t \ Posamezna številka s ■ 1 krono. ■ J #TA.BOR“ izha}» vuu dan, r**T«t ■ ned»ite m praznikov, ob 18. ari i l da umom naslednjega On« tej »tane » celoletno 180 K, polletno 90 8, n oetr'letno 45 a, mesečno 15 8* • Inserati po uogovorn. Pri večkratn a objavi popust* »n apravi ^TABORA*, Jurčičev« ulice žtev« 4. A ero* MARIBOR, Jurčičeva ulice 3 Leto: I. TO O POŠTNINA S A T ,TTt AN A, Maribor, petek 3, decembra 1920 Številka: 82. : * Posamezna številka: ! 1 krono. * " UBBDNlSTlO s« nahaja v Meri- ■ boru, Juriioova ul. ii. 4% L. nad- * Rtropje. Tolelon icterurb. it. 276. - UPRAVA oo »ieh::ja v Jurčičevi * olioi st. ♦, pritličje, desno. Tele- * iou st. 24. SHS po5«nočekovni re- w con čtev. 11.787. ■ Na uročile bres d*mnrjt e« n« h — Rokopisi ce no vračajo. Italijanska vlada odredila blokado resice1 regence. Italijanska proslava našega državnega praznika. — Angleži in volitve v Orni gori. Konstituanta. Maribor, 2 decembra. Voiitve v konstituanto svobodne države Jugoslovenov so torej končane. Zavrženo je ono, na kar smo morali vsled zunanjih in notranjih težkoč čakati dve celi leti. Oni, ki jim je ta di-žava vse in ki ne tirjajo od nje le dobička, ampak so pripravljeni zanjo tudi žrtvovati, ki ne poznajo le dolžnosti države do državljanov, ampak tudi dolžnost državljanov do države, ti so pričakovali, da_ bodo volitve prošio nedeljo izpadle drugače, nego so. Kdo je tega kriv? Pred vsem oni, kLso volitve zavlačevali. Da bi se bile vršile,volitve v konstituanto prvo leto našega obstoja, bi bile nedvomno čisto drugače izpadle. V početku in tudi še lepo število mesecev po tem, je ogreval naše narodne mase več ali manj močan žar mlade svobode; sčasoma pa se je ta žar vedno bolj hladil. Deloma vsled ne-zavedanja, da ni lastna država samo za tu, da daje, ampak v isti meri tudi, da jemlje, deloma pa vsled zlobne dema-goške agitacije različnih egoističnih elementov, od katerih so se dale nezavedne mase zapeljati. ‘ Kljub temu in kljub vsemu pa volitve vendar niso izpadle tako slabo. Ako odštejemo dva žalostna izrastka našega povojnega časa, ki sta se-pre-rila v tej borbi neupravičeno na površje t. j. zmage Radičevih separistov na Hr-vatskem, ki so dobili neverjetno visoko število 46 poslancev ter komunistov, ki so dobili 51 poslancev, potem so zmagali večinoma sami elementi, ki jim je več ali manj pri srcu ta naša s tolikim trudom priborjena država. Popolnoma zadovoljni oa moramo biti s porazom Radi voj Rehar: Fran Albrecht: Pesmi življenja. Edino, kar stoji na višini sočasnega sveta in edino, s čemer se mi Slovenci lahko ponašamo, je — naša lirika. Našo liriko je dvignil visrko nad vse druge panoge naše umetnosti že njen oče sam, naš nesmrtni France Prešeren; in morda* je ravno to tudi vzrok, da je pozneje naša lir>ka ostala tako na višini in ni več padla. Biii so res presledki, ko je bilo tudi to naše polje suho. toda vedno jSQ po taki suši prišli novi možje in zasejali nova semena, ki so vzkalila. vzra-stla ter se fazcvela v še boholnejši cvet. Prava zlata doba pa je napočila naši slovenski liriki komaj s prihodom mo-tlerne, ki nam je dala Murna, Ketteja j[er Župančiča. Žalostne življenske razbere so prezgodaj ubile pi#a dva, še predno sta se mogla razviti, ostal pa je tretji ter se rnzrastel v višine, katerih poprej niti slutili nismo. Krog njega je usta aia tekom let cela vrsta drugih, toda dosegel ga ni nihče in že smo se baii da v sedanjj dobi ne bo več našel naslednika. toda ta strah 'e bil prazen. Našal s* jel — - - slovenskega klerikalizma, ki je s temi' volitvami končno enkrat za vselej do-gospodaril. Popolnoma se je izpolnilo naše pričakovanje, -da bosta izšli iz te borbe kot najmočnejši skupini demokratska in radikalska. Ti dve skupini bosta tvorili v konstituanti malo manj ko polovico glasov. Leppojav je zmaga mlade samostojne kmetske stranke, ki jedobila 42 mandatov. S temi in s še par drugimi skupinami se bo dalo, ako bo šlo posreči, doseči večino, ki , bo dala naši državi tako ustavo, kakršno si želimo. Konstituanta se bo sestala 12. t. m. Otvoril jo bo najbrže najstarejši član, t. j. Nikola Pašič. Po izvršeni verifikaciji se bo izvršilo konstituiranje ter bo za predsednika ižbran ali demokrat ali radikalec. Nato bo sledila svečana otvoritev s prostolnim govorom, ki bo konstituanti priporočil ustavni načrt, katerega izdeluje vlada. Prvo njeno ooravilo bo sprejetje posebnega poslovnika, katerega bo predložila tudi vlada. Ustavni načrt sam bo izročen oo-sebnemu odboru, ki se bo za poedine oddelke ustave po potrebi delil v pododbore. Načrt ustave, ki ga izdeluje dosedanja vlada, ki bo, ko bo dovršen podala ostavko,, predvidena -v vprašanju administrativne razdelitve naše države pokrajine, ki bi obsegale najmanje 200.000, a največ 600.000 prebivalcev ter okrožja z najmanje 20.000, a največ 60.000 'prebivalci. Pokrajine bi imele izvoljene pokrajinske zbore z večinoma gospodarsko kompetenco, okrožja pa od pokrajinske vlade imenovane načelnike. Beograd, Zagreb in Ljubljana bi tvorili samostojna svobodna in prestolna mesta. Pokrajine, o katere bi jih obkrožale, bi smele obsegati izjemoma prebivalcev. do 800.000 1200 meščanov se volitev ni udeleži 1q iz navadne komodnosti. Danes jim jel Pred dobrima dvema letoma je izš a v založbi »Omladine* drobna zbirka pesmi pod latinskim imenom „Myšteria do-l5rosa“. Drobna je bila, tako drobna, da jo površni opazovalec našega slovslve-nega polja skoro opazil ne bi; in vendar. je bila tako dragocena, da bi ž njo, poleg* Cankarjevih »Podob iz sanj*, brez strahu lahko stopili na tekmovališče svetovne medvojne literature, brez strahu, da propademo. S to zbiiko je stopil prvič pred .nas, dotlej le marljivejšim či-lateljem .Ljubljanskega Zvona* znani F ran Albrecht - Rusmir. To je bil rij- -gov prvi korak; toda že po tem prvem koraku smo spoznali, da prihaja velik mož, nov prorok naše lirične umetnosti. Njecovi verzi so bili težki, kakor je bil težak Čas, ki jih je rodil in ki je našel v npn taico verno ogledalo, kakor nikjer drug) e. takrat je tiščala naš narod k tlom se težka, črna dvoglava noč, toda v Al-biecitovh verzih je že sijala prva 'zarja odrešenja, napovedovalo se je že ono vcl ko jutro, ,ki je kmalu za tem prišlo. , . ? ^ve kratki in vendar tako dolgi leti po tem jutru je stopit Fran Albrecht v drugič pred nas ter nam po-dal diugi drobni zvezek svojih poezij Ko bi bila ustava sprejeta, kar se seveda to žal, ko vidijo, da jih resno? bo, ako ne pride do neprilik, izvršilo že tekom par mesecev, bi konstituanta avtomatično prešla v reden parlament ter bi vodila dalje njegove posle do zakonitega roka, ko se bodo vršile nove volitve. Ako se sprejme v ustavo sistem dveh zbornic, potem bi se Molitve v senat razpisale že tekom prihodnje pomladi. V slučaju pa, da bi protidržavni Radičevi in komunistični elementi onemogočili delo v konstituanti, se bo ta razpustila ter .se razpišejo nove volitve. Notranja in zunanja * po volitvah. Niso še uradno znani vsi rezultati ravnokar izvršenih volitev, a toliko vidimo jasno, da je klerikalizem v Sloveniji strt, da je nevarnost Sušter-šečevi’1 časov za vedno odstranjen. To, je velik napredek, ki ga ve pravilno’ ceniti samo tisti, ki je čutil na svojem tilniku klerikalno peto, ki je trpel pod klerikalnim terorizmom kot uradnik, kot učitelj. Ob enem pa so n|m te volitve pokazale močno naraščanje socijalisti-čnih glasov na deželi, po trgih in mestih. Socijalisti so močni vsled svoje trdne organizacije, ki'jim omogočuje, spraviti vsakega volilca na volišče in ga tam držati tako dolgo, da pride na vrsto. V pomankanju take organizacije tiči slaba stran meščanskih in kmetskih strank. Meščan je komoden, ne hodi rad na seje, se noče rad izpostavljati v političnem življenju, se boji zamere na desni in levi. Ta komodnost se je jasno po-kazala na dan volitev v Mariboru. Nad ogroža socijalizem vseh barv. Razredni! boj je že tako daleč napredoval, da je skrajni čas, da se tesno organizirajo tudi vsi meščanski sloji, da varujejo z uspehom svoje interese. Ako se je organiziral obrtniški delavec, se mora organizirati tudi obrtnik sam. Isto velja zn. vse meščanske sloje, za katere je nay raščarije socijalističnih glasov glasen opomin, da se vzdramijo i? svoje le*! targije in se poprimejo organizatoričneg? dela. ' * Z „Novo Pravdo" se nismo V Času najhujšega volilnega boja pravdali,) še manj se nam zdi to umestno zdaf po končanem boju. Ce se danes ž njo pečamo, storimo to le našim čitateljem na ljubo, ki semtertja vzamejo v roko tudi Peskovo „Novo Pravdo*. Le temi bodi povedano, da vse zaganjanje tega! res doslovno rečeno, lističa v naa t„Tabor“ izvira iz same užaljenosti; dičnega časnikarskega odseka, v katerem ima menda še vedno glavno besedo gi državni funkcijonar — in sicer užaljei ker .Tabor* ni ovekovečil cele Deržičevega kandidatnega govora. Vi tozadevno izstreljene psice so naperjeni na napačen naslov. Mi nismo svojega poročevalca na ta shod poslali z«i Peskov listič, marveč za »Tabor*. NaS poročevalec je storil svojo dolžnost, dj je o Deržičevih in Jarhovih izpadih nal JDS napisal, kar so vsi slišali. In mi smo storili svojo dolžnost, da smo tal poročili vporabili kakor se je nam zdelal prav. Ce to »tovarišem* okrog »Novi Pravde* še .danes ni prav, nam je ii srca žal.— to lahko vertijeto, če hočejo] Mi ves čas nismo obračali svojega bojJ ki je potekla od izdaje prve do izdaje diuge zbirke, kratka proti življenju tisočletja, toda dolga v dogodkih zgodovine našega naroda in islotako dolga v razvoju pesnika samega. Iz Albrechta, ki je bil v prvi zbirki še mladenič, je postal v drugi zbirki mož, cel, jeklen in neupogljiv mož. V prvi zbirki se je še iskal, v drugi se je našel, cel mož, ki pravi sam o sebi. V samotah si gorel in vase zažip-al svoj soj, ko dan jo cvetel, mladoletje brstelo — mož si, v oceanih življenja se_ vnelo je v borbi okrufni sil temnih nebroj . . . Toda ta mož, ki se je našel, ve, da ni njegov cilj le iskanje samega sebe, ampnk odkrivanje svojih lastnih dognanj drugim, posebno pa onim, ki še pridejo: -daj gfopi njr breg in pretehtaj svoj čas! Razkrij svoje čelo d« bo zasijalo iz njega, kar v tvoje duše zrcalo ujelo se, mož je najtrših dognanj . . Luč hodi in siji T to noč, ki fi zibelj bodočnosti, ®ij Možu, ki pride. — — — S spoznanjem tega svojega velikega poslanja se zaveda nesmrtnosti, kajtij oznanenje in misel - resnica — prebujenje v novo življenje . . . Za to je šel med etemiste, katerim ji smisel njihovih duš samo en: leteti] Leteti, in če treba tudi na onkraj smrti samo da najdejo Večnost, ta cilj, ki se zlivajo vanj v*e želja,- ’\ saj ve, da v večnosti ni smrti, ker ve& nost ne more biti drugačna nego večmf in za eno samo smrt je stotero življenj Zato pravi sam sebi: • Jaz hočem vekomaj živeti: da bom drevo, ki svefe veje širi čez vse nebo, čez vsa obzorja daljna., Kot eternist, ki se je dvignil visokčl nad čas in povprečnost je"občiitil, di mu je majhen kos zemlje, v katerega j uklenjeno njegovo telo, preozek, zato j objela njegova duša ves vesoljni svet tei ' ;a pretvorila vsega v svojo domovina' In ko je bila tako povsod in nad v-ernj je spoznala tudi veliko krivico, ki j( povsod ena: da zatira mogoČiiik revež^ Kaj je potem bolj naravnega nego t;q da je postal proletarec? Proletarec j« postal in proletarska struna je v njegw vib pesmih, posebno v tej drugi njegovi zb rki, najmočnejša. V trpinu je,. sqp%bA ter. BMU* M t nega orožja napram osebi mnogoštevilnih gg. kolegov pri »Novi Pravdi* zato se natn ne zdi odveč okusno, ako se od nasprotne strani še zdaj zaganjajo izrecno v osebo člann našega uredništva. Gospodje, ta pr3ksa je uvedena pri „Vojksstimnie“, »Enakosti" in »Straži*, v drugih dostojnih listih tega greha hvala bogu ne poznajo. Volilni boj ne more prizanašati osebam, ki se kot strankarji izpostavljajo v boj — to je bilo in ostane ne le pri nas, ampak po celem svetu — ampak zaradi njega napadati pozamezne član« uredništev in to še po volitvah, to ne dela časti. G. Pirc /e svojo izjavo v »Taboru" podpisal, torej ni preveč socijalistično, še manj pa kolegijalno, če se nasprotnik skriva za hrbtom odgovornega urednika rfNove Pravde”. * Razočarani komunisti. Nekaj ju gosi. soc. demckr.( dezerterjev je s pomočjo skrivnostnega zaklaua zbralo vse . avstrijske malkontente, delavce, kmete in dijake pod komunistično zastavo. Ker so agitorji obljubljali takajšnjo republiko brez davkov in vojaštva, je seveda pod to zastavo drlo vse, kar si žele proč od Jugoslavije — in to: na meji imamo takih patrijotov mnogo. A zdaj prihaja razočaranje. Ze {Jrugi dan po volitvah bi imela biti razglašena republika, ali od strani Avstrije ali Jugoslavije, to je bilo gospodi vseeno. Pa niti Avstrija1 niti Jugoslavija se ne zmeni za te želje. Torej prvo razočaranje. V delavnici juz. železnice naj bi bil praznik. Vse-je bilo s tem zadovoljno, samo republikanci — komunisti so izjavili, da hočejo delati, češ, kaj nas briga ta jugoslovenski državni .praznik. Torej pa delajte. Toda zopet se jim je skvaril račun. Mislili so, da jim žeiezniea plača na račun praznika dvojno mezdo — ali ker so sami izjavili. da to zanje ni praznik, izpade plačilo za ta dan kot navaden delavni dan. Tedaj tekom dveh dni dvoje razočaranj — v tretje gre rado. * Duhovniki se ne smejo udeležiti plebiscita v Gornji Sleziji. Breslav^ki knežožkof je katoliškim duhovnikom prepovedal udeležiti se ljudskega glasovanja v gornji Sleziji. V pastirskem pismu je opozoril na potrebo, da se cerkev ne peča s politiko. * Protirevolucionarna zarota v Rusiji. Iz Helsingforsa se javlja: Po neki ruski vesti je bila zadnja protirevo-lucijonarna zarota proti sovjetski vladi v Moskvi izdana po ruski plesalki, ki je bila članica te zarote. Plesalka je bila pozneje zadavljena. Od udeleženih oseb je bilo 60 ustreljenih. * Novi atentati sinfajnovcev. V noči od sobote na netjeljo so izbruhnili v velikih skladiščih bombaža liven pulske luke na 30 krajih požari, ki so jih podtaknili sinfajnovci. Atentatorji, ki so dospeli z ponarejenimi ključi v skla- dišča, so ovirali požarno brambo pri gašenju s streli iz revolverjev. Pet požigalcev je bilo aretiranih. Mrtvih in ranjenih je mnogo oseb. Skoda je ogromna. Na Irskem so se postavila taborišča za internirane revolucijonaree,. * Požigi na Irskem. Kakor se poroča iz Dublina, je v soboto v Coorku popolnoma pogorel »Ninion Hall*. * Francija nima po raznih vesteh proti sprejetju Avstrije v zvezo narodov nikakih nasprotnih razlogov, vendar zahteva, da odobrijo to njene sosednje države. * Nove aretacije v Bologni. Policija ‘ je z ozirom na dogodke od 21. novembra odredila nadaljne aretacije. Med aretiranci se nahajajo tudi trije madžarski komunisti in več anarhistov. Več raznih dokumentov se je zaplenilo. * Poraz Kemallstov. Po nekem uradnem poročilu vojnega glavnega stana so grške čete porazile turške nacijonaliste pod vodstvom Kemal beja. Kemalisti so se morali umakniti 27 kilometrov .severnp Niease. * Rusija ne pride na mirovno konferenco v London. Ministrski predsednik L!oyd George je izjavil v spodnji zbornici, da je Rusija odklonila povabilo na mirovno konferenco v London. Radi tega so se težkoče za tako konferenco še povečale. * Italijanski delegat Bertolinf umrl. Itali-janski delegat reparacijske komisije Berlolini je umrl v Turinu med vožnjo iz Pariza v P,im. s * Rusko - poljska pogajanja. Zunanji minister se je izrazil napram novinarjem, da je poljska najsrčnejša želja mir. On je prepričan, da bi v bodoči vojni zmagala, ako bi bila v to prisiljena. Akoravno ne grozi Poljski ne Igedaj in tudi ne spomladi xfojna c Rusijo, mora biti vendar na vse pripravljeva. Poznam po Črnih te ofleh, moj brat ko gnev svoj krCiS v stisnjene pesti,. ko boCiS p pri skalnate, ki spi v njih tisočletij mrtvih srd in jad. Stopil je k njemu, črnemu brata, on bledi brat'ter se pretopil ž njim in nje' govo družbo v eno. V »Spevu prole' tarče v “ je že z njimi eno telo, o katerem pravi: Nas ja rodil granitni trdi tlak velikih me-st, Širokih cest, nas je plodil duSeči, vlažni zrak, *-,»itS otec glad je, majka nam bolest. \ Mi vsi v prokletstru smo zapldjeni, - m; vsi spoCeti smo v prokieti dan, Sli, sužnji gladni, smo obsojeni, da sipljemo bogastvo 'v skopo dlan. PriteM°v. Praznik ujedlnjenja se je izvršil po predpisih. V torek večer vojaški obhod po mestu za veeino-obČinstva dve uri prerano. Sredo dopoldne pontifikalna maša v stolni cerkvi, katero je »služil* g teškim srcem navdušen prijatelj Habs-Duržanov. Miha Napotnik in pri kateri so bili navzoči zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Po- maši na Slomškovem trgu velika vojaška parada, ki je zlasti s te§ko artilerijo imponirala posebno vsem tistim, ki so tri dni preje glasovali za republiko brez vojaštva. General Maister je bil lahko ponosen na, svoje' vrle ’ante. Po paradi Čestitanje v Oficirskem domu. S kratka, vse je šlo po predpisih. Samo dež ni bil predpisan, pa je vendar prostovoljno motil še tisto skromno nepre^pisano razpoloženje vseh, ki res želijo edinstvo države. Go se že kaj predpisuje za tak praznik, ■ naj bi bil tak predpis tudi popoln in jasen. Tako pa niso vedeli lastniki, zasebnih uradov in podjetij ali je to zapovedan praznik za vse državljane ali samo praznik za dr žavne urade in vojaštvo. Tako so v četrtek izšli vsi listi razen »Tabora*. Par trgovin je bilo deloma zaprtih, večina je bila celi dan odprtih. Zastave so visele na uradnih poslopjih in na nekaterih hišah zavednih Jugoslovenov. Cerkve in škofija so ocenile državni praznik manj vrednim kot orlovski tabor. V gledališču so se priredile slavnostne predstave z izbornim obiskom. 'Ali se je kdo spomnil obljube nabiranja prispevkov za neodrešeno domovino? — Dijaška proslava državnega praznika v našem gledališču. Naša šolsjca mladina je prav lepo proslavila državni praznik s posebno prireditvijo v mestnem gledališču. Takoj po vojaški paradi se je gledališče napolnilo; nabito polno mladih glav v paiterju, na stojišču, v ložah, na balkonu in galeriji Gnrlha ie zaic-rala simfotiiio .Jugoslavija*. Na to je nastopil akademik Moškon in jO v lepem govoru pojasnil pomen na- j šega'ujedinjenia. Sledilo je navdušeno j aloskanje, godba je zaigrala himno, za-j jrinjalo se ja dvignilo in pokazala se jel trasna živa slika: v zelenju je stal na1 vzvišenem mestu kip regenta Aleksandra,! tri belo oblečene deklice so prihajale k j njemu s cvetjem. Bilo je to preprosto j in nežno, a v resnici krasno. Zadaj iz odra pa se je glasilo petj£ mladine:' »Bože pravde". Na to je prečita! neki' akademik poziv »Jugoslov. Matice* na I skupno delo zn neodrešeno domovino. Sledila je ljubka deklamacija: »Ko vodi vojsko kralj" v srbskem jeziku. Deklamirala je pesem srbska gojenka iz „Vesne“. Njen nastop, glas, milina, pesem, vse je bilo presenetljivo lepo. Za njo je zapel pevski zbor pod vodstvom dr. Druzoviča. Na to je dijak deklamiral Zupančičevo pesem: „Naše besede". Deklamacija je bila v vsakem oziru popolna. Konečno se' je pokazala na odra živa slika: mladina se klanja ,,Jugoslaviji^. Priprosto pa lepo je predstavljala skupina našo Jugoslavijo obdano od mladine, v ospredju pa sta se ji klanjali dve deklici v narodni noši. Žive slike je zložil prof. Žagar. Popoldne se je prirediteV ponovila. To dela čast mladini in prirediteljem. / — Himen. Poročil se je v Jareninij g. Martin Cvilak, trgovec in gostilničar z g. Josipino vdovo Wressner, rojeno Lilek. Bilo srečno. Friedlova obdofžitev. Kakor iz Zebotovega romana v hotelu „Meran“ znano, je g. Friedel javnp obdolžil Ze-bota, da ima tri slovenske priče za to, da je Zebot šuntal demonstrante, naj razbijejo tudi hotel »Meran". Zebot, ki je prvotno trdil, da od'njegove stranke sploh ni bil nihče pri demonstracijah navzoč, je še le zdaj, ko je prišla Friedlova obdolžitev na dan, v čudovito obširnem »potopisu" priznal, da je bil tudi on med demonstranti. Khkor se nam sicer gabi, radi te zadeve opozarjati oblasti, vendar ker Zebot po vsej sili sam tako zahteva, stavimo tia pristojno oblast javno vprašanje: Se je že pozvalo g. Friedla, da svojo javno ob-dolžitev glede Zebota ponovi tudi pri poklicani oblasti, oziroma, ker je gosp. Friedl trdil, da je to že storil, kaj se je tozadevno ukrenilo ? O vrednosti Zelotovih pričevanj in zagovorov opozarjamo v zadnjem »Taboru*. Avstrijska sodišča nam ne pri-poznajo reclprocitete ? Pri okrajni sodniji v Gradcu je tožila J. P. iz Mari-, bora nekega Schdnbacherja v Gradcu radi očetovstva. Sodni svetnik dr. Lorber bivši sodnik v Mariboru, pa je njeno tožbo s sodbo C V 634-20-4- z dne 27. avgusta 1920 začasno zavrnil. To svojo salomonsko sodbo pa je dr. Lorber utemeljil Nsamo s tem, da je premoženje avstriskdi državljanov v Jugoslaviji glasom dopisa avstrijskega zunanjega ministrstva z dne 30. 5. 1920 št. 20.358-10 pod zaporo in torej tudi baje avstrijska država ne more svojih državljanov siliti, da plačujejo svoje terjatve pripadnikom jugoslovenske države. To postopanje avstrijskega sodnika je seveda popolnoma neutemeljeno in nedopustno v smislu mirovne 1 pogodbe. Mislimo pa, da bo naša vlada poskrbela tudi primerne zadoščenje za to izzivanje nemškega petelina. — Takšni ljudje so torej bili desetletja in desetletja sodniki slovenskega naroda! — Obrtni referent pri mestnem magistratu mora,na vsak način dobiti krepko pomoč. Da sam ne zmore ogromnega dela, to opazi vsak potnik, ki pride v Maribor in si le mimogrede ogleda napise po trgovinah. Jako malo javnih podjetij bo opazil, katerih napisi odgovarjajo obrtnim predpisom, zlasti kar se tiče Maribora. Vidi se od daleč, da kar je slovenskih napisov, je vse prisoljeno in bi bilo v interesu naših jugoslovenskih podjetij veliko bolje, da bi se Nemcev ne bilo sililo k poslovenenju napisov,, ampak, da bi se bilo vsem tistim, ki se nočejo sprijazniti z iugosiovenskim državljanstvom še z uradnim, izrazito vidnim znakom pustilo samo nemški napis, tako, da bi lahko vsakdo vedel ali stopi v slovensko j ali nemško trgovi.np. Pri splošnem pri; silienem poslovenenju napisov stopi Slovenec v trgovino s slovenskim napisom, pa takoj spozna že nri pozdravu, da je zašel v Berlin. Ker bi Nemci samo od svojih ljudi ne mogli shajati, bi bilo danes že. polovico nemških pod- 0 jetij v slovenskih rokah. Naideio se na tudi trgovci, ki še danes nimajo sploh nobenega napisa (n. pr. Perz v Slovenski ul.) in ki se na ta način javno norčujejo iz tolerance naših oblasti. Nobeno nemško podjetje še danes nima ne predpisanega slovenskega knjigovodstva, Še manj pa slovenskega osobja. Najboljše obrti se izdajajo renegntom ali trdim 1 Nemcem, dočim mora Slovenec brezuspešno se pehali za oblastveno dovoljenje in še bolj za lokal. Skratka, naš obrtni referent je preobložen z delom, treba mu dobiti krepke roke za ponioč. — Odpomoč pomanjkanju stanovanj. Prejeli smo: Imam pred očmi le mariborske razmere. Glede Maribora.čakajo na pristojnih mestih očividno na nek izvanreden čudež. Ge je, recimo 10.000 stanovanj neobhodno potrebnih, na razpolago jih je pa le recimo 200fy tedaj znmore le vsak peti dobiti, stanom vanje. Z navadnim čudežem se ta račun ne da spremenili. Ker prebivalstvo narašča in bo še naraščalo, bo razmerja vedno slabše, namesto boljše. V drugih mestih so za'*eli zidati, v Mariboru se pa ne stori nič. Odporno?, ki ne bi nikomur škodovala, amoak na vse strani prinesla korist, mogoča je po zdajnih prilikah, le od strani državne uprave, Državna uprava ima svoje rade, svoj les, svoje tehnike, svoje delavce (kaznjence, vojake', svoje (vojaške) konje .za prevažanje itd. Država zamore toraj za sedanjo razmere najlažje pomagati in sicer* kar je jako važno, ne v škodo državnim financam! Država naj bi namreč dala nova poslopja, svojim državnim name-i šfiencem v najem. Ce bi zahtevala zdaj običajne najemnine, lii se ji stroški pla-Ji čali, uradniki bi pa bili srečni, da bi imeli zasigurano domovje; srečni tudi, če bt morebiti malo več plačali nego plačujejo danes. Ce pa država sama ne hi mogl* ali. hotela staviti, naj bi pa dala pod^ jetnikom posojila, katera bi se ji v doj ločenih odstotkih vračala od najemnine; slično kakor so sc dajala vinogradna' posojila. Tu so mogoče različne kombi-* nacije. Bog pa nas varuj v Mariboru tiste odpomoči, ki se tudi priporoča i Dvigniti veselje do zidanja s’ tem, da se lastniku nove hiše da na prosto določitev najemnine. To bi draginjo na vse strani silno povišalo, kajti za taka stanovanja bi se zahtevalo toliko najemnine, da bi nameščenci večino dohodkov morali por rahljati za stanovanja, za druge potreb-; ščine bi se pa moralo uslužbencem vseh vrst. zopet plače zvišati, ker sicer ne bi, mčgli živeti. Mogoče, da se motim, mislim1 pa, da ne; na vsak način pa bi kazalo, da. bi državna uprava napravila vsaj poizkus. Dr. K-l Grmljenski, — Gosp. predsedniku okrož. so-' dišča Maribor. Ce ne čitate sami »Straže", je bila dolžnost javnega varuha zakona Vas opozoriti na zadnjo »Stražo". Tam se nahajata dva tako pbdla napada na Vaše sodnice, kot jih dozdaj še ni zagrešil nobeden revolver protidržavnih elementov. Ker se tam dvema uglednima sodnikoma javno očita pristranost v škodo SLS strankam,, enemu cel6 goljufija, se nam zdi samo-obsebi umevno, da ste že storili svojo dolžnost, da dobita oba Vaša gg. ko-. lega takemu javnemu obrekovanju primerno javno zadoščenje. — Torej ne zato, ampak iz čisto drugega razloga se obračamo do Vas. »Straža* namreč zašlednje še drug namen. Tekom Vašega službovanja v Mariboru ste gotovo', opazili: 1. da katoliški listi zamolče vse važne sodne razprave izvzemši onih,1, ki se tičejo njihovih političnih nasprotnikov, ker kot katoličani ne marajo svojim ljudem izpovedati tudi grehe, svojih ljudi; 2. da je »Tabor" edin list, ki po vzgledu večjih listov prinaša tudi poročila izpred sodišča. To pa katoličanom okrog »Straže*, ni ljubo, že zato ne, ker dajo sodnikom največ opravka ravno katoličani okrog »Straže*. Da to javno razobešenje svojih grehov preprečijo, jso v zgorej ^otnepiepih napadih iia Vaše sodnike zlobno zavili tudi obrekovanje, češ, sodniki izlorabliajo svojo uradno tajnost napram našemu poročevalcu. Hočejo pač, da bi se odslej noben poročevalce ne upal na sodišče, kjer se vsaki dan pere toliko katoliškega perila. Vam g. predsednik je znano: l.*da je vsakemu državljanu prost vstop k javnim razpravam; 2. da imajo pri vseli sodiščih listi določen svoj poseben prostor; 3. da služi priobčevanje sodnih razprav ne le radovednosti, ampak tudi morali in pouku občinstva ter tudi interesu .namena justice; 4. da kot vse javne oblasti tudi sodišče rade volje d; je listu 'informacije v zadevah javnega značaja; 5. da je vsakemu državljanu zlasti pa listom svoboden vpogled v seznam razpisanih javnih razprav, torej da ni nobena izloraba uradne tajnosti, ako »Tabor“ že danes ve, kakšna ' razprava se vrši n. pr. dne /16. decembra itd. Pri uvaževanju vseh' teh okol-nosti boste najbolje prehodili, da se kakor Vi, tudi mi ne pustimo vplivati zlonnim obrekovanjem, kakor jih je zagrešila zadnja „Straža“ z očevidnim namenom, da nam onemogoči nadalje vršiti našo pravico do obiska in poročanja sodnih razprav. — Spremembe pri verižnlškem Uradu. Gospod policijski svetnik dr. Mlekuš, ki, je predvzel meseca julija začasno vodstvo novo-ustanovljene tukajšnje- podružnice državn. urada zoper navijalce.cen, verižnike itd., da jo organizira, je bil po izvršeni' nalogi s sklepom deželne vlade za Slovenijo z dne 24. novembra 1.1. razrešen te dolžnosti in dodeljen v nadaljno službovanje policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani. Vodstvo podružnice prevzame gospod pol. komisar Karol Pestevšek. — Podružnica državnega urada zoper navijalce cen, verižnike Itd. v Mariboru, ki je bila ustanovljene meseca juli'a t. 1., je izrekla do sedaj 21S kazenskih razsodb radi različnih prestopkov. vojnega oderuš‘va in sicer devel radi opustitve z ministerstvo uredbe prepisanega oznamenovania cen, 30 rad prekoračenja oblastveno določenih cen 50 radi navijanja cen, 66 radi veriženja 53 radi tihotapstva, 10 radi\ prestopka drugih ^izpodbijanju vojnega oderuštva namenjenih naredb. Razen tega se je ugotovilo 12 slučajev utihotapljenega blaga, pri katerih so bile ustavljene osebe oddane finančni oblasti v svrho nadaljnjega kazenskega postopanja. — V prid ubogim učencem ho dne i. in 5. decembra otroški dan Uljudno prosimo mladinoljube, da kupijo majhne znake, ki jih bodo ponujali-otroci te dni po ulicah. Le otroci s kolkovanimi znaki (šolski žig) na prsih imajo pravico do ^abirania. — Pasji konturnac. Po mestu se Siri govorica, da sta se precl kratkim vnovič pojavila dva slučaja pasje stekline. Ker se g. vladnemu komisarju, ki sam najbrže nima še psa. ne zljubi občinstva obvestiti, kaj je pravzaprav s pasjim kontumacom, ne vemo za enkrat drugega nasveta, kakor da se vsi posestniki psov tozadevno osebno zglasijo pri g. vladnemu komisarju. — Protestni shod. Društvo jugoslov. drž. uslužbencev v Mariboru vabi vse svoje člane na protestni shod ki se vrši dne 6. t. m. ob 18. uri v porotni dvorani sodnijskejza poslopja s sledečim dnevnim redom: a) Protest zoper hujskanje gotovih krogov proti verižniškemu uradu; b) Zadeva glede lokala za »Samopomoč'. — Mesto tajnika pri trgovskem gremiju za Maribor, Jurčičeva ulica stev. 8-11. se razpiše. Prošnje se naj vložijo z navedbo plače do 6. t. m. na zgoraj imenovani gremij. Prednost imajo trgovski (izobraženi upokojenci. ’— Zadružna šola se otvori zopet v letošnjem zimskem tečaju. Vpisavanje se vrši pri ravnateljstvu državne trgovske šole v Ljubljani, Kongresni trg 2, cine 6. decembro od 9. do 12. ure dopoldne. Pogoj za sprejem v Zadružno šolo je dopolnjeno 16. leto in dovršena ljudska sola. K vpisovanju je treba prinesti krstni list in zadnje šolsko spričevalo ter 20 K kot vstopnino. Šolnine ni nobene. Pouk se b<5 vršil na drž. realni Gimnaziji, Poljanska Jr? se začne v torek 7. decembra, ob 3. uri popoldne. Zadružna šola bo trajala približno do konca aprila 1921. Ravnateljstvo, — Trafikanti pozor! Vsi trafikanti v področiu glavne tobačne zaloge v Mariboru se opozarjajo, de potete termin za vplačevanja za prihodnjo dobavo 5. decembra 1920. Na poznejša vplačila, se ne bodp moglo ozirati. — Velika katastrofa v Maroku. Po „Journalu“ se je pojavil 27. novembra v Tangerju vodni vrtinec nezaslišane jakosti, ki presega cela znano-katastrofo izza leta 1912. Voda je preplavila-ulice, odnesla mostove in udrla pri vhodih v hišo. Mnogo poslopij se je udrlo,_ pri čemer je bilo več žrtev. V okolici sta utovila pva otroka in več domačinov. Siroda je ogromna. . — Kratke vesti. Danska kraljeva dvojica se je podala v Anglijo. .Od tam namerava potovati v Francijo. Novi portugalski kabinet je demisijoniral, ker mu je "senator de Mastro izrazil nezaupnico liberalne in demokratske stranke, ki' sta bili sklopljeni v opozicijo. — Kakor poročajo^ jutranji listi, se bode Leyegnes povrnil v četrtek v London. . , — Razdelitev rečnega brodovja, Presbirojavlja: Cehoslovaški tiskovni urad poroča, da se je 27. novembra pričelo v Beogradu delovanje reparacijske komisije za razdelitev avsiro-ogrskega rečne ga brodovja. Pooblaščeni smo, da izjavimo, da je ta vest netočna in da se zr sedaj še ne vrši razdelitev. — Izgubljeno. G. Matija Dobaj h Rošpaha je izgubil v sredo med 11. ir 12." uro na Glavnem trgu do gostilne Tscheliggi denarriiuo z nekaj sto kronami ter lovskim in vojaškim list.om Najditelj se naproša da izroči listnice pri policiji', kjer dobi četrtino denarja a k o tega noče, pa naj pošlje vsaj do Kumente lastniku na naslov: M. Dobaj Rošpah št. 140 pri Gornji sv. Kungoti --- Obiskovale! srbohrvaškega te čaja naj pridejo na pomenek j utr I (p e tek) ob 18. uri (6. zvečer) v po slopje drž. učiteljišča. Josip Ribarič. Sokolstvo, ■ | o Miklavžev večer za odrasle priredi Mariborski Sokol v nedeljo, dne 5. t. m, ob 20: uri v mestnem gledališču. Sodeluje vojaška godba. Darila za večerni nastop se oddajajo do nedelje dopoldan v gledališki blagajni in pisarni. o Miklavžev nastop za sokolski naraščaj (brez spremstva staršev), priredi Mariborski Sokol v nedelj,o, dne 5. t. m. ob pol 14 uri v mestnem gledališču. Vstop prost. Najnovejša, poročila. Blokada Reke. DKU .'Rim. 1. dec. (Stefani.) Ker. niso imela priiateljska dokazovanja na-pram d’Annunciju ni kakega upliva, je zahteval general Caviglia na ukaz vlade od kvarnerske rejence ofic jelno, naj umakni svoje čete do mejo reške države. Ker je bila tudi ta zahteva brezuspešna, j je dirigiral general Caviglia italijanske vojne ladje v reško pristanišče in, pro- j glasil obrežno blokado nad reško' državo in o\oki Krkom in Rabom. Ministrski svet. LDU Beograd, ,2. decembra. Ministrski svet je imel sejo, na kateri se je nadaljevalo pretresovanje načrta ustave. Za tem se je ministrski svet bavil s situacijo, ki je nastala z rezultatom j volitev v konstituanto. Proslava 1. decembra v Splitu. j LDU Split, 1. decembra. Davi so se na praznik ujedinjenja okrasile z zastavami tudi razne ameriške in italijanske ladje, ki se nahajajo v pristanišču. Italijanska vojna ladja „Puglia“ je pa častnem mestu razobesila našo zastavo in opoludne oddala 12 strelov. To-je občinstvo sprejelo z globokim zadoščenjem, ilo treba p’a?ati invalidski davek po lestvTci do l. d^cemb-a f. . I Tule. valute, ki se ne smejo izvažati iz naše kraljevine. Prenove dano je iz naše države izvaž ti v iuo jzemstvo: 1. Zlilo in zlat de^.r 2 Sre bn’ denar. 3. Fr^nco^k** fr^n^e če? 1000 'anglešk' funt° šterlingrv č< z 30 funtov, ameriške dolarje, čez 103 n r>a 1000 dolarjev?, kakor ie bi'o pomotoma nrej nove leno,- šv’c-?vs!:i franke čez 600. 4. Grške drahme če? 700 drahem, italianske lire čez 1200 lir. 5. Nemške mrrke če? 2000, čehoslo-jvaške krpne čez 2000. 6 D n -r e samo Ido 1000 v novčanicah Narodne banke | ali kronskod nar^k h novčanic--h. 7. Kronske novč»n’ce A ?str vOg-sbo i banke, markirane v kraljevini SHS V slučaju 3 in 4. ako potnik nosi se-boi več -vojn h no cev, koj h izvoz je zrbranjen, ne sma nj-h skupna vrednost znašati «eč ko 1000 fenkov. V slu-ča’u 6 se vsota oi )000 dmarjev ne računa v vsoto zdrave valute, ko'o zamore vsak potnik nesti iz naše d.-žave gl som rešenja min. sav, I. Br. 3074 cd 12. novembra 1919, I. Br. 4034 od 27. decsmbča 1919 g. I. Br 19.934 od 19 julija 1920. Prepovedan je uvoz v našo krahevino: Avstro ogrskih in bolgarsk h novčanic v vsoti črez 1000 kron, oziroma levov. To jveka tako za žigosane, kakor nežigo-sane markirane in nemarkirane bankovce. Na pozabile m naročnino! $999 Zahtevajte povsod dnevnik „Tahor”. j Glavni urednik: Radivoi Rehar. j Odoovorni urednik: rran Voolar. I s&tBJ ™ w m ra M 91PBi® 11 «1 K? w* ta fs *i B> f I iafllf tj 0 % y % ffl 11 m f 1 v fl mm bulilfcU Centrala: SPLIT Pilil. 94AE13B0R, Zagreb, tei Sad Afilijacije: Zadružna banka Reka, Zadružna šfedionica Trst. Osnovn glavnica: K 50,000.000 — ta ei ca Bankovni oddelek: Bav! se z vsemi, bančnimi posli. Obavlja izplačila ni vsa tu-zemsba m inozemska tržišča pod na,ugodnejšimi pogoji, Blagovni oddelek: Kupuje Sn predajd na veliko vse domače in prekomorske proizvoda •■k. Menjalnica: Kupuje in prodaja tuje valute, deviz?, in čeke, tar vse vrste domačih in tujih efektov. Vloge: Sprejema denar na vložni žiro ir. tekoče račune ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji, Q a Q Podružnica Maribor (SssDOska utica 20 JPirchanra hiša) prične s poslovanjem 743 89P 1. decembra 1920. *ŠS DelmlSka gSav-nic-3 3 cbs3SWomq tiSn. v siatsfl. PosB&sie gso vsej cSršavS. ■i ' splošna zavarovalna družba. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani sklepa: * ' ' > 1. požarna zavarovanja, f Največj! tu delujoči dotnači zavod. — Družba 2. življenska zavarovanja, prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice" 3. nezgodna in jamstvena zavarovanja, od zavarovaIne družbe „Feniks“ (požarni od 4. zavarov. proti škodam vsled tatinskega vloma, ... ... , . 5. transportna zavarovanja, lak> ^es nj,hov Opcijski obstoj v nasi državi 6. zavarovanje proti škodam vsled razbitja stekla, Najnižji tarifi, takojšna izplačila škod. 7. zavarovanja proti škodam po toči. .1 ^ / 839 Pisarne se nahajajo začasno f v Sodni ulici 1 (Feniks) in na Gosposvetski cesti 2 (Graška) «aaKMrmars!Kw:BnBmrwwiBaa^2ai::irmTarigGMnBaH:aKaK:«aKnn f • f f« F f f./ F F Centrala v LJUBLJANI. - Podružnice: SPLIT, j Ljubljanm kmtmbmm Podružnica v Mariboru DstniSka glavnica in rezerve 95,000.000 — i Obrestuje vloge najugodneje. Daje vsakovrstne kredite. Izvršuje najkulantneje vse bančne transakcije. izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna d d, i Mala Dznaniia. F 25®5aien SSa^SSsvik s koleri! in cevjo na prodaj za 700 kron. Ciril-Metodova ulica ; št. 18, pritličje. 838 2—1 PSiSZ za strojevodje, oprem-. lien s kožuhovino se proda, ! Vprašati: Spodnja Rauvanj- i ska cesta 6-1. 829 3—a proda b® ceno: i zimska suknja in 1 zimska obleka za gosnoda srednje postave, * kakpr tudi 1 klobuk in eno črno častniško paradno jono z dvojnimi prsi. Vpraša na| * se: Vrazova ul. št. 6, pritličje, levo. KtiharSso ISče lekarnar Iimn i Vidmar, Glavni trg 20. Plača I dobra, oglasiti se je v lekarni. 82S HfBa z velikim vrtom, gospodarskim poslopjem in svinjskimi hlevi se po nizki ceni preda. Pojasnila: Pobrežje, Dismarkova cesta V. 8213-3 Prva slovenska brivnica se slavnemu občinstvu priporoča. Za točno in čistp postrežbo se jamči. Fran Novak, brivski mojster, Aleksandrova cesta št. 2a (prej G. Gredlič). 243