Iz Dunaja. Odbor iz splošnega učiteljekega zbora 5., 6. in 7. sept. t. 1. je iz tega zborovanja posnel te le sklepe, in jih je tudi naznanil slavnemu ministerstvu: 1) Ljudska šnla ne more sbajati taka, kakor je sedaj. 2) Ljudska šola naj bi bila popolnoma .samostojna. 3) Treba je šolske postave, ki bi šoli za^otovljala prostost. 4) Namesto šolskega denarja naj se vstanovi šolski davek. 5) Šolski ogledniki naj bodo izverstni šolski raožje. 6) Učitelj naj bi bil postavno zavarovan (pri nastopn v slnžbo in iz službe, pri dohodkih iu pokojnini). 7) Učitelj naj ima volilno in izvolilno pravico. 8) Učiteljskistan naj se pri postavodaji o solskih rečeh pri slažbinih zborih vdele- žuje. 9) Naj bi se postavno določilo, kaj in koliko raora znati n6enec, ki stopi iz Ijadske šole v vsakdanje življenje. 10) Učitelju naj se puati, da podučuje po metodi, ki se mu naj bolja zdi in pa, da si izbira sam učilne pripomočke. 11) Otroci naj hodijo v solo od 6. do 14. leta, in naj se po tem času tudi vrede šolski oddelki. 12) Noben šolar ne sme bki rokodelski učeriec, dokler nirna dostojnega spričala iz Ijudske šole. 13) Telovadbe naj bodo v šoli zapovedane. 14) Pripravniške šole za učitelje naj se primerno prestrojijo. 15) Za učilelje v službah naj se napravijo napredovanjska učilišča, in naj se vslanove za to potrebne štipeudije. 15) Vstanovljajo naj se odgojilna in učilna društva. 17) Vsako leto naj bo splošni zbor avstr. ačiteIjev. 18) Odbor iz dniHtva ,,ljudska šola* na Dunaji (,,Volksschule") se pooblašča, da vreduje učiteljski zbor in da izvecšuje vse njegove Ae nedoločene sklepe. Iz teržaške okolice. Tukajšnje inesdin svetovavstvo je v seji 2. jun. t. I. učiteljcm v inestnib Ijudskih šolali tako le zvikšalo plačn, klera se jim že od I. okt. t. I. i/.plačuje: 1. V glavni šoli v Citanuovi: 2 učiteljema po 700 ffold., 3 učiteljem po 550 gold., 3 učiteljicam po 550 gold. 2 po 450 gold. 2. V ljudski šoli v Citavechiji: 2 učiteljema po 700 gold., enemu zraven še 105 goh\. v.a, stanovanje, 2 poraočnikoma po 550 ffolil., 3 pa po 400 gold., 3 ačiteljicaraa po 550 gold., eni iz med teh pa še 105 gold. za staoovanje, 2 po 450 gold., 2 pa po 350 grold. 3. V Ijuilski šoli v Akvedoti: 3. učiteljema po 700 gold., 2 po 550 goW., 2 po 400 gold., 2 učiteljicama po 550 gold., 2 po 450 gold., 2 pa po 350 gold. 4. V ljudski eoli v Barrieravechiji: 2 učiteljema po 700 gold., 2 po 550 g-old.. 2 po 400 gold., 2 učiteljicama po 550 gold., 2 po 450 gold. in 2 po 350 gold, 5. V Ijndski šoli vRenanuovi: 2 učiteljema po 700 gold., 2 po 550 gold., 2 pa po 400 gold., 2 učiteljicama po 550 gold., 2 po 450 gold., in 2 po 350 gold. 6. V Ijudski šoli v Scorcoli: 1 učitelju 700 go\d., 2 po 550 gold., 1 učiteljici 550 gold. 2 po 450 gold. 7. V šoli za ubužne otroke: 2 učiteljema po 550 go\d., 1 pomočniku pa 450 gold. Teržaško inesto i/.daja tedaj za učiteljske plače na leto 34400 gold. — Da bi ta lepi zgled kmali tudi posnemala draga. inesta in vasi po Slovenskem! Slara resnica je: ,,Dobia plača, dober delavec". — slaba plača, slab delavec". Vse vpije sedaj: ,,8ole naj bodo boljše!" Kako pa se šole na pervo stopnjo zboljšajo, ve la ta in tista vradnija ali srenja, ki učiteljem plačo zboljša. — Ministerstvo za bogočastja in nauk je v c. k. normalki v Terstu učiteljske službe tako le podelilo: za vodja je postavljen dosedanji normalkini vodja, g. Jan. Revelante s 1100 go\d., za kateheta g. Mat. Ujčič z 800 gold. plače in s 150 gold. za s(anovanje. Pervi učitelj je imenovan g. Rud. P i b e r n i k s 700 goU\. plače in s 150 gol. za stanovanje; drugi učitelj je z enako plačo g. Karl Brosenbach; tretji učitelj je g. Edvard VVeiss s 600 gold. plače in s 150 gold. za s(anovanje; pervi podučitelj je g. Seb. Reys s 400 gold. plače in 100 gold, za stanovanje; drugi je g. Jan. D o I in a r s 350 gold. in 8 100 gold. za stanovanje. V Gorici so učitelji pri c. k. normalki tako le vstanovljeni: vodja je g. Pet. Rajakovič s 1000 gold. plače, katehet je g. Jož. Marušič s 700 gold. plače, pomočni katehet pa g. Jan. Sober s 300 gold. plače; pervo iu drugo službo s 700 gold. plačc s(a dobila g. Jan. Trojanšek in g. Fr. Zakrajšek; pervo in drugo službo 8 600 gold. plače sta dobila g. Herm. Niederkorii in g. Aut. Hribar, za nčitelja s 500 gold. plače je postavljen g. Ant. Goljevš č e k , za podučitelja s 350 gold. plaee pa g. Val. K u m a r. Dve učiteijski službi po 600 gohl. in ena s 500 gold. plače še niste postavljene. Iz LJubljane. Kakor v ,,Va terlan du" beremo, so se bavarski skofje v šolskih zadcvah n pisraom na ravnost do kralja obeniili, kajti ministerstvo za cerkev in šolo izdcluje šolsko postavo, ktera pride potem v zbornicah v poavetovanje. Škofje pravijo v tem pismu, da je ministerstvo v posvet sklicovalo zvedence iz vsc dežele, sanio škofe niso kar nič za njih misli v tcj rcči prašali, daHiravno oni po Hvoji službi oskerbujejo in ogledujejo ljudsko šolo. — Kar se je pa vendar od (e postave slišalo, je zadnsti, iu j-esno opominja škofe njih dolžnn^li, tedaj se npirajo takšni po.stavi-, in kralja spoštljivo prosijo, naj nikar ne dovoli, da bi prišla ta postava v zbnrnico v ponvet. Pervo načelo te postave je, da bi se šola pnpolnuma ločila od ceikve; to pa opovira versko izrejo, ktera je podlaga in slednji namen šolske izreje; duhovščina nima več vpliva do Ijudske šole, dasiravno ji cerkev dolžnost nalaga, da se mladina vsestran.sko po keršannki izreja. Kar so si leta in leta kerščanstvu sovražni Ijudje prizadevali doseči, vse to bi ta postava poterdila; tedaj se bodo šknfje upirali zoper takošno postavo deiže se božjih in človeških pravic, dokler jirn ne bodo prepovedali, da bi govorili za resnico kerščanstva in za svoje božje poslanstvo, kakor nekdaj apostoli. Večletne obravnave škofov z deželnimi oredi o šolskih rečeh zadosti pričajo, da škofje svojih dolžnoati v tej reči niso nikdar zanemarjali. L. 1850. so škofje zbrani v Brižingah spoznali za njih dolžnoHt, da branijo v pismu do kialja Maksa II. cerkveno pravico do šole in razlagajn njih dolžnossti. Rekli nn tačas, da od očitnih šol in izrejališč izhaja tudi prihodnje blagostanje naroilovo, in da tlobro vejo, kako težko bntaro nosijo oni, kakur tudi vsi tisti, ki verdevajo to silno iincnitnn stvar. Že tačas so kazali ua silno žalostno znamcnje uašega časa, kako si prizadevajo nekleri inodrijani spodriniti keršanstvo iz očitnih naprav, in ga /.iniioiii ožeje omejiti. Že tačas so školje omenili, da je tako prizadevanje dan danes prav premiMljeno in celotno, in da nikjer toliko zlega ne vzrokuje, kakor posebno pri izreji in podučevanji. Bolje pri sercu, kakor učene šole, so škofom Ijudske šnle ; glasno kliče šola po tnestih in vaseh na škofova ušesa, da naj z vso močjo in veljavo svoje pastirske slu/.be za njo skerbe, kajti tukaj se izrejajo sinovi in hčere iz ljudstva v kei.šeaiiKko pobožiiost in niavo ; lu pa je poglavitna reč; v primeri 8 to naj pervo iii naj imeuitnejšo nalogo je drngo vse le postranska reč, in tedaj ni misliti, da bi takošno mišljenjc in prizadevanje izhajalo od ilrugej, kakor vr. glave, ki premišljeno ravna, da vzame Ijudstvu vero. Ko bi sc kje tako godilo, mora cerkev osnovati svojo šolo, in pri svoji veeti bi bii vsak dolžan, pošiljati otroke v to šolo. Kakor so leta 1848. škofje rekli, rako reko še tudi dan danes: ,,Med cerkvenimi pravicami je perva nauk in odgoja. To se ne da nikakor ločiti od povelja zveličarjevega: ,,Pojdite, in učite vse narode, in učite jih spolnovati vse, kar aem vam rekel". Cerkev mora tenliti, da ji gre v tej reči svoboda, ko spolnuje svojo dolžnost. Vsako stoletje, vsaki dcl sveta ji spričuje, da cerkev spolnovaje te svoje dolžnosti se ni bala ne (erpljenja, ne emerti. Naj se cerkvi jemlje premoženje, čast in veljava in vse drugo časno, tega, kar ji je Bog izročil, ji pa nihčo ne more vzeti, da bi namreč Ijudstva ue učila in ne odgojevala. To ponavljajo školje tudi v tcm osodapolnem času , ter so v svesti, da so ena leta sem vse storili, kar je bilo v njih moči, da bi ohranili cerkvi to sveto pravico in od domovine pa odvernili naj večji zleg, ki se kar ne more izšteviliti. Sicer časnik ,,lithographirte Correspondenz" pravi, da se ni treba bati, da bi se po t\ novi postavi šola popolnoma ločila od cerkve in postala brezverna. Bog zna! škofje pa spolnujejo Ie svojo dolžnost, če se oglase o pravem času. Verni, ki poslušajo glas svojih pastirjev, vedo potem, koliko je nra odbila. — Tii in tam nekaj. ,,Varnj me, o Bogl mojih prijatlov; sovražnikora se bom že satn branil", to je napisal jetnik v strašnih zaporih nekdanje benečanske Ijudovlade. — Tako si mislimo tudi Ijudski učitelji dan daties, ko se nam ponujajo rešitelji, ki nas hočejo oprostiti cerkvene sužnosti (?) obetaje napredovanje učenosti in omike do stopnje, ktere še dosihmal svet dosegel ni. Ali je pa tudi resnično, da cerkev zaderžuje učenost in omiko? kako se bode potem vse doseglo, kar se obeta, tega nam mesijazi sladkih besedi ne povedo. — Dokler nara pa ne dokažejo, da je res duhoven v šoli zaderževal in nazaj deval učenika, da ni mogel otrok učiti koristnih reči, kakor n. pr. branja, pisanja, sadjereje, slovenščine i. t. d., mu ne bomo verjeli, če bomo ravno vsaki dan černo na belo brali, da c e r k e v zavira šolsko napredovanje, in dokler nam ne povedo, da bomo, osvobodeni cerkvenega jarma, sami svoji gospodje (!) in bogato plačani (?), dotlej bomo raji deržali se cerkve v zavesti, da je ložeje služiti enemu učenemu in oraikanemu gospodu, kakor dvema ali trem nevšečnim in dostikrat nevednim. — Ko bi se ti Ijudje aaj ne lagali in ne hlinili, in bi resnico govorili! — pa kaj rečem, potem bi pa tički na Iimance ne sedali. — Ljudje te in enake baže se tačas spominjajo ljudstva in njegovega učitelja, kedar ju potrebujejo v dosego svojih namenov, in če sedaj omilujejo kakošnega mučenca (?) cerkvenega trinoštra, bi pa njih miločutno serce okamenelo, ko bi sami šolo imeli v oblasti. — Iz velikega mesta Pariza pride vsako leto nova postava, in po vsem omikanem svetu imajo klobuki veče ali manjše štule, širje ali ožje kraje, suknje pa krajše ali daljše škrice; za naše cesarstvo pa hočejo časnikarski krajači iz Danaja za vsaki dan naso glavo pristriči; tako se piše zgodovina, tako se dela občno mnerije, in v zavesti svoje oblanli in veljave se imenujejo ti velemožje: wDie sechste Grossmacht". Ta sesta velemogočna vlada pa piše tako, kakor ljudje radi slišijo; boža in hvali ljud«tvo in njegove strasti; za njo se pa skrivajo zvite buče, na Duuaji naj vec judje — Ijudje brez vere in avatrijanskega domoljubja in vodo napeljujejo na svoj iiilin, to je: ali bngate s časnikarstvom, kakor n. pr. krainar 8 svojo kramo, ali trosijo nejevcro in vstajo med Ijudstvo, naj več pa združujejo obojni namcn, in ko enkrat zbegano Ijudstvo trobi v njih rog, pa kličejo: ,,Volkes Stimme, Gottes Stimmc"; I. 1848. je nekdo imenoval to drubal: ,,Schafherden, die von ausliiiulischen Hnnden gehetzt vverden". Iz tega pride tedaj krik zoper konkordat, ki obsega tudi postavo /,a Ijudsko šolo. — Opuntivši to, da smo katoličani, in da sino dolžni poslušati glas svojih škofov, ki so v teh žalostnih časih očitno in določno svoj glas povzdignili, nam »Slovanoni že iz polifičnega stajališča ne gre, za nemško liberalno stranko hoditi in ž njo v en rog (robili. ,,Timeo Danaos et dona ferentes", si moramo (ukaj misliti, ko nani ponujajo svobodno šolsko pnstavo; kaj nc, našo narodno, domoIjubno duhovščino bi radi iz šole spravili, in šola bi bila potem popolnoma v rokah takc stranke, ki bi se je poslužila, ako bi hotla kaj v dosego svojih političnih namenov. ,,Po sada se drevo spozna", in ,,malopriduo drevo ne more dobrcga eadii obroditi". — Kakošen rnalopriden in kužljiv sad pa sedaj rodi uemškutarsko tlrevo, — mi ne mislimo poštenih IVemcev — to se dan danes vidi černo na belo po vseh ti,stih listih, ki se ,,per katexohen" ponašajo s svojim nemškim duhom od naše ,,Lajbaharice" notri do dunajskih Preš". Sedaj se spominja tudi nemški ,,Volksfreund" Slovanov v Avstriji, rekoč, da razun Nenicev, ki nočejo nič vediti od ,,Kikerikija" in ,,Preš", žive tudi Slovani, ki ne napadajo konkordata. Kjer pa gospodari nemškutarska - liberalna sfranka, tam pa kaže svojo omiko: ,,Ein Filosof macht noch zehn andere" ? *) Močnik. ¦— (Ne zabimo ubozih!) Citalnica je v poslednji seji na predlog gosp. dr. Orla sklenila, da po lepi dveletni navadi tudi letos naprosi milosrčne gospe in gospodičine, da združene v čitalnici šivajo ubogim golarčkom in šolarcam /.iinsko obleko, ki se jirn daruje o božičnih praznikih. V ta nanien pa je treba blaga, iz kterega ee moie razna obleka napraviti. Da se pa h\ago kupi, treba jc — denarne pomoči. Sklenil je tedaj čitalničin odbor v ta riatnen dvoje: Prvo je to, da ,,!Vovice" razglasijo prošnjo: naj dobrotniki in dobrotnice v Ljubljani in.zunaj Ljubljane blagovolijo z denarjem ali blagom pripoinoči k tej milošnji in to, kar jih je volja darovati v ta namen, posljejo gosp. dr. Orlu, držeč se vndila, da ,,dvakrat da, kdor hitro da". Drugo pa je to, da čitalnica združena z dramatičnim dništvom 24. dne novembra zvečer napravi pcvsko-dramatičnn vese 1 ico, ki se *) Ta spis je bil že v natisu, ko dobimo liste 26. preteč. m., v kterih so obravnave šolske postave v deržavnem zboru; tedaj prihodnjič več o tem. Vredn. konča s plesom, in za ktero se, kakor lani, vhodnina plača, pa tudi vsak ud sme svojih prijatlov pripeljati k veselici. Nadjati se je veselega večera, pa tudi — obile podpore ubogiin; saj je Gospod Bog sam rekel, da Njemu damo, kar siromakom damo. Ne zabimo tedaj ubozih, zlatsti, ko se huda zima bliža! (»Novice*.)