIONAL TRADE AND INVESTMENT OUTLOOK CONFERENCE '93. Avstralska zvezna vlada je preko svojih služb in viktorijske vlade na to srečanje povabila čez tisoč gostov iz Azije, ZDA, Nove Zelandije, Nemčije, Čilea in Avstralije. Po otvoritvenem govoru ministrskega predsednika PaulKeatinga so med tridnevnim srečanjem govorili: minister za trgovino, senator Peter Cook, vodilni strateg v japonskem gospodarstvu dr. Kenichi Ohmae, predstavnik ameriškega ministrstva za trgovino Mickey Kantor, namestnik ministrskega predsednika Tajske dr. Supachai Panitehpakdi in mnogi drugi v svetu priznani gospodarstveniki ter ekonomski strokovnjaki.
Na povabilo kabineta ministrskega predsednika in ožjega kabineta se je tega, za Avstralijo zelo pomembnega vrhunskega srečanja udeležil tudi predsednik slovenskega poslovnega združenja S.B.A.A. Vinko Rizmal iz Melbourna.
POSLOVNO SREDIŠČE TON CITY PODPISANA POGODBA S PODJETJI IZ DRŽAV JUŽNEGA PACIFIKA
Jose K. Zrim, 50-letni slovenski poslovnež, 26 let zdomec v Avstraliji, je pred kratkim s predstavniki koprske občine podpisal pogodbo o ureditvi lastniških razmerij za gradnjo poslovnega središča Toncity in blagovne borze nasproti koprskega sodišča. Varščina 1, 3 milijona mark bo zagotovilo za resnost načrtov okoli 250 podjetij iz držav južnega Pacifika. Z gradnjo nameravajo začeti marca 1994 in tako Koper uporabiti kot odskočno desko za trgovanje z Evropo. Poslovno središče bi bilo po zadnjih ocenah vredno 25 milijonov dolarjev. Toncity namerava sodelovati še pri gradnji in uporabi poslovnega hotela visoke kategorije, ki so ga predvideli v zazidalnem načrtu Vojkov dom v Portorožu.
J. Zrim (doma iz Doliča pri Kuzmi v Prekmurju) je, preden se je preusmeril v gostinstvo, trgovino in finance, dalj časa delal za letalstvo. Pred dnevi si je ogledal z dvema strokovnjakoma s tega področja brniško letališče in se z Adrio Airways pogovarjal O možnostih nove letalske zveze med Pacifikom in Slovenijo.
VELIK USPEH SLOVENSKIH INOVATORJEV
Na letošnji podelitvi priznanj EUREKA '93, ki se ga je udeležil tudi Jaša Zlobec, novi slovenski veleposlanik v deželah Beneluksa, so slovenski inovatorji prejeli 8 zlatih, 7 srebrnih, 2 bronasti in 3 posebna priznanja, s čimer so bili edina država, ki je prejela priznanja za vse svoje dosežke. Posebno priznanje župana Bruslja je prejela Marija Pečan za otroško anestezijsko napravo kot najbolj človekoljubno novost na sejmu.Nagrade so bile podeljene n.pr. za ščitnik injekcijske igle po uporabi, za izboljšanje vrtalnih naprav za zobozdravstvo, za motorni krožni ventil, napravo za segrevanje dizelskih goriv, za večnamenski akumulator energije, telefon z vrtljivim valjem-številčnico. postopek in napravo za vodno izolacijo zidov, smučko extreme", za sončni zračni zbiralec, ročni masažnik "busy hand", telesni masažni "arcus-track", naravno mazilo za obnovo rasti kože itd. Nagrado SPRINT za celotno organizirano predstavitev in pomoč inovatorjem pa je prejela SPIM - Slovenska podjetniško inovacijska mreža, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstva za gospodarsko dejavnost - Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, Gospodarske in obrtne zbornice Slovenije, ministrstva za znanost in tehnologijo in Zveze inovatorjev Slovenije.
TEČAJNA LISTA - slov. tolarjev (SIT) November 1993
DRŽAVA VALUTA NAKUPNI PRODATNI
Avstralija 1 AUD Nemčija 1 DEM ZDA	1 USD
86.2971 76.1400 130.3136
86.5238 76.3400 130.6559
LASTNINSKI CERTIFIKATI VEČINOMA RAZPOSLANI
Obvestila o lastninskih certifikatih so v Sloveniji večinoma razposlana, ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj pa se z SDK in ustreznimi ministrstvi dogovarja o vračanju certifikatov tistim, ki jih še niso dobili: imetnikom, ki živijo v tujini (s pojasnili, kako jih bodo lahko uporabili) in o dedovanju po tistih, ki so umrli po 5. decembru 1992. To pomeni, da mora dobiti lastninske certifikate še približno 80.000 slovenskih državljanov, ki živijo v tujini, ugotoviti pa bo treba tudi, zakaj je bilo 3.000 obvestil vrnjenih.
SLOVENSKI PARLAMENT - NOVI ZAKONI IN DOPOLNILA
Med pomembnimi je sprejetje spremembe zakona, s katerim bo država omejila odliv kapitala v tujino. Z dopolnitvami v zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju, bo država skušala ugotoviti, koliko kapitala je ušlo v tujino. Opredelili so tudi kazni za vse tiste, ki bodo prijavili lastništvo oziroma solastništvo podjetja v tujini. Tiste, ki ne bodo poslali prijave, čakajo 20-krat višje kazni. Novi zakon tudi predvideva, da imajo tujci lahko le 24-odstotni delež v slovenskih brokerskih hišah.
PRAZNIČNI SEJEM MED 15. in 23.
DECEMBROM
Gornja Radgona - Letos bodo tak sejem pripravili prvič. Prijavilo se je že veliko podjetij, ki bodo tam prodajala različne izdelke, veliki del pa bo namenjen predvsem prodaji daril ob praznikih. Vse dni bodo številni kulturni in zabavni nastopi. Otroke bosta obiskala Božiček in dedek Mraz. Zanimiva bo prodaja smučarske opreme, tudi rabljene.
KONFERENCA NA BLEDU
Na Bledu je bila dobro obiskana konferenca o sodelovanju slovenskega in nemškega gospodarstva, ki naj bi prispevala k se tesnejšem sodelovanju industrijskih in trgovskih podjetij obeh držav.
STAVKE V MARIBORU
V	Mariboru je bilo zadnje čase največ stavk in drugih delavskih protestov. Mesto je obiskala parlamentarna delegacija pod vodstvom Hermana Rigelnika. Predstavniki mariborske občine so ji predlagali, naj vlada zagotovi sredstva za prestrukturiranje gospodarstva v tej regiji.
POHIŠTVENI SEJEM
V	Ljubljani so zaprli že četrti pohištveni sejem, na katerega so tokrat poleg 243 razstavljalcev iz Slovenije in 8 evropskih držav pritegnili tudi mlajše predstavnike stroke, arhitekte in oblikovalce.
PRED ODPRTJEM SANATORIJA NEBUG
Sanatorij so odprli 19. novembra letos. Tako je dobila Ukrajina, osem let po katastrofalni jedrski nesreči v Černobilu, prvi sanatorij za zdravljenje in rehabilitacijo obolelih pri tej nesreči. Načrt za gradnjo objekta (po sistemu ključ v roke) v vrednosti 184 milijonov mark, je izdelal slovenski SMELT. Pri gradnji je sodelovalo 76 slovenskih podjetij, opremo pa je dobavilo poleg slovenskih še 62 tujih podjetij, večinoma iz Nemčije, Velike Britanije, Italije in ZDA.
NAKIT IZ STEKLENIH BISEROV
Salon nakita MAJ je manjša slovenska obrtna delavnica z nekajletnimi izkušnjami. Njihov program obsega izdelavo klasičnega, modnega, maloserijskega in unikatnega nakita ter nakita za posebne priložnosti. Najpogosteje uporabljajo poldrage kamne, v rednem programu pa imajo izdelke iz več kot petdeset vrst kamnov z vseh koncev sveta. Letos so pričeli z uvajanjem novosti - biser Sureda, ki je
' izdelan po več kot stoletnem izročilu pod najstrožjim nadzorom na Španski Malorci in spada po svoji kakovosti in lepoti v sam svetovni vrh. Nakit razstavljajo na vseh večjih sejmih.
EUROPLAKATI OSVAJAJO SLOVENIJO IN ISTRO
V hrvaški Istri so že postavili 110 velikih plakatov, širokih 5 in visokih skoraj 2,5 metra, pravi Dunajčanka Faerbel Presch, direktorica mednarodne oglaševalske agencije Europlakat International. Podobne ponudbe pripravljajo tudi z.a slovenske turistične kraje in območja. Čeprav je Slovenija z njimi že dodobra prekrita, saj imajo zdaj v Sloveniji 800 plakatnih mest, je njihov cilj številka 1.000. Pravijo, da plakati ne onesnažujejo okolja in ne zakrivajo narave. Ko so bili plakati za oglaševalski festival v Portorožu kar po zelenicah so se oglasili Piranski Zeleni in takoj naslednji dan so jih morali prestaviti na za to dovoljena mesta.
HITRI RUSKI ČOLNI V IZOLI
Izola - 2.000 zaposlenih iz različnih podjetij bi lahko dobilo dobro plačano delo za leto dni, če bi domače banke imele dovolj denarja, da bi podprle predelavo ruske ladje v bolnišnico. Preverjena in zanesljiva ruska banka je pripravljena pri tem sodelovati, na žalost pa na slovenski strani tega ne morejo prevzeti. Zato imajo v Izoli več možnosti za izdelavo hitrih, deset metrov dolgih aluminijskih čolnov s podvodnimi krili, ki bi s pomočjo motorjev Volvo drseli na zračni blazini s 60 ali 70 kilometri na uro. Načrte za ta projekt pripravljajo skupaj z gradbenim uradom Krila iz Nižjega Novgoroda, do nedavnega skrbno varovanim oddelkom ruske vojske. Rusi pri tem poslovno sodelujejo tudi z Avstralci, Japonci in Američani.
AVTOMOBILIZFM
HITRA ŠIRITEV VOZIL ZNAMKE FORD
Podjetje Summit motors, d.o.o., Ljubljana, so ustanovili letos. To je mešana družba z 58 odstotki kapitala japonske družbe SUMITOMO Corporation (ta proda letno okoli 300.000 fordovih vozil), 30 odstotkov ga ima Autohaus Kapossi iz Celovca in 12 odstotkov Slovenijales. Letos so prodali že skoraj tisoč fordovih vozil.
RENAULT: LAGUNA
Na slovensko tržišče bo prišel nov Renaultev avtomobil, ki naj bi zamenjal prodajo, tudi v Sloveniji, zelo uspešnega renaulta 21. Svetovna predstavitev lagune bo na spomladanskem salonu v Bruslju.
KMLTUmi
ENAJSTI SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM
so priredili v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prireditev poteka vsako drugo leto in letos so predstavili skoraj šestdeset slovenskih založnikov. Ob tem so potekale številne prireditve, predavanja in podelitve nagrad. Letošnja novost je bila nagrada za oblikovalca "najlepše slovenske knjige. NAGRADE: za zbirko romanov XX. stoletje Cankarjeve založbe je dobila nagrado oblikovalka Darja Spanring Marčina, za slikanico Andersenovega Grdega račka Mladinske knjige ilustratorka in oblikovalka Marlenka Stupica in za bibliofilsko izdajo Brizinskih spomenikov Slovenske knjige oblikovalec Lucijan Bratuš.
IZŠLA MONOGRAFIJA "VRTNA UMETNOST SVETA" Dušana Ogrina,ki sojo med mnogimi drugimi knjigami predstavili na enajstem slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani.
PROpAJNA GALERIJA HEST
Emil Šarkanj je za Mariborom odprl še prodajalno galerijo slik v Ljubljani. Pravi, da največ slik proda po telefonu, saj ima naslove Kolekcionaijev, ki jih stalno obvešča o novih delih. V njegovi galeriji visijo dela klasikov in tudi tista, ki so nastala v novejšem času - med njimi Jakopiča, Kosa, Vesela, Mušiča, med mlajšimi pa Bernarda, Subica, Šesta in drugih. Je pa tudi slovenski ekskluzivni zastopnik za italijanskega umetnika Mattea Massagranda." Cene se gibljejo od 28 tisoč nemških mark, nekatere grafike pa so na voljo že za 100 nemških mark.
UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
V LJUBLJANI DO 1998
Odbor državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport, ki ga vodi dr. Dimitrij Rupel je obravnaval predlog zakona o zagotovitvi sredstev za gradnjo univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Z gradnjo naj bi pričeli 1995. leta.
SLOVENSKE ORGL£ NA
LASERSKI PLOŠČI
Priznana slovenska organistka prof. Angela Tomaničeva je izdala svojo prvo lasersko ploščo s skladbami nemških baročnih in slovenskih sodobnih skladateljev.
RAZSTAVA JASLIC
V prostorih Skladišča Nadškofijskega ordinariata v Ljubljani je od 30. nov - 5. dec. časnik DRUŽINA organiziral razstavo Jaslice na Slovenskem.
OB 100-LETNICI PTUJSKEGA
MUZEJSKEGA DRUŠTVA
je izšel Ptujski arheološki zbornik, ki obsega 640 strani, popisala so ga najbolj znana imena arheologov.
SPOMINSKO OBELEŽJE SKLADATELJU DAVORINU JENKU
Ljubljana - Na prostoru, kjer je pred desetletji še stala hiša, v kateri je prebival in umrl slovenski skladatelj Davorin Jenko, avtor himne Naprej zastave slave, so ponovno odkrili spominsko obeležje - prosto stoječi steber z napisom,posvetilom skladatelju. Ta prostor je v Mali ulici (med Trubarjevo cesto in Dalmatinovo ulico v Ljubljani) Plečnikov steber so prvič odkrili leta 1935 ob stoletnici skladateljevega rojstva. O skladateljevi življenski in ustvarjalni poti je spregovoril Janez Gregorc, predsednik Društva slovenskih skladateljev, obeležje pa je odkril Miha Jarc, podpredsednik občine Ljubljana — Center, ki je poudaril, daje Davorin Jenko kot narodnobuditeljski skladatelj in zaveden Slovenec pripravljal pot tudi za današnjo samostojno Slovenijo. Dve Jenkovi pesmi (Strunam in Lipa zelenela je) je zapela vokalna skupina A ve z dirigentom Andražem Hauptmanom.
TANJA
ZAJC ZUPAN
CITRARKA TANJA ZAJC - ZUPAN
Tanja Zaje - Zupan se je širšemu občinstvu prvič predstavila na kaseti Večer ob citrah, na kateri sodelujejo tudi drugi znani slovenski citrarji in na kaseti Triglavska kapela. Po vseh teh sodelovanjih se je odločila za samostojen projekt in izdala samostojno kaseto z naslovom Sanjarjenje, kjer izvaja znane filmske in druge zimzelene melodije.
Pred kratkim je izdala ekskluzivno kaseto Ko pride polnoč z najlepšimi božično-novoletnimi melodijami, zaigranimi na citre. Kaseto lahko naročite na naslov: MAK TRADE, Vošnjakova 5, 61000 Ljubljana, Slovenija. Tanjin naslov pa je: Tanja Zaje - Zupan, Nožice, Gostičeva 48/a, 612*5 Radomlje.
Tanjino kaseto sicer ponuja svojim bralcem tudi časnik Slovenec s 5-odstotnim popustom.
NAREČJA NA KASETAH
Založba Mladinska knjiga ie predstavila zbirko Slovenska narečja, ki jih je zbral, uredil in napisal spremno besedo akademik prof. dr. Tine Logar. Zbirka vsebuje knjižico, štiri zvočne kasete in karto slovenskih narečij. S tem je Slovenija dobila temeljno delo svojega jezikoslovja.
REVIJA "SRCE IN OJCO" NE IZHAJA V EC
Bila je naslednica Obzornika, ki ga ie Prešernova družba izdajala 35 let. Srce in oko je nastalo pred petimi leti, pred osamosvojitvijo Slovenije inje bilo pluralistično zasnovano .^Revija je ukinjena zaradi finančnih težav.
DOMINIK ČOLNIK -NEKRONANI KRALJ SLOVENSKIH GORIC
Kulturni forum Maribor, lenarška občinska skupščina ter krajevna skupnost Benedikt so bili organizatorji slovesnosti 100. obletnici smrti Dominika Čolnika, učenjaka, narodnjaka in posebneža. Na njegovi rojstni hiši pri Sv. Treh kranih v Slovenskih goricah so odkrili spominsko ploščo.
MONOGRAFIJA "SLOVENSKI KOZOLEC - THE SLOVENE HAY-RACK" Če želite podpreti akcijo angleških Slovencev - slovenski kozolec razstavljen na Pitt Rivers Museum v Oxfordu, lahko naročite monografijo tudi na naslov: THE SLOVENIAN NEWSLETTER, 12 Flitcroft Street, London WC2H 8DJ,G.B.
SLOVENSKA PIANISTKA DUBRAVKA TOMŠIČ
je pred kratkim ponovno nastopala v cnicaški dvorani Concert Halt, natančno 40 let po njenem prvem nastopu v ZDA. John von Rhein je v uglednem časniku Chicago Tribune pianistki napisal pravi slavospev.
NOVI SLOVENSKI ROMAN "ZRNO OD FERMENTON A" Roman so predstavili v galeriji knjižnice Otona Župančiča . Napisal gaje Matjan Tomšič, trenutno najbolj brani romanopisec v Sloveniji.
KOROŠKI MUZEJ PRAZNUJE Muzej na Ravnah je te dni proslavil 40-letnico obstoja z razstavo ljudskega rezbaqa Gregorja Lipovnika-Rutnika. Muzej, ki ima razen železarske še rudarsko, gozdarsko, lesarsko in narodopisno (kmečko) zbirko, obišče letno več tisoč obiskovalcev, največ šolarjev.
100 LET ZBOROVSKEGA PETJA
so proslavili v Trbovljah.
Nadaljevanje iz prejšne številke	Continuation from previous issue
SEL JE POPOTNIK	A WANDERER IN THE
SKOZI ATOMSKI VEK	ATOM AGE
Matej Bor ( 1913- 1993)	MatejBor( 19913- 1993)
7
Sel je popotnik skozi atomski vek in zadel ob prag.
—	Kaj je onkraj? ga je vprašal.
—	Samota.
—	In kaj je v samoti?
—	Resnica.
Popotnik je gledal in mislil:
Ali naj ga prestopim?
Tedaj je prišel mimo prodajalec časopisov,
ki je vpil: Vsi vojaški obvezniki
naj se nemudoma javijo. Napovedana je
vojna Samoti.
In popotnik je kmalu zatem prestopil njen prag. Na sebi je nosil čelado.
VII
A wanderer went through the atom age and stumbled over a threshold. »♦What is beyond?« he asked. -Solitude.«
-And what is in the Solitude?« -Truth.«
The wanderer stared and thought: -Shall I cross it?« But then a newsvendor came by, shouting: -All military conscripts report at once! War has been declared upon Solitude.«
And soon after that the wanderer crossed the threshold, A helmet on his head.
8
Sel je popotnik skozi atomski vek in dolgo ni videl ničesar, kajti na glavi je nosil čelado,
ki je bila poveznjena kakor hudourni oblak čez njegove oči.
—	Čelada, kdaj te odložim?
—	Ni še čas.
—	In kdaj bo?
—	Jutri.
In ko je bilo jutri, je spet rekel:
—	Čelada, kdaj te odložim?
—	Jutri
In tako sta šla iz jutri v jutri naprej skozi atomski vek.
Se nadaljuje
To be continued
A wanderer went through the atom age and for a time saw nothing, for his head was covered by the helmet,
which like a thundering cloud was tilted over his eyes.
-Helmet, when shall I take you off?« -The time is not yet come.« -When will it come?« -Tomorrow.«
And when tomorrow came he asked again: -Helmet, when shall I take you off?« -Tomorrow.«
And one tomorrow passed into another through the atom age.
POR TRET
^nav i*
Z NASLOVNE STRANI MAGDALENA IN TONE TOMŠIČ
Vsi mi smo sestavni del slovenstva in mu tako prinašamo vredne sadove. Toda nekaterim rojakom marsikdaj pozabimo dati tisto mesto v slovenski skupnosti, ki so si ga s svojim delom zaslužili, saj njihove aktivnosti največkrat ostajajo v ozadju in neopazne. Brez njihovega sodelovanja pa akcije ne bi bile izpeljane tako kot so.
Magdalena in Tone Tomšič - njuna narodna zavest je za nas, avstralske Slovence, neprecenljive vrednosti. Magdalena, Slavonka, sicer ne zanemarja svojo hrvaško narodnost, čeprav kaže tudi svojo drugo slovensko podobo - po možu. Zadnja leta smo jo srečevali na demonstracijah v slavonski ali slovenski narodni noši, Toneta pa kot opaznega zastavonošo. Magdalena v kuhinji, Magdalena pri prodaji vstopnic ali suvenirjev, Magdalena tu in tam... in tako se marsikateri dolar z njeno pomočjo steka v blagajno organizacije, ki ji s Tonetom zdaj pripadata (Slovenski narodni svet Viktorije). Tone poprime za vsako delo, ki mu ga naložijo, zanj "ne" ne obstaja.
Antona Tomšiča je leta 1958 iz rodnega obližja Ilirske Bistrice iztrgala brezposelnost. Najprej v Italijo, potem v Francijo, leta 1959 pa z ladjo Sydney v Avstralijo. Z Magdaleno imata dva otroka in družinsko življenje sta si uredila v predelu mesta Melbourna, ki se mu reče Reservoar. Rada govorita o lepem okolju ob jezeru, kjer stoji njuna hiša in kamor ob nedeljah prihajajo ljudje na piknike in na vožnjo po jezeru. Tone je društveno aktiven že od leta 1972, ko se je včlanil v Slovensko društvo Melbourne, od tega je bil osem let v odboru društva. Poprijel je za vsako delo: skrbel za ureditev dvorane pred zabavami, za vrt okoli društva in drugo. Magdalena pa je v tem času pekla pecivo, za katerega je dobila včasih tudi prvo nagrado, razstavljala je svoja ročna dela in pač priskočila na pomoč kjer je bilo
V času nastanka Slovenskega narodnega sveta se je Tone pridružil tudi tej organizaciji in postal član odbora. In Magdalena in Tone sta ostala stara marljiva delavca in zavedna rojaka. Pravzaprav je Tone edini, ki se je udeleževal vsakega protesta, vsakih demonstracij in drugih srečanj, kjer je bila navzočnost Slovencev potrebna.
S predstavitvijo njunega portreta bi jima radi povedali kako zelo ju cenimo, spoštujemo in potrebujemo...
PA SE TO..
PLAČE SLOVENSKIH VELEPOSLANIKOV
DRŽAVA	VELEP08LANIK	PLAČA (NETO SIT)
Anglija	Matjaž Šinkovec	917.468
Avstrija	Katja Boh	867.273
Belgija	Jaia L Zlobec	752.832
Čeika	Zvon« Dragan	457,954
Efllpt	PeterTo*	856.544
Francija	Andrtj Capuder	842,029
Francija	Andrej Novak	842,029
Hrvaška	Matija Malellč	457.954
Iran	Jožef Kuni	487.212
Italija	Marko Kosln	782.924
Kanada	Marflan Majcen	884.638
Kitajska	h/an8enlčar	856.544
Madžarska	Ferenc Hajo«	457.954
Nemčja	Boris Friec	979.513
Rusija	8eia hran Geržlna	729.123
Španija	FrancoJurl	838.429
švedska	IvoVaJgl	735.756
Švica	Anton Bebler	964.141
Vatikan	Štefan Falež	762.924
ZDA	EmestPetrtS	856.544
ZDA	Danilo Turk	946.863
¿êmmmmmsmrnmmm!
Wm^mmß^mmmmMMi: -
gorenje pacific
028s
sa;
= = E
.i'Si'ÜS
£§£¡3
■v.-.'■=-& C .sl'KÄ o
• X) —
<	N-^ S O
<	ž q
«Sfiál ¿ s
■;,8ts! y
=í 2 8." t* -.IN."> ~
• si
.¿S'i-ä
alfll-S
SsS-Sf-i aläll-S
.1 = è g-a j.
Hl r^i
I Q^î N «¿O
•— JO
■8 c
wj
rl 11«-»
Wi
e > g.fc
o 2-*
S « g g .a b
y. 3 ^ _ -c ^ t/; .-x:=pE ^
4J
-2 Z
u

Cßc
E Ž 'ca .=:, g-3-c «5.
S »g S 5 5"=25
o o^ 5 > Ü >
T3 > O-- O ce —
„ 3 . ,___
N n 2 O «
— ju - o «
uRiž g
o
3
> O I -O
co
Pi
u >
=3 „ =0
S •p >
S S §'|ll si
X
¡Sil8
a o"8|
*- C «y C_N > o
.2. CL ft _ ■? o ce
«•sa-5 ¡s
ä fc S 3
.Ü s* S -
t— o
^ S
.R O.
•a,I Si
215 e y -S = x E S ç g 2 v
~J =	3 °
i
3 3 Ci flJ ■/ y JX^
.fSsgJS-s
2	o^ g «
2 S »8 o u
C N y. C ïiH H>N
2 té.ï x x.E , « J2 ~ K
SilsüJ
-o v Z c fc'-ß
iïl2S « 8 §| g §.«
ss^jsf
73 5->0 o -
> 3 ^ •- ~
o S EiS ' E S o« - s
y: Çfj ce -y; y SÄ N "3. u N
>N .
3jsf
s.a^Sž
O p-
■£<->£.>> -o ¡y d o u
° s-slr^i
CO.

o« J >
e Q"
3, ñ >Ü — ~~' di _ 3
> K O'
I? a s
E o
¡>3
= -0-5-
■Mis asg
S 3 1
oSgil"
fi-'BoSSg
« 9 c o 2 > d E ™ ^
s
3 CO -
«J ^ ^ Ti C >
-o^o c <o-
_6J
o o's
u	3 U
>0
co	r?tu
53 N .čo u	« ¿i
CO CO co > 35 "O
oil
u
2 SH §
>0 3 '3
M.Z "O O
c »e X S S3 Q.CU3
I f«
E ü
N « «
^líáí
2	2 G
Ï,«' CO X
O N >
u. O — _ X
3	X -O .S «
Jj to-a c-o
o^-o u > D--* u ¡Tí '
u
35.3T3
i3 O «J JÛ O.
= -g
ill Z S t/: C > "O
ülíil
slíllilili lUfjliS-iJ
T3 O CS r-
«»S^il
y - -U Ä
hup
• ™ t/5
41 -g « > «
S o.sl si of. £
O F M— u H.S Ç•— g S » - > 4)-n
•c i F	£>¿ P
llfeafti.,^ ill
•^lîï
o'1*1 «a
Bjî N i
«iSsiî
" o —«
-S'law-a .2 =0 >
3 - A 3 C'C S'^'Û'Ç^. i > S3 > cT-S 3 rt : -= c -f. 'H S 5 2 ■=■•< «ES>2¿ -s> ■ « t p O aí¿S ù 5 c 15 Stj-S «9
mmimUBûrn
Pis -as
IUI
« »
m m m m
AUSTRALIA
IUI
euro international pty .ltd.
EURO FURNITURE
Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings Bentwood Chairs Rocking Chairs Modern Bedrooms
Available at all leading furniture retail stores
EURO TRADING
Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products
gjnwpfWM Ampfp:
3 Dalmore Drive ScoresbyVIC 3152 Ph: (03)764-1900 Fax: (03) 764-1461
SYHEY BRANCH
2A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02)671-5999 Fax: (02)621-3213
A KONCU SE NASMEJTE...
MED ŠOFERJI
"Kako kaj tvoja škatla?" "A žena? Odlično! Pa tvoja?"^
V	LEKARNI
V	kmetijski lekarni reče kupec: "Rad bi strup za podgane."
BOJEVNIŠKA ^ naJ zavijem ali ga boste pojedli kar tukaj?"
Desetletni deček se je v šoli stepel; pri tem so ga ranili v glavo, vendar tega očetu ne sme priznati. Zato se zlaže: "V čelo sem se ugriznil."
"V čelo si se ugriznil?" ponovi oče nejeverno, "kako si to mogel?" "Pa, stopil sem na pručko..."
*
NA VRHU TRIGLAVA
"Juhuhu, kako krasen razgled: nikjer ne vidim svojega šefa!"
ILUSTRACIJA -
Miklavž
iWDOVNlXl
- AUANA PRIMOŽIČ. PAVL
Vlaruša
PAVLIHOVA PRATIKA
Dušan
VS£ NAJBOLJŠE


GLAS SLOVENIJE
Zahžnik-ZaložbaGLAS Ustanovitelji in upravni odbor-Dušan Lajovic. Alfred Breznik. Štefan Merzel in Stanka Gregorič Upravnik-Stefan Mcr7.el.265 Sicholson Str. Footscray. Vic 3011: telefon (03)6875176 Glavna in odgovorna urednica-Stanka Gregorič. 2/15 Allandale rd. Horonia. Vic 3155; telefon - fax: (03) 762 6830 UredmSa odbor-Draga Gelt. Toni Gržina, Lojze Košorok. Vinko Rizmal, Ljenko Urbančič Tehnično oblikovanje, umetniška izdelava in priprava strani - Stanka Gregorič; Računalniška osnova za prvo strm - Draga Gelt:
Ijogo - Frances Gelt; Distribucija - S. Z. Gregorič Informacije: STA - Fax poročila Slovenske tiskovne agencije, OBVESTILA SLOVENSKEGA VELEPOSLANIŠTVA iz Cmbcm in SLOVENSKEGA KONZULATA iz Sydneya. SLOVENIAN BUSINES, SmVENEC. DELO. DRUŽINA. VEČER. BROŠURE O SLOVENIJI. MLADINA. NAŠA SLOVENIJA. RODNA GRUDA. MLADIKA.
REVUA SLOVENIJA v angleščini. Radio SBS. 3 ZZZ ^^——^^—
%
Samo naročilnice in čeke pošiljati na naslov uprave. Vse ostale prispevke pa na naslov uredništva: GLAS SLOVENIJE 2/15 Allandale Rd. Boroma 3155 Victoria, Australia Telefon-fax: (03) 762 6830
*
Naročam GLAS SLOVENIJE
PRILOŽEN ČEK ZA: letno urate»* 50 jOO ali polka» S 30 jOO
UPRAVA: GLAS SLOVENIJE 265 Nicholson Street Footscray, Victoria 3011
Podpisani(a).......................
Ulica in kraj............... ........
Država.................. Poštna St.
-L
Podpis........... .....Datum
_I
TISK: Bounty Print. 6S Hestherdale Road, Ringwood, Vic. 3134