foštaina plačana v gotovini V Ljubljani, v petek', dne 5. januarja 1940 Stev. 3 a Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, n inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 VENEC Cena 2 din Čekovni račnn Ljubljana številka 10.650 in 10.34« za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulic« številka 6. Govor ameriškega predsednika Važnim izjavam, ki so iz ust avtoritativnih oseb Evrope bile izrečene ob prehajanju starega leta v novo, se pridružil je sedaj govor ameriškega prezidenta Roosevelta na seji kongresa Zedinjenih držav v VVashingtonu. S tem govorom je pojasnjeno stališče severnih ameriških držav v sedanjem trenutku in za bližnjo bodočnost. V tem oziru je govor z radostjo prešinil vso miroljubno javnost sveta, ki se boji, da se ne bi krvavi obračun treh evropskih velesil, ki je posredno potegnil v svoje območje Sovjetsko Rusijo,• razširil'še na druge države. Seveda pa tudi odločne izjave ameriškega prezidenta ne morejo z absolutno gotovostjo za-sigurati, da ne bi sedanji spor po usodnem zapletku potegnil za seboj še druge, čeprav se skušajo tega ubraniti z vsemi razpoložljivimi silami, v kakšnem poznejšem razdobju. Roosevelt sam je v tem o/.iru optimist, ni pa mogel svoje zuhteve, da naj ameriški narodni zastopniki privolijo v zvišanje proračuna za vojsko za 150 milijard v našem denarju, opravičiti drugače, kakor z možnostjo, da bi Zedinjene države bile proti svoji volji le zajete v vojni metež. Da je Amerika s svojimi simpatijami na strani evropske demokracije, ki jo /e danes oskrbuje z orožjem, ni nobena tajnost, kakor je tudi lahko uganiti, da je njeno naraščajoče oboroževanje za enkrat v prvi vrsti naperjeno proti neki državi, ki je sosed Amerike v azijskih vodah in ki bi tudi bila lahko zapletena v evropsko vojno v škodo gjavnega činitelja v , evropskem demokratičnem taboru. Iz govora predsednika Roosevelta. o katerem se lahko reče, da nikakor ni načelni nasprotnik posega Amerike v evropske zadeve, četudi bi bilo v ta namen potrebno naložiti narodu skrajno žrtev vojaške ekspedicije preko Atlantskega oceana, se jasno razvidi, da se predsednik dobro zaveda, da je ameriški narod v veliki večini proti oboroženi intervenciji. To se more z gotovostjo sklepati tudi iz velikega odobravanja obeh ameriških strank, katerega je bilo deležno ono mesto predsednikovega govora, da hočejo Zedinjene države ostati izven vojne. Roosevelt je skušul spraviti svoje intimno osebno stališče v sklad s tem razpoloženjem ameriškega naroda na ta način, da je povdarjal razliko, ki po njegovem mnenju obstoja med stališčem, da nuj Zedinjene države intervenirajo v sedanjem evropskem konfliktu, in med načelom, da se Zedinjene države po sami prirodi ne morejo izolirati od usodnih dogodkov, ki se vrše drugod po svetu, ker sta danes politika, kultura in gospodarstvo človeškega rodu med seboj neločljivo vezani v enoto. Ker ima pa to razlikovanje samo teoretičen pomen, se je Roosevelt izognil težavi s tem. da je izjavil, da se Zedinjenim državam ni treba bojevati z drugimi narodi, pač pa da iz nujne povezanosti vsega človeštva, ki jo je bil tako močno podčrtal, na vsak način sledi to, da Amerika vsaj lahko učinkovito dela na to, da se omogoči mir, ki bo rešil tegobe sveta. Osebno stališče pa je prišlo zopet močneje do izraza v sledečih izvajanjih, v katerih je povdarjal ideološki pomen, kateri se pridaja sedanji vojni, da namreč Zedinjene države ne morejo biti ravnodušne napram vprašanju, ali bo zmagala v Evropi demokracija, ki je po njegovih besedah najboljši instrument vladavine, kar jih je kdaj človeštvo ustvarilo, ali pa se bo uveljavila diktatura in filozofija sile, ki bo ogrožala neodvisnost vsega sveta in bi utegnila omajati tudi krščanstvo kot najtrdnejšo ideološko in moralno podlago demokracije. Vendar pa je pristavil nekaj, kar se lahko smatra kot kritiko oziroma kot odkritosrčno priznanje, da je evropska (in brez dvoma tudi ameriška) demokracija, kakršna dejansko je in se praktično izvaja, dokaj različna od idealne demokracije, ki je najboljši instrument vladavine, kar jih je človeštvo kdaj ustvarilo. Dejal je namreč, da sta diktatura in filozofija sile imeli skoraj v vsakem primeru svoj izvor v potrebi, da se izvede temeljita akcija za iz-lioljšanje notranjih razmer tam. kjer demokracija nI mogla zadovoljiti sodobnih potreb človeštva in uresničiti svojo zamisel zlasti na socialnem področju. Tako je izrekel ameriški prezident neko resnico, oziroma dejansko stanje, s katerim je hkrati hotel podčrtati potrebo in pravilnost njegove znane socialne in gospodarske politike, kar mu bo prišlo pri predsto-'ečili volitvah prezidenta ravno tako prav, ka-Kor mu bo dobro služila izjava, da nikakor ne misli na poseg Zedinjenih držav v evropsko vojno. Kot pravi državnik, ki zaradi načelnih stališč ne pozabi na realne razmere in potrebe, je Roosevelt vnovič namignil, da Amerika ne bo mogla ostati ob strani, če bi avtoritarni tabor Evrope, kateremu nihče ne odreka pravice, da si sam izbira lastno obliko vladavine, ogro-žul tiste temelje, na katerih počiva demokracija. /.a tako stališče, je dejal, ne obstojajo samo ideološki razlogi, ampak, kakor je odkrito povedal, tudi praktični, ker bi Amerika ne mogla trpeti na svetu take ogromne vojaške sile, ki bi jo predstavljale avtoritarne države. S tem bi namreč, kakor je lahko razumeti, ne bili ogroženi samo ideali, ampak tudi gospodarski interesi Amerike, kakor seveda tudi ideali in realni interesi vseh velikih in malih držav na svetu sploh. Najvažnejši pa je oni del Rooseveltovega govora, v kuteroni napoveduje, na kakšno sta-Fišče se bodo postavile Zedinjene države, če se brez "iposega ali s posegom Amerike sedanja vojna* odloči in zaključi. Dejal je, da sc nov mednarodni red ne bo mogel ustanoviti, ako sc ne spremeni sedanji način trgovine, ki trpi od avtarktičnega načela, ki postavlju med države kitajske zidove. Konkretno je v tem oziru Roosevelt napovedal nekaj, kar more vsakega resničnega demokrata zelo razveseliti, (čeprav je Amerika to zahtevala že leta 1917/18, pa se je čisto izjalovilo) da bodo namreč Zedinjene države na mirovni konferenci odločno zastopale načelo svobode vseli morij, tako da bi Diia vsa trgovinska pota tudi na morju, to so v prvi Vojni posvet pri Hitlerju Maršal Goring postane vrhovni diktator vsega nemškega gospodarstva za časa sedanje vojne Nemčija proučuje ukrepe glede Finske Kaunas, 4 jan. t. Havas. Semkaj so prispela poročila, da je bil v Berlinu velik vojni posvet, ki so mu prisostvovali državni kancler Hitler, maršal Goring, vrhovni poveljnik policije Him- -ler, Hitlerjev namsetnik Hess, poveljnik suho-zemske vojske general Brauchitsch, poveljnik vojnega brodovja admiral R a d e r. Na tem posvetu so obravnavali razna vprašanja! ki so v zvezi z vojno in s čim učinkovitejšo organizacijo vojnega gospodarstva. Sklenjeno je bilo, da bodo štiriletni gospodarski načrt pospesili in ga s pomočjo novo pridobljenih pokrajin razširili, da bo bolj izdaten. Ako bi Švedska Angliji dovolila prevoz orožja na Finsko ... Nadalje so obravnavali vprašanje Finske v zvezi z namero Anglije in Francije, da bi skozi Švedsko pošiljali orožje na pomoč Finski. Kakor znano, je nemška vlada zavzela protiv-no stališče, češ da se Švedska ne sme uporabiti kot prehodno ozemlje za vojaške prevoze tujih držav. Vojni posvet je pretresel vse možnosti in določil vse ukrepe, ki bi jih Nemčija pod-vzela v primeru, da bi njen protest na Švedskem nič ne zalegel. Litvanski list, ki je to informacijo objavil, tudi, da bi Nemčija v tem primeru sprejela zamisel vojaškega sodelovanja s Sovjetsko Rusijo. Zna- čilno je bilo, da je bil zadnje dni sovjetski veleposlanik v Berlinu mnogokrat v zunanjem ministrstvu pri Ribbentropu. Spremljala ga je nfeka druga visoka, a tajinstvena in brezimna sovjetska osebnost. Vojni svet je sklenil, da poveri vrhovno vodstvo nad vsem vojnim gospodarstvom maršalu Goringu, ki postane s tem edina odločujoča osebnost v vprašanjih gospodarstva, ki bo vse enotno združeno pod nadzorstvom maršala, Goringova naloga Berlin, 4. jan. AA. DNB. Ministrski predsednik maršal Goring je izdal nove pomembne sklepe za čim popolnejšo združitev uprave nad nemškim vojnim gospodarstvom. Po teh sklepih maršal Oo-ring od danes pTevzema v svoje roke upravo nad vojnim gospodarstvom in postaja najvišja osebnost na tem področju, da bi bilo sodelovanje' na polju vojnega gospodarstva čim popolnejše, bodo vse najvišje nemške oblasti, ki so zainteresirane na kateremkoli polju vojnega gospodarstva, poslale po enega zastopnika v vrhovni svet vojnega gospodarstva. Predsednik novega vrhovnega sveta vojnega gospodarstva bo maršal Goring, ki ga bo v primeru potrebe nadomestoval drž. tajnik Korner. Časopis »Štiriletni načrt« objavlja članek državnega tajnika Kornerja, ki pobližje pojasnjuje te nove ukrepe. Na prvem mestu poudarja, da je v Nemčiji kljub razvitemu in enotnemu gospodarskemu življenju prehod od mirodobnega na vojno go- Bitka pri Tolvajervi končana z zmago Fincev Italijanski letalci-prostovoljci že nastopajo proti Sovjetom t Helsinki, 4. jan.t . Havas. Sedaj so znani po: dalki o poteku velike bitke pri Tolvajervi ali pri S uomisal m i, kakor se tudi imenuje, s katero so Finci zaustavili sovjetsko prodiranje od vzhoda sem proti Uleaborgu v Botniškem zalivu. Ob izbruhu vojne so Finci na tem odseku imeli samo obmejne straže, ki so se morale pred sovjetskim navalom seveda umakniti. Umik je trajal do 10. decembra, ko so Finci dobili pomoč in so pričeli že malo napadati. Dne 14. decembra so Finci izvedli napad z boka, ki se jim je posrečil, nakar so neprestano napadali do 23. decembra, ko so Sovjeti vrgli v boj eno celo svežo divizijo. Finci so jo popolnoma zdrobili in so proti večeru zasedli postojanko llajoki, ki leži ISO km daleč od kraja, kamor so Sovjeti do 10. decembra že prodrli. Vojaški opazovalci z vnemo študirajo potek te bitke. Oni trdijo, da so Finci Sovjete s svojim umikanjem nalašč izvabili v zasedo ter jih oddaljili od svojih skladišč in oporišč v zaledju. Finska letala so potem ta oporišča in živežna ter muni-cijska skladišča napadla in porušila. Sledili so letalski napadi na železniško progo od sovjelske meje proti Šuomisalmiju, ki so jo Finci razrušili. Ko so bili na ta način Sovjeti v zasedi in tako-rekoč brez. zveze z zaledjem, so jih napadli z boka in jih uničili takorekoč popolnoma. Sedaj stopa v ospredje spet bojišče pri .Sni!i, kjer vojaški strokovnjaki pričakujejo odločilnega boja. Finci se južno od tega kraja približujejo že R e polu, ki je važno oporišče in križišče na sovjetskem ozemlju. . V glavnem se lahko reče, da so Finci najbolj nevarno sovjetsko prodiranje proti Uleaborgu zaustavili 7, uničenjem nasprotnika. Sovjeti so tukaj začeli naval dd 1< e m a na murniarski železnici čez letalsko oporišče U h t u a v smeri proti Šuomisalmiju. Sovjetska divizija je na 450 km dolgi poti od Kema proti Uleaborgu prišla že na dve" tretjini poti. Sedaj je uničena. Sovjeti nimajo nobenih rezerv in Finci so začeli s prodiranjem proti sovjetskemu ozemlju, kjer ležita oporišči Re-pula in Ulitva. Finska poročila Helsinki, 4. jan. AA. Havas. Snočnji komunike finskega vrhovnega poveljstva pravi: Ka Knrelijski zemeljski ožini je vladala danes običajna živahnost sovjetskega letalstva. Blizu reke Pajpale se je ogenj sovjetskega topništva zelo okrepil včeraj popoldne in je trajal vse do današnjega dopoldne kot priprava za napad pehote. Napad rdeče pehote je bil zelo kre- pak, a smo ga s hudimi izgubami odbili z ognjem finskega topništva in pehote. V teku večera so Sovjeti napadli severno od Hatjalandajervija, toda njihov napad smo zavrnili. Severno od Ladoskega jezera se boji nadaljujejo. Ves dan je divjal hud in ogorčen boj okoli ene same strateške točke. Razen tega se je opazila velika živahnost topništva in patrul. Blizu Anlojokija so finski oddelki uničili oddelek sovjetskih čet, v katerem je bilo več strojnic. Sovjetske protinapade smo zavrnili. V Šuomisalmiju so Finci uničili sedem tankov. V odseku Juntusrate so finsko čete prodrle do levega brega jezera Kokojervi. Na drugih frontah nič novega. Na obali Ladoskega jezera so se vneli manjši boji. Zaradi snežnih metežev in snega skoraj nikjer ni bilo vojaških operacij. V teku današnjega dne smo zbili tri sovjetska letala, včeraj pa prav tako tri. Italijanski letalski prostovoljci že v boju Helsinki, 4. jan. b. Danes je finska eskadra, sestavljena iz treh bombnikov, izvršila izredno uspešen napad na sovjetsko letalsko oporišče Oesel, ki ga je Sovjetska Rusija izsililu od baltskih držav. Oporišče je bilo Fincem pravi trn v očeh in so sklenili, da se morajo čimpreje odkrižati sovjetskih letal, ki prihajajo iz tega oporišča. Trije finski bombniki so se nenadoma pojavil nad sovjetskim letalskim oporiščem. Sovjeti niso niti mislili, da bo prišlo do napada ter protiletalske baterije niso streljale. Finski piloti so jasno videli, da je v oporišču nastala velika panika ter da so Sovjeti skušali rešiti svoja letala. Na čelu finske letalske eskadre je bil velik italijanski bombnik, ki ga je vodil italijanski pilot prostovoljec, ki je prevzel vodstvo eskadre potem, ko se je seznanil s finskimi letalskimi oporišči in oporišč k ki jih uporablja Sovjetska Rusija za svoje polete. Napad je sijajno uspel, kajti sovjetske protiletalske baterije sploh niso oborile ognja na finske bombnike, ki so se po končanem delil — odložili so v največjem miru vse težke bombe na letulsko oporišče — zopet vrnili nazaj. Finski piloti so fotografirali dejstvo bomb in posnetki kažejo ogromne stebre dima in ognja. Piloti so se vrnili nazaj v svoja oporišča. naložili nov tovor bomb 'n ponovno odleteli nad sovjetsko letalsko oporišče Oesel. Tedaj pa so finske pilote že sprejelo protiletalske baterije, ki pa so zelo slabo stre- spodarstvo bil izvršen izredno hitro in lahko. Kljub temu pa — tako pravi dalje Korner — je treba nemškemu vojnemu gospodarstvu nuditi vse nove možnosti za izpopolnitev, da bi Nemčija čim uspešneje mogla kljubovati britanski zapori. V ta namen so bili uvedeni novi ukrepi v naslednjih temeljih: 1. Združitev najvišje oblasti na gospodarskem polju v rokah ene same osebe, ki nudi jamstvo za strogo avtoritativno upravo vojnega gospodar- StV82. Najtesnejše sodelovanje vseh oblasti, uradov in ustanov, zainteresiranih pri vojnem gospodar- SlVU3. Disciplina in sodelovanje vsega naroda. Nemčija ne pomaga Fincem Berlin, 4. jan. AA. DNB. Iz francoskega in angleškega vira prihajajo vesti v evropski tisk, da )• Nemčija podpirala Finsko z orožjem. Isti krogi širijo glasove, da so Sovjeti prosili Nemčijo za pomoč in da je Nemčija poslala v Sovjetsko Rusijo inženirje in vojni material. V pristojnih krogih izjavljajo v zvezi s tem, da so vsi ti glasovi izmišljeni in da samo dokazujejo angleški manever, ki hoče Nemčiji podtakniti dvoumnosti v njenem jasnem stališču do sovjetsko-finskega spora, da bi tako ustvarili dvome in zmešnjavo pri nevtralnih državah in jih pridobili z.a angleške interese. Hale, tako da so se finski piloti prepričali, dn j m ne grozi nobena nevarnost. Zaradi tega so ie spustili zelo nizko na 5(10 metrov in otvorili strojniški ogenj. Protiletalske baterije so kmalu utihnile. Finski piloti, na čelu z italijanskim prostovoljcem, so odvrgli vse svoje bombe in letalsko oporišče popolnoma u n i cilj-Zgorele so vse lope m večina letal. Prav tako so finski piloti uničili tudi cisterno pogonskega materijala. Rdeča poročila Moskva, 4. jan. A A. DNB. Poročilo generalki štaba ljeningrajskega vojaškega okrožja na nega siaua —• ';„ „; položaju na finskih frontah pravi: 3. januarja m bilo važnejših dogodkov. Sovjeti bombardirajo Helsinki, 3. jan. AA. Havas. Sovjetsko letalstvo je danes napadlo mesti Abo in Remi v Bolniškem zalivu Podrobnosti bombardiranja se niso znane. Osebe, ki so prispele iz teh dveh mest. pravijo, da je prebivalstvo kakor zmerom tudi tokrat pokazalo svoj mir in da je sovjetsko letalstvo pod izgovorom, da bombardira pristanisce, v glavnem napadalo prebivalstvo. Sovjetski poslanik v Londonu ne ve ničesar o kakšnem bombardiranju Helsinkijev London, 4. jan. AA. Reuter. Sovjetski veleposlanik v Londonu je objavil poročilo, v katerem odločno zanika fantastične vesti, ki krožijo v angleškem časopisju in ki jih oddajajo angleške radijske postaje v zvezi z vojno na Finskem. 1 o-ročilo naglaša, da takšna obvestila o Finski prihajajo iz Helsinkijev, Kodanja, Osla, Stockholma in dru«ih virov, so pa med seboj protislovna, kar je najboljši dokaz, da so brez vsake podlage. Posebno fantastične so vesti o bombardiranju Helsinkijev 21 decembra, češ da je pri tej priliki bilo ubitih 100 civilistov in da je bilo 100 ranjenih. V isto vrsto spadajo tudi poročila o številu uničenih sovjetskih tankov. Ameriška pomoč Wasliington, 4. jan. t. Havas. Ameriški kongres se bo pri nadaljnih sejali pečal z nekaterimi predlogi, ki jih je stavil senator Pittnian in ki se tičejo vprašanja, kako naj Združene države pomagajo državam, ki so bile napadene, kakor na primer Finska. Glede Finske same bodo razmo-trivali o več možnostih, med katerimi je tudi ta, da bi USA posodile Finski takoj 100 milijonov dolarjev (0 milijard din) ter da bi ameriški industriji dovolile, da zalagajo Finsko z orožjem, čeprav bi ga ne mogla odpeljati na svojih lastnih ladjah, kakor to zahteva ameriški nevtralnostni zakon. / vrsti prekopi, odprti brez pridržka vsakemu narodu, tako da v bodoče noben narod ne bi bil prisiljen seči po meču, da si tako svobodo izvojuje. Sjiloli je podčrtal na koncu Roosevelt, da bo ameriški narod, ko bo prijel čas za obnovitev svetovnega miru, skušal doseči vodilno vlogo pri bodoči ureditvi svetu. Govor predsednika Roosevelta bo seveda po vsem svetil, kjer si želijo miru na kolikor toliko dosegljivi pravični podlagi, zbudil globok in radosten udinev, čejHtiv seveda ne bo mogel docela razpršiti raznih dvomov in stra- hov ter kritičnega stališča, ki ga napram tem načelom zavzemajo na tisti strani, ki Roosevelt« ni simpatična. Kakšno vlogo bo Amerika imela v mirovnih pogajanjih, to jo, ali bo res odločilna, ali pa le v nekoliko manjši meri. to je tudi še vprušunjo bodočnosti, ki je v Lož j i li rokah. Na vsak način more vsak. Kdor si želi čimprejšnjega miru. govor ameriškega predsednika v njega glavnih potezah le odobravati in se posebno razveseliti dejstva, da ameriški narod ni za razširjenje evrop-kega konflikt« na druge kontinente. Ostciide, 4. januarja, t. (Retilor.) Nov ženski plavalni rekord je dosegla belgijska plavalka Fer-nande Caroen. ki je 500 m preplavala v svobodnem stilu v rekordnem času 5 minut 28.4 Sek. Prejšnji rekord je znašal 0.34. Zagrebška vremenska napoved: Nespremenljivo. Zeniun, 4. januarja. AA. Vremenska napoved za 5. januar: Po večini oblačno v vsej državi, ponekod sneg. na Prim.irju pa dež. V severnih in severozahodnih krajih se bo nekoliki) ohladilo. Temperatura sc bo ihitrnila v ostalih predelih. ( Važen Članek prof. dr. Slobodana Jovanovlfcai Parlament je treba razbremeniti z banovinskimi parlamenti V svojem glasilu »Napred« piše belgrajski vse-učiliški profesor dr. Mihajlo Ilič članek pod naslovom: »Vrnimo se k narodul« V tem članku med drugim poudarja: »Parlamentu so očitali, češ da počasno opravlja svoje posle. Če je res počasen, bi ga bilo treba pospešiti ter v ta namen njegovo mašinerijo poenostaviti. Toda pri nas so naredili vprav narobe * tem, ko so ustanovili senat. Vendar se je vladi posrečilo v finančnih zakonih dobivati od parlamenta pooblastila z«lo široke veljave. Ko jih je imela, ji parlament ni bil več potreben. Vendar, čeprav je osrednje urejevanje po parlamentu imelo svoje hibe, je urejevanje po osrednji vladi pokazalo še težje hibe, če seveda pustimo ob strani dejstvo, da se je hitreje delalo. Namesto prenašanja poslov od enega osrednjega organa na drugi osrednji organ je bilo treba prenesti posle iz središča ven. To se dela zdaj z organizacijo banovin. Ko bodo organizirane vse tri banovine — srbska, hrvatska in slovenska, tedaj bodo njihovi zakonodajni zbori razbremenili osrednji zakonodajni zbor ter tako omogočili uspešno delo.« Na koncu se dr. Ilič v svojem članku zavzema za državne stranke, ki naj bi delovale po vsej državi. Bosanski voditelj JNS se je spet spreobrnil Med najhujšimi jugoslovanskimi nacionalisti v l5osni je bil Dobrosav Jevdževič, ki pa se je, dasi pristaš JNS ter njen krajevni voditelj, močno potegoval za sporazum. Zdaj pa o tem jnsarskem velmožu piše zagrebški »Jutarnjl list« v svojem poročilu iz Sarajeva: »Jevdževič je toplo pozdravljal sporazum ter vlado gg. Cvetkoviča tn Mačka, kar so naši politični krogi vzeli kot značilno spreobrnitev človeka, ki je za žive in mrtve podpiral .levtičev režim. To svoje stališče je Jevdževič ponovno ponavljal v člankih, ki jih je pisaril v »Jugoslovansko pošto«, kakor tudi v letakih in političnih poročilih. Trdijo celo, da je Jevdževič po sklenjenem sporazumu v večji družbi izjavil, da se je stvarno že vrnil v SDS, kjer je nekdaj bil. Te dni pa je Jevdževič imel političen shod v Zenici. Na zborovanje so prišli tudi pristaši HSS, ki so verjeli, da bo mož ostal dosleden ter da bo, kakor doslej, zagovarjal sporazum med Hrvati in Srbi. Toda Jevdževič je začel napadati vlado, zlasti njeno gospodarsko politiko, pri čemer je najbolj meril na hrvatskega finančnega ministra Šuteja.« Srbski zbor v Doboju Nekateri so hoteli v Doboju v Bosni prirediti velikansko zborovanje bosanskih Srbov zoper politiko sporazuma. V tem oziru se je zlasti gnala slavna JNS, ki je hotela pritegniti vse druge srbske stranke. Ta zbor, ki ga je vse pričakovalo, je minil. Kakor pa poroča Hrvatski Dnevnik, je bila stvar taka: »Včeraj (2. t. m.) je bil v Dolioju zbor srbskih društev Hosne in Hercegovine, ki pa se ni tako posrečil, kakor so si prireditelji zamišljali. Od naj>ovednnih 20.000 ljudi jih je prišlo vsega skupaj nekaj več ko 2000 skupaj z meščani mesta Doboj. Razen zastopnikov JNS ni bilo zravon zastopnika nobene druge srbske stranke, zastopana ni bila niti osrednja uprava srbskega prosvetnega društva Prosveta iz Sarajeva.« Zagrebški »Gbzor« za SBS Zagrebški Obzor piše: »Konferenca JRZ v Ogulinu je enemu delu belgrajskega časopisja dala povda naglašati, da je kmet Silič tolmačil razpoloženje prisotnih, ko je v svojem govoru napadel samostojne demokrate. Jasno je, da taka situacija ne more ostati. Zato bodo samostojno demokratski prvaki odločno zahtevali, da se bo obnašanje posameznih organizacij JRZ v banovini Hrvatski razčistilo. V vrstah SDS pričakujejo, da vodstva JRZ in zemljoradnikov ne bodo odobrila gonje posameznih svojih organizacij, ki na terenu rujejo zoper sporazum ter srbski živelj hujskajo zoper SDS, češ da je ta stranka izdala srbske interese ter svetinje. Sedanji položaj gotovo zahteva, da gorenja zahteva SDS mora biti v celoti sprejeta. Ni si namreč mogoče misliti, da bi bilo mogoče sporazum Cvetkovič-Maček uspešno izvajati v banovini Hrvatski, če vsaj ena srbska stranka, ki ima zaslombo v ljudstvu, ne bo iskreno in vstrajno delala, da se bo med srbskim življem novo stanje populariziralo ter da bodo tukajšnji Srbi brez prikritih misli sprejeli potrebo stvarne enakopravnosti hrvatskega in srbskeg anaroda. V današnjih razmerah pa more ta stranka biti le SDS, ki med Srbi v banovini Hrvatski res predstavlja stranko, ki je vkoreninjena v narodu in ki je že dolga leta izvajala politiko SDK, ki je nazadnje privedla do sjx>razuma Cvetkovič-Maček.« Skrb za hrvatsko mladino Te dni je bil v Zagrebu prvi tečaj, ki ga je priredila Zveza hrvatskih junakov, katero vodi ><- r«j:iiuii is.im- ..........' tisk*"« propagande, čeprav je bila ta , „ v slovenskem jeziku ia le za Slovence. Srbski nacionalizem ter jugoslovanska državna misel V zadnji številki Srpskega glasa je sloveči srbski vseučiliški profesor Slobodan Jovanovič napisal uvodni članek o jugoslovanski misli, kjer govori o medsebojnem razmerju Srbov in Hrvatov ter o razmerju obeh do državne skupnosti, V Članku, ki Je Informativen z ozirom na sedanje razj>oloženje srbskega naroda, je mnogo misli, ki so vredne uvaževanja. Zato ga v glavnem prinašamo: »Imam nasvet, ki ga kot Srb morem dati Srbom, Srbi moramo namreč razumeti, da imamo pred seboj dvojno nalogo. Najprej moramo braniti srbslvo. Ko se obeležuje hrvatska etiilška celola, se mora brez|>og0jno obeležiti tudi srbska etniška celola. Nespametno bi bilo trditi, češ da imajo v tej državi le Hrvati svojo nacionalno zavesi, da Imajo le oni zgodovino, Srbi pa da nimamo no zgodovine ne nacionalne zavesti, marveč smo le nekaka brezoblična masa, ki so- da mesiti, kakor jo kdo hoče. Kakor hitro se je odprlo hrvatsko vprašanje, se je odprlo tudi srbsko ln Srbi morajo z združenimi silami braniti tisto, kar je njihovo. Vendar bi Srbi grešili, ko bi mislili, da je njihova naloga le braniti srbstvo. Brigati se morajo tudi za državno celoto. Ker so Hrvati zaposleni pri urejanju svoje hrvatske banovine, so gotovo prenehali misliti na državno celoto. Ne zanimajo se mnogo za organizacijo osrednje oblasti. Ta se jim zdi ali nekak luksus ali pa nekaj, kar je potrebno le Srbom zaradi njihove hegemonije. Očitno si prizadevajo od osrednje oblasti čim več odkrhniti, da bi bila slabotnejša. In prav Paradi tega, ker Hrvati dovolj ne uvidevajo j>otrebe močne osrednje oblasti, se moramo ml Srbi bolj brigati ne le za interese srbstva, temveč tudi za pravice osrednje oblasti .. Da bi naša skupna država bila trajna, ni dovolj imeti skupno dinastijo, skupno vojsko ln skupno diplomacijo, ampak mora imeti tudi skupni parlament, voljen po splošni vo-livni pravici, ki bo predstavljal ljudstvo Jugoslavije v celoti brez ozira na razlike med Srbi, Hrva- ti in Slovenci. Te razlike se bodo Izražale v njihovih krajevnih parlamentih, v osrednjem parlamentu pa mora priti do izraza njihova spojenost, ne pa njihova razdvojenost. Tak parlament je v Švici in v severnoameriški federaciji. Ali pa Srbi morejo prevzeti na se to dvojno nalogo? Ali se morejo istočasno bojevati za interese srbstva in za pravice osrednje oblasti? Ali ta dvojna naloga ne pomeni dveh nasprotujočih si idealov: na eni strani srbsko nacionalno idejo, na drugi strani pa jugoslovansko državno idejo. Iz krogov Jugoslovanov so se večkrat slišali glasovi, da se srbski, kakor tudi hrvatski nacionalizem nikakor ne zlagata z jugoslovanstvom, niti takrat ne, kadar jugoslovanstvo razumemo kot državno, ne pa tudi kot nacionalno idejo. Sodimo, da vsa zmeda prihaja od tod, ker mislijo, da se morata državna in nacionalna ideja vedno druga z drugo skladati. Potem takem hi bil srbski nacionalizem dovoljen le v srbski državi, da pa bi bil v jugoslovanski državi dovoljen zgolj jugoslovanski nacionalizem. V zgodovini pa imamo zglede, da ni treba, da hi se narodna ideja vedno skladala z državno idejo. (Na podlagi zgodovinskih dejstev iz angleške, pruske, srbsko zgodovine dokazuje Slobodan Jovanovič, da se državna ideja ni vedno zlagala z nacionalno. Iz srbske zgodovine navaja, kako se je v okviru male Srbije razvijala nacionalna ideja, ki je bila nino^o širša, kakor pa ideja male Srbije. Nato nadaljuje:) Srbi »o imeli svoj narodni program, ki jo stal zunaj okvira njihove države. Da bi se Srbi, ki so se zanj navduševali še v svoji irmli predvojni državi, zdaj ne bi smeli več zanj navduševati, Če prej ne prenehajo biti Srbi, to jo kaj čudna trditev. Poskus, da bi se s pomočjo državne oblasti v čim krajšem času ustvaril jugoslovanski nacionalizem, ki bo zadušil srbski in hrvatski nacionalizem, ta poskus se je ponesrečil. TO pa naj v nas ne ubije vere v prehodnjost jugoslovanstva. Če je jugoslovanstvo kot nacionalna ideja v srbskem in hrvatskem nacionalizmu naletelo na težave, to le nikakor ne dokazuje, da bi moralo na iste težave nuleteti jugoslovanslvo kot državna ideja. Ali se bodo te velike sile, ki leže v srbskem in hrvatskem nacionalizmu, mcy,le postaviti v službo Jugoslovanske državne misli, Je nazadnje odvisno od politične daljnovidnosti in širokosrčnosti Srbov in Hrvatov. Koliko pa bodo eni ali drugi imeli teh vrlin, to je odvisno od njihove politične vzgoje. Na to vzgojo je treba najbolj paziti. Srbom in Hrvatom je treba enako jasno jx>vedati, da njihova rešitev ni v njihovem plemenskem egoizmu in fanatizmu — kar je vedno bilo ovira pri ustvarjanju velikih držav — marveč da je rešitev v njihovi državni skupnosti. To skupnost uredimo tako, da se bodo v njej Srbi in Hrvati počutili kakor doma. Toda istočasno jim odpirajmo oči, da bi eni in drugi utegnili ostati brez svojega doma, če ne bodo hoteli skupaj živeti. Niti srbski niti hrvatski nacionalizem nas sam po sebi ne more privesti na pravo pot, marveč šele takrat, kadar bo združen z jugoslovansko državno idejo. Prav tako pa Jugoslovanska državna ideja ne bo Imela življenjske sile v sebi, če se ne bo združila in spojila s srbskim in hrvatskim nacionalizmom.« To je v glavnem članek Slobodana Jovanovlča. Nas ne moti, ker govori le o hrvatskem in srbskem nacionalizmu, saj sta danes ta dva na terenu Srbov in Hrvatov pač tekmeca. Zanima nas pa ta članek kot Slovence še posebno zato, ker smo mi Slovenci zoper prisilno in nasilno jugoslovansko nacionalno politiko, ki pa je služila le strankarskim interesom, vedno naglašali idejo svoje slovenske narodnosti, ki hoče živeti in se razvijati v okviru jugoslovanske državne ideje. Ko bi se bila jugoslovanska politika razvijala v pravcu, ki ga je naglašala politika slovenskega narodnega vodstva od vsega začetka, bi danes ne bilo ne hrvatskega, ne srbskega, ne slovenskega vprašanja, ker bi bilo že vse to davno rešeno. Zato glas Slobodana Jovanovlča ne upoštevajoče cenimo. Skoraj vsi južni Tirolci se preselijo v Nemčijo V Italiji zapuščajo premoženja v vrednosti okrog 18 milij. din, ki se zapišejo v dobro Nemšija Rim, 4. jan. t. Reuter. Prebivalstvo nemške krvi, prebivajoče v severnih krajih Italije, predvsem v nekdanjem Južnem Tirolskem ter v Kanalski dolin! je na podlagi sporazuma, sklenjenega med Italijo in Nemčijo, imelo do dne 31. decembra opolnoči čas, da se pri italijanskih oblasteh izjavi za to, da ali ostane v Italiji, ali pa se izseli v Nemčijo. Glasovanje je bilo končano na Silvestrov večer in so znani že uradni jx>datki o izidu. .»»■•»►• Za izselitev v Nemčijo je glasovalo 185.365 južnih Tirolccv in prebivalcev Kanalske ddlilte. Po posameznih krajih so bili izidi naslednji: V pokrajini Bolzano (Rožen) je glasovalo za izselitev v Nemčijo 166.488, v pokrajinah T r i d e 111 in B e 11 u n o 16.562, v pokrajini U d i n e (Videm, za Kanalsko dolino) pa 2.808. Skupno torej 185.465. Po še nepotrjenih poročilih so italijanske oblasti izjave mnogih prebivalcev Kanalske doline, ki so slovenske krvi, a so glasovali za izselitev v Nemčijo, razveljavili kot neveljavne, ker niso imeli pravice do glasovanja. Po najnovejših jKKlatkih iz nemških virov je v južnem Tirolu prebivalo še 250.000 ljudi nemške krvi in narodnosti. Po italijanskih virih jih je bilo še okrog 180.000. Potemtakem je glasovalo za izselitev v Nemčijo — ako vzamemo za osnovo nemške podatke — 75% vsega nemškega prebiva I s t v a, ako pa vzamemo za osnovo italijanske podatke, je bilo glasovanje za preselitev v Nemčijo stoodstotno. Vsi oni, ki so Rlasovali za Nemčijo, bodo morali v predpisanih rokih odpotovati. Imetje, ki ga puščajo na južnem Tirolskem znaša po sporazumnih italijansko-nemšklh računih okrog 8 milijard lir (okrog 18 milijard din), ki so vse zapisane v dobro Nemčije, ki na ta način pride do lepe rezerve tujih deviz, s katerimi bo mogla plačevati nabave v Italiji. Kani bodo priseljence naselili,, v Nemčiji ni znano. Govorili so, da jih nameravajo večidel presaditi v Bes k Ide južno od Krakova, nekaj pa jih mislijo tudi naseliti po Labudski dolini na Koroškr.m. Toda te domneve še niso bile do-trjene od nobenega uradnega mesta. 500 milijard din znaša proračun Združenih držav Od tega pride ena tretjina za narodno obrambo Washington, 4. januarja, t. (Reuter.) Ameriški preračun, ki leži sedaj pred kongresom, znaša 8 milijard 42 4 milijonov dolarjev (nad 500 milijard dinarjev, ali skoraj 45-krat več kakor znaša jugoslovanski preračun). Od tega pade na vojno mornarico 905 milijonov dolarjev (okoli 50 milijard din), na suhozemsko vojsko pride 1 milijarda 7 milijonov (okrog 60 milijard din). Na-rodnoohrainbni preračun se je zvišal v celoti za 300 milijonov dolarjev (18 milijard din). HVashington, 4. januarja. AA. (Havas.) V govoru predsednika Roosevclta na kongresu vidijo v vvashlngtonskih diplomatskih progih potrdilo moralne vzajemnosti s Francijo iti Anglijo v načelih, zaradi katerih sta Mi v vojno in o kateri tudi ameriška javnost želi, da zmagajo. Kljub temu, da ni Roosevelt omenil nobene države, je zelo jasno izjavil, da bi bila Amerika ogrožena, Če pridejo bodoča pokoljenja v takšen jioložaj, da bo »vladala samo sila«, Roosevelt je tudi potrdil, da je Amerika odločen pristaš miru, toda pri tem je izjavil, da Je takšen mir možen samo tedaj, če vsi narodi priznajo določena osnovna načela. Predsednik Roosevelt je bil deležen sj^lošnega odobravanja kongresa, ko je končal svoj govor. Ploskanje je trajalo vse dotlej, ko je zapustil dvorano. V govorih poslancev in senatorjev so pozdravili posebno tiste dele, v katerih je predsednik Roosevelt izjavil, da misli Amerika vsekako obvarovati mir. Na splošno Je kongres zelo dobro sprejel predsednikov govor. Ni pa napravil velikega vtisa poziv na narodno edinost v notranji j>olitiki. Tudi obramba trgovinske politike Cordella Hulla je doživela pohvalo. Skoraj vsi Člani kongresa so se ploskajoč obrnili k zunanjemu ministru, ki je sedel sredi članov vlade na drugi strani predsedniške tribune. Boji na zahodu V zraku London, 4. januarja. AA. (Reliler.) Zavezniško letalske sile so izkoristile delno zboljšanje vremenskih razmer in so izvedle štiri daljše ogled-liiške |>olete nad Nemčijo. Letala, ki so sodelovala pri teh poletih, so prodrla povprečno do 230 milj daleč v Nemčijo Ogledniki so prinesli nazaj obilen fotografski in drug dragocen material. Nemško letalske sile so se tudi precej pridno udeistvovale in izvedle ogledmški polet nad vzhodno Francijo. Prodrle so v bližino Pariza. Na morju Angleška admiraliteta javlja, da je parnik »Danedeen« zadel na mino ali pa ga je potopila nemška jKKlmornica. Na ladji je biio 9 mož posadke. Htockholm, 4. januarja. AA. (Havas.) Kakor je znano, so poročila že javila, da jo švedski parnik »Kiruno« napadla neka nemška podmornica v Severnem morju. Lastniki tega parnika izjavljajo, da gre očitno za zmoto, češ da se njihov parnik nahaja na drugem kraju. Na suhem Berlin, 4. januarja. A A. (DNB.) Vrhovno poveljstvo poroča: Na zahodnem bojišču je prišlo med Mozelo in Pfalzenvaldom do nekoliko hujše- ga artilerijskega ognja, da hi se onemogočile sovražnikove akcije. Prav tako so se tudi ogledniški oddelki živahnejše udejstvovali. Letalci so izvedli nekaj ogledniških poletov nad Francijo in nad Severnim morjem, Neko nemško lovsko letalo je na področju Aachena sestrelilo eno britansko letalo. Ostanki tega britanskega letala leže tik ob meji na belgijskem ozemlju. Pariš, 4. januarja. AA. (Havas.) Uradno poročilo od 4. januarja zjutraj se glasi: Ponoči nič novega. Razbojniški napad v Zagrebu Zagreb, 4. jan. b. Sooči se je zgodil v Zagrebu pravi tolovajski napad, kakršni se dogajaijo le v velemestih. V prostorih zavarovalnice »Rosia Fon-eier«, sta napadla dva razbojnika blagajnika, ki se je vrnil ob 8.20 v prostore zavarovalnice, da konča neko delo. Udarila sta ga večkrat z železom po glavi, ga zvezala in zahtevala od njega ključe. K sreči blagajnik nI imel ključev 6 seboj, vsled česar sta ga razbojnika zvezala na stol in pričela vrtati blagajno. Ker pa so hiina vrata zavarovalnice bila od prta Is do 9 zvečer, sta se razbojnika zbala, da ju ne bi zaprli in sta zapustila zgradbo, ne da bi prišla do denarja. Policija vodi najstrožjo preiskavo. Sklepi vladne seje Belgrad, 4. januarja, m. Danes piopoldne je bila seja vlade, na kateri so ministri pretresali ponovno volivnl zakon. Po končani seji, ki je trajala do pol 10, Je minister dr. Lazar Markovif navzočim časnikarjem izjavil, da se je vlada bavila z odredbami voliv. nega zakona. Minister dr. Budlsavljevlč je na vprašanje časnikarjev dejal: »Govorili smo o osnovnih vprašanjih vollvnega zakona, nadalje pa tudi o uredbi o maksimiranju cen, k Čemur so dali posamezni ministri svoje pripombe.« Minister dr. Konstantinovič je zbranim časnikarjem dal naslednjo izjavo: »Nimam vam mnogo povedati. V glavnem smo pretresali resorna vprašanja, ker, kakor iz prakse veste, podajo posamezni ministri vedno poročila o važnih dogodkih. Potem sino pretresali odredbe vollvnega zakona, in sieer tiste, ki se nanašajo na volivne priprave. Zanimivo za vas bo, da je odločenor da se v , glavnem, ,vsa-,popravljalna,, dela prepustijo sodiščem. Tako n. pr. ne bo nič več odredil volišč državni odbor, temveč okrajna sodišča. Enako bo tu<'.i pristojno okrajno sodišče določilo predsednika volišč in volivne odbore. V splošno (je celotni volivni zakon poenostavljen. Prav tako ostane pri starem gled volivnih liet. Na koncu je ministrski svet sklenil odposlati za pomoč Turčiji v njeni nesreči gradbeni materijal v vrednosti 3 milijone din.« Osebne novice Belgrad, 4. januarja AA. Pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani so določeni za nadzorstveno službo Miroslav Matjašič, dr. Josip Le-bar in dr. Franc Janžekovič, višji svetniki istega ravnateljstva; za šefa splošnega odseka Vladimir Bnjug, višji tajnik istega ravnateljstva. Za šefa poštnega odseka Anton Suhač, višji svetnik istega ravnateljstva. Za šefa ekonomskega odseka g. Epih, svetnik istega ravnateljstva, za šefa računskega kontrolnega odseka dr. Bogdan Korbus, višji svetnik istega ravnateljstva. Belgrad, 4. jan. m. Prosvetni minister je na prošnjo premestil sledeče učiteljice: Marijo Žitko iz Domžal na Bled, Rozo Šovre iz Komende v Domžale, Zofijo živoda iz Cerkelj v Lesce, Ivo Resman iz Toplic v Novo mesto, Živo Tomšič iž Kaštela v Staro cerkev. Viko Svetek iz Marije Snežne v Videm, Ane Studen, iz Ambrusa v Cerklje. Upokojen je Levstik Leon, učitelj v Ljubljani. Belgrnd, 4. jan. m. Danes opoldne je Nj. Vis. knez namestnik Pavle sprejel v avdijenco podpredsednika dr. Mačka in bana banovine Hrvatske dr. šubašiča. Po avdijenci ju je zadržal pri kosilu. Planinska zabava podružnice SPD v Novem mestu je zaradi nepričakovanih ovir preložena od 5. na 6. januar. SDS v Bjelovaru O organizaciji SDS v Bjelovaru smo že poročali, zato moramo dodatno še poročati, kaj piše zagrebški Jutarnji list. Ta list poroča iz Bjeiovara takole: »Povedali smo že, da je bila razpuščena tukajšnja krajevna organizacija SDS, da je bil zatem izvoljen začasni odhor z bivšimi pristaši dr. Stojadinoviča, ki naj bi odločal, kdo nai bo v stranko sprejet. Zdaj pa je glavni ta|nik SDS Kosanovič sporočil imenovanemu komisarju Jelčiču. da ne sme biti nobenega začasnega odbora, ki ne bo priznan. V tem dopisu |e navedeno, kdo ima pravico vpisovati v slranko. Vpisovanje in organizacija se mora končati do vključno 15. januarja.« Zagrebški nadškof zoper komunizem Za novo leto je zagrebški nadškof dr. Stepinac sprejel zagrebško duhovščino, kateri je na nieno novoletno voščilo odgovoril v daljšem govoru. Med drugim je dejali »Rekel sem, da smo hvaležni Bogu za njegove dobrote, ker je gotovo, da bi brez njegove pomoči v teh časih, ko ni nobene stalnosti, niti ne vedeli, kaj počnemo Razne razdiralne sile so lani napele vse svoje sile, da bi izvedle svoje načrte, ki jih pošiljajo iz znanega rdečega raja aH bolje rečeno pekla, s katerimi hočejo uničiti Cerkev in državljanski red. Vse se js doslej razbilo ob zavednosti naših vernikov, ob zavednosti hrvat* skega naroda.« General Sikorski: »Nikdar ne bomo ponovili napak preteklosti« Sestanek Balkanske zveze v Belgradu dne 8. februarja Pariz, 4. januarja. AA. Pat. Predsednik poljske vlade general S i k o r s k i je imel na seji poljskega ministrskega sveta govor, v katerem je med drugim dejal, da je glavna naloga vseh Poljakov služiti celoti, da bodo tako v službi najplemenitej-šega ideala, ki se imenuje domovina. Dalje je naglasi!, da zdaj končno ni ve? takšnih režimov na Poljskem, ki so se izogibali vsakega nadzorstva ml strani javnega mnenja. Mnogi činitelji so bili vzrok našemu porazu in zgodovina bo obsodila Tse, ki so krivi. Eden glavnih razlogov našega poraza je delo prejšnjega režima, ki je narodno silo zaman in brez koristi trosil. Storjene so bile nepopravljive napake v političnem, vojaškem kakor tudi gospodarskem oziru. Zatem predsednik Sikorski izjavlja, da je treba delati na to. da se nikdar več ne ponove napalic iz preteklosti in da je treba vedno upoštevati nauke, ki jih daje zgodovina »reteklih dni. Končno ie Sikorski dejal: Prvo in najpoglavitnejše načelo, ki se ga moramo držati v našem nadaljncm delu. je — vsak na svoje mesto. Vsak od nas ve kaj je njegova dolžnost in se mora pač po svojih sposobnostih zavzemati za dobro Poljske. Slednjič se je Sikorski zahvalil vsem svojim sodelavcem, tako v vladi, kakor tudi v vojski, in dejal: Ker tako vestno opravljate svojo dolžnost, se vam zahvaljujem iz vsega srca. Prežeti globoke ljubezni do domovine, bomo nadaljevali s svojim delom ter imeli vedno pred očmi obnovo slavne in velike Poljske, mnogo srečnejše, kot pa je bila v nedavni preteklosti — je na koncu svojega govora vzkliknil Sikorski. Zatem je general Sikorski izrekel čestitke predsedniku' republike Rackijewiczu za novo leto. Rackievvicz se je za čestitke zahvalil in imel pri tej priliki krajši govor, v katerem je izrazil svojo vero v popolno zmago Poljske. Bukarešta, 4. jan. t. Reuter. Zunanji minister (■ a I p n r u je danes izjavil, da je v svoj-stvu predsednika Balkanske zveze sklical zunanje ministre balkanskih držav, ki so članice Balkanske zveze, na redni sestanek v Belgradu dne H. februarja. Na vprašanje, če bo tudi Bolgarija poslala svojega opazovalca na sestanek v Bclgrad, romunski zunanji minister ni hotel dati nobenega odgovora. Romunsko časopisje pa z velikim poudarkom podčrtava prisrčni naglas v novoletnih vo-šrilih, ki sta jih izmenjala bolgarski in romunski kralj, kakor tudi bolgarski in romunski ministrski predsednik. Nekateri listi nannga-vajo, da je italijanska diplomacija spet začela posredovalno delo, da bi Romunijo in Bolgarijo med seboj spravilu. Gafencu potuie v kratkem v Rim Bukarešta, 4. jan. b. Po še nepotrjenih poročilih bo v kratkem odpotoval v Italijo tudi romunski zunanji minister (i a f e n c u , ki se bo sestal z italijanskim zun. ministrom grofom C i a n o m. Pred tem pa se bo grof Ciano razgovarjal z madžarskim zunanjim ministrom grofom Czakijem glede s k o. odnosov med Romunijo in Madžar- Roiuunski zunanji minister (iatcnni bo pri svojem obisku v Italiji izročil romunske predloge za končno ureditev madžarsko romunskih sporov, ki jih bo proučila Italija, ki bo delala na to. da pride med obema državama do trajnega spjrazuma. Italiji je mnogo na tem ležeče. da zavlada med balkanskimi državami sloga, tako da bodo lahko v slučaju potrebe skupno nastopile proti grozefi nevarno ti. Novo leto v ogledalu nemškega in francoskega tiska Nemški tisk napoveduje zmago nad Anglijo in začetek nove dobe Francoski tisk predlaga združeni naval na Nemčijo in Sovjetijo Nemški listi Nemški listi so ob novem letu izšli v razkošni obliki in z bogato vsebino Obravnavajo pa domača in tuja vprašanja izključno le z vidika sedanje vojne. Obravnavajo z velikim zagonom, rekli bi z navdušenjem, ki ga črpajo iz prikaza dosedanjih dogodkov, kakor tudi iz podobe, ki si jo delajo o bodočnosti. Ves tisk preveva kakor vihar ena 6ama misel: zmagati je treba, zmaga je gotova in v tej zmagi bo podlegel angleški imperij. Dosedanja, že 4 mesece trajajoča vojna, jim nudi dovolj gradiva za to. Razgled v bodočnost jim odpira nedo-gledna obzorja. Kdor bere nemške novoletne časopise, dobiva vtis. da živimo sredi največje revolucije sodobnih časov in da pod zagonom nemškega naroda podira stari svet ter se v strahotnih bolečinah poraja novi svet z novim redom. Navedli bomo nekaj primerov iz nemškega tiska o novem letu, ki nam bodo služili kot ogledala miselnosti v današnji Nemčiji. »Volkischer Beobachter« »Volkischer Beobachter« ima več strani posvečenih svetovnopolitičnim vprašanjem, ki izhajajo iz sedanje vojne. Osnovno misel pa vsebuje uvodnik, ki nosi naslov »Spreminjajoči se svetovi«. Pisec prikazuje Anglijo kot glavno krivko sedanje vojne. »Nemčija hoče imeti le pravice do življenja zajamčene. Anglija tega noče priznati. Vojne niso nič drugega, kakor nujnostni revolucionarni izraz spreminjajočih se svetov«, piše člankar in dodaje, da se Anglija bori za življenjska načela razdobja, ki je že davno za nami. Med tem pa vstaja novi red. Cilj tega novega reda je jasen. »Marsikateremu so se ob sklenitvi prijateljstva med Nemčijo in Sovjetijo na ste-žaj odprle oči. Stal je pred ugankami. Toda, ako gledamo nanj z zgodovinskega stališča, to prijateljstvo ni nič drugega, kakor prvi mogočni vzpon Evrope proti nadoblasti svetovnomorskih interesov Anglije, ki si je Evropo podredila.« Naloga vsake vojne je, da »zgodovinska dejstva z orožjem potrdi«. Tudi sedanja vojna bo to v prilog nove Nemčije potrdila. , .. »Volkischer Beobachter« objavlja pod naslovom »Do končne zmage« članek, ki ga je napisal maršal G o r i n g. Maršal dokazu,e, da je namen Anglije, da uniči Nemčijo. Ko govori o letalskih bojih z Anglijo, piše maršal: »Se se nasa letala zadovoljujejo s tem, da ostro nadzorujejo vojne priprave Anglije. Toda potrebno jim je samo povelje našega voditelja, pa bodo mesto skromnih iotografičnih aparatov nosila breme, ki prinaša uničenje, kajti ni je države na svetu, ki je tako ranljiva v zraku, kakor Anglija«. »Miinchener Nachrichten« objavljajo poleg drugih navdušcvalnih člankov tudi enega, ki nosi naslov: »Nadomestitev vmesne Evrope«. Pod vmesno Evropo razume člankar vse državne tvorbe, ki so nastale z versaijskim mirom leta 1919 in ki ležijo med nemškim in ruskim prostorom. Ta »vmesna Evropa« je sedaj izbrisana in je to več, kakor navadna revizija meja. Začela se je doba ustalitve razmer v vzhodni Evropi, ne samo državnopolitičnih razmer, marveč tudi narodnostnih, in to za dolgo dobo bodočnosti. Članku -e priložen zemljevid, ki poučno razlaga, kako je bila ta »vmesna Evropa« postopno izbrisana in koliko je treba v bodočnosti še storiti. »Lokalanzeiger« »Berliner Lokalanzeiger« objavlja več člankov, med katerimi je najbolj zgovoren članek z naslovom »Nemčija v borbi za svobodo«. Sedanjo vojno imenuje »vojno Anglije proti ustanovitvi velikega nemškega imperiia«. Nastala pa da je zaradi tega, »ker je majhna gornja plast Anglije in Francije, ki vlečeta dobiček iz kolonij v svoje lastne žepe, prišla do spoznanja, da je doba njene nadoblasti pri kraju, da je socialistično stoletje odprlo novo dobo mednarodne in ljudske politike. Zato so izbrali vojno proti revolucionarnemu novemu redu«. List objavlja tudi zemljevide Evrope iz zadnje svetovne vojne in iz sedanje. Zemljevidi naj povedo, da je položaj Nemci)e danes neizmerno bolj ugoden za zmago. »Kakšna bo bodočnost«, sprašuje list? »Oni se borijo za dobiček, mi se borimo za svobodo. Kdo je v tej borbi močnejši? K sodelovanju pri izgradnji novega reda v Evropi so poklicani samo tisti narodi, ki so mladi in rodovitni. Ti bodo imeli bodočnost. Zidovsko-kapitalistični svet 20. stoletja ne bo preživel.« »Berliner Borsenzeitung« »Berliner Borsenzeitung« objavlja članek, v katerem zagovarja zamisel, naj se Nemčija, Italija, Sovjetska Rusija in Japonska zvezejo v zvezo »Evrazija« imenovano, ki naj se 6pusti v odločilno borbo z »zahodnimi državami«, h katerimi je treba šteti angleški imperij. Francijo in Združena države Severne Amerike. (Včerajšnji »Slovenec« je ta članek že omenil). Nova doba v odnosih Anglije in Francije do Sovjetije »Koinische Zeitung« »Kolnische Zeitung« objavlja vrsto člankov, ki so že po naslovih razumljiv program. »Kje stoji Anglija?«, »Francoska politična krivulja«, »Italijanski cilj«, »Nemčija in Sovjeti|a«, »Nev-tralci in vojna«, se glase naslovi udarnih člankov, ki skušajo dokazati, da »prihajamo v novo do-b o, ▼ kateri sta socializem in avtoritarnost potrebna«, in da je »izbruhnil svetovnozgodovinski spor, borba na življenje in na smrt, kot (e svet do sedaj še ni videl«. In ta borba velja v glavnem Angliji kot predstavnici starega sveta m stare miselnosti. Italija v tej borbi »čaka na veliki trenutek, ko bo mogla vso svojo težo vreči v boj, da pomaga, da v Evropi nastane mir na drugih osnovah, kot na tistih, na katerih je bil zgrajen versajski«. Sodelovanje Nemčije in S o v | e«.1. e , ki »narodni socializem z boljševizmom m približalo na duhovnem polju, je prvo poglavje novega reda, ki je delno že vzniknil na vzhodu Evrope«. Nevtralne države, to so »male države, ki imajo velike skrbi«, pa čakajo velike naloge, kajti »z nemškega stališča gre samo za to vprašanje, če in r koliki meri — čeprav proti lastni toIji — bodo te nevtralne države priležnice angleške bloki« e proti Nemčiji«. »Miinchner N. Nachrichten« »M unehener Neueste Nachrichten« objavljajo uvodnik pod naslovom »Leto dokončne odločitve« V njem dokazU|e|o, da je nastopila do- napravijo konec svetovni n-doblas« ene same bo-•Sate klike«. »Prva se e dvignila It a I i j • , za njo fe prišla J a p o n s ka, njej je sledil, n.rodnosoc.a-Ustična Nemčija, d. Evropo osvobodijo odI politične nadoblasti, ki jo izvaja nad njo Anghjav korist bogatašev. Toda bodočnost ima Nemčija« Govorijo sicer, da bodo Ncmči|0 razbil, "a drobne kosce, da bodo zasužnjili. 80 m.konov Nem^ toda motijo se. »Sedanja vojna s« bo koačala t«** da bo uničen angleški imperij.« London, 4. jan. V političnih krogih je zbudilo veliko pozornost vrnitev britanskega veleposlanika sir Wiliama Phipsa iz Moskve. Vendar pa dobro poučeni politični krogi razlagajo, da njegovo bivanje v Londonu ni v zvezi z objavo Bele knjige, v kateri bo Anglija razložila potek pogajanj med Anglijo in Sovjetsko Rusijo pred izbruhom vojne temveč da je dopust poslanika čisto normalen, ter ni točno, da se bo njegova odsotnost iz Moskve podaljšala v nedogled. Pač pa sodijo v Londonu, da se bo odsotnost italijanskega poslanika v Moskvi zelo zavlekla. Sicer pa tudi sovjetski poslanik v Rimu Gorelkin ni na svojem mestu, ampak se je povrnil v Moskvo. Koliko trajna.bo odsotnost francoskega poslanika Naggiara iz Moskve, o tem londonski krogi ne dajejo nobenih izjav. Pač pa je v drugih političnih krogih padla misel, da bi bila mogoča tudi vojna zapadnih velesil s Sovjetijo brez vojnih napovedi in sicer tako, da se v kar moč učinkoviti meri podpre Finska v njeni obrambi proti krivičnim napadalcem. Vendar so to vesti, ki jih je treba previdno sprejeti. Treba je pač počakati, da bo obelodanjena Bela knjiga in pa govor predsednika Chamberlaina 8. januarja. Položaj v francoski luči Pariz, 4. jan. Pariško časopisje na splošno prikazuje nemško-sovjetsko zvezo kot dosti trdno zgradbo. Vendar pa so tudi v tem pogledu opazna nasprotja. Listi so z velikimi poudarkom poročali, da Stalin prosi Hitlerja za tisoče specialistov in gospodarskih strokovnjakov, ki naj bi sovjetsko gospodarstvo organizirali, zato pa bi Sovjetija osskrbovala Nemčijo z vsemi potrebnimi surovinami. Toda istočasno pišejo pariški listi, da je na vprašanje skandinavskih držav v Berlinu, če bi Nemčija smatrala kot sovražen akt prevoz orožja skozi njih ozemlje za Finsko, odgovorila, da bi takšne pomoči Finski Nemčija še ne smatrala kršenje nevtralnostnega načela. V luči francoskega tiska »Petit Parisien« »Pet i t Parisien^ vidi trdno vzajemno sodelovanje med Anglijo in Francijo v skupni pomoči, ki jo ti dve državi nudita svoji zaveznici Turčiji, ki jo je prizadel potres. Francosko-briian-ska zveza — pravi list — je za vzgled kakšno naj bo bodoče razmerje med državami, ki bodo sestavljale evropsko federacijo. Medtem, ko Nemčija gradi političen sistem, v katerem naj bo gospodarstvo drugih držav le v službi nemških potreb in sicer v vazalnem razmerju, pa Francija in Anglija gradita nov odnos med državami, ki naj bo svoboden, naraven in človeški, v katerem naj vsaka država in vsak narod čim bolj ohrani svojo individualnost. »Jour - Echo de Pariš« V »Jour-Echo de Pariš« pa se Leon B al by zavzema za to, da se prime Sovjetijo na najbolj ranljivi točki, to je na Kavkazu. S tem bi Sovjetija izgubila svoje petrolejske vrelce in bi bila bistveno prizadeta v svoji odpornosti. Zavezniško letalstvo bi moglo takšni akciji zelo uspeno služiti. »Figaro« Protestanti o papeževih besedah Okrožnica papeža Pija XII .o osnovah pravičnega miru na svetu je doživela toliko komentarjev v časopisju vseh narodov, kakor noben drug dokument zadnjih časov. Značilno je, da so tudi nekatoliški krogi sprejeli papeževe besede ne samo s spoštovanjem, ki gre toliki moralni avtoriteti na svetu, ampak tudi s podčrtavanjem svojega polnega soglasja z idejami okrožnice, ki jo imenujejo vekovno listino resnične človečanske kulture. Posebno ugoden odmev so našla papeževa izvajanja v protestantskih deželah severne Evrope, v anglosaškem območju in povsod, kamor sega ta vpliv. Vzemimo danes samo danske in švedske liste. »Politiken«, ki se tiska v 169.000 izvodih, je označil Pijevo okrožnico kot »najvažnejši dogodek današnjih dni. Zakaj papež predstavlja silo, ki objema ves svet in ne stoji v nobeni politični fronti. Moralen vtis in dejanski pomen papeževih besed o Poljski se bo pokazal v bodočnosti. Ta glas bo nadvladal vse druge.« — »Berlingske Tidende«, ki ima naklado 150.000 na dan, je prinesel o papeževi okrožnici komentar v treh kolonah, v katerem posebno podčrtuje papeževo ugotovitev, da je najhujše zlo našega časa razvrednotenje svobode, preziranje ljubezni in usmiljenja ter bratske vzajemnosti, kakor tudi oboževanje države, ki požira večne pravice duše.« — Enako soglaša s papežem »Nationaltidende«, da »država ne sme biti edini in končni namen človeškega življenja«. — Glasilo danske socialne demokracije »Social Demokraten«, ki se tiska v 60.000 izvodih, pa poudarja predvsem papeževe besede, da se mednarodne pogodbe ne smejo enostransko kršiti. Enako podčrtuje veliko važnost papeževih besed oficielno glasilo danske protestantovske cerkve »Kristeligt Dagblad«. — Na Švedskem je doživela papeževa okrožnica velik in globokosežen komentar v liberalnem dnevniku »Dagens Nyheter«. Žal ni mogoče članka objaviti v celoti. Pisatelj pravi: »Omika, ki se ne opira na duhovni in moralni red, nima trajnega obstanka. Pisatelj nato na podlagi okrožnice duhovito primerja politično zamisel sv. Avguština s zamislijo Machiavellija in pravi: »To nasprotje najbolj označuje globino brezna, ki je med zamislijo totalitarne države in zamislijo katoliške, ki nam vstaja pred očmi iz Pijeve okrožnice.« — Drugi švedski liberalni list »Stockholmtidnin-gen« med drugim piše: »Roma locuta est: so trenutki, ko tudi protestant lahko ponovi te stare in veličastne besede in mora priznati, da je edina resnična in prava beseda bila te dni izrečena od tistega moža, ki edini po svojem poslanstvu ni podvržen minljivim mnenjem in izpremenljivim interesom političnega sveta; kljub temu, ali prav zaradi tega je njegov vpliv večji kakor vpitje propagandnih zvočnikov.« — Organ švedskih socialdemokratov »Socialde-mokraten« se tudi obširno bavi z encikliko, rekoč med svojimi navdušenimi izvajanji: »Papež je pogumno vzdignil svetilko krščanstva sredi sveta, ki je zatemnjen od barbarskega poganstva.« — Znani pisatelj Ivan Oljelund pa v reviji »Hallandsposten« pravi: »Ideja, ki prihaja do izraza v politični ideologiji papeža,, je jasna in modra. Vsi kristjani se morajo danes združiti v tem duhu in v tej resnici, čeprav bi se v drugih ozirih razlikovali.« »Justice« Bivši minister Frossard zelo ljuto napada v »I u s t i ce* Sovjetijo in zahteva popolen prelom z Moskvo. Za njega ni nobenega dvoma, da je Stalin ki je »nečloveški Georgijec in jx>doben Ivana Groznemu pahnil Evropo v vojno samo za to, da bi pripravil zmago komunizma*. Boljše je — piše Frossard — da ima Francija odkrito bolj-ševiško Sovjetijo proti sebi, kakor pa bi jo hinavsko imela za sebe. Francija ne bo pripravlja a poti boljševizma v Evropo, ampak prepušča to drugim državam. Silno odobravanje je našel v francoskem časopisju ponovni poziv angleškega vojaštva pod orožje. Francozi vidijo v tem najučinkovitejši odgovor na nemško propagando, ki trdi, da se Anglija vojskuje s francosko krvjo. »Matin« pise: »Angleška vojska je odgovorila nemški propagandi kakor e bilo treba. 2e v prvih mesecih vojne naraščajo njene čete do onega števila kakor so med svetovno vojno stale v Flandriji in v Artois. Vladimir d'Ormesson v Figaro« piše, da morata Anglija in Francija učinkovitejše podpreti Finsko. »V Finski gre za našo stvar. Njena borba je naša borba, njena bramba proti barbarskemu nasilju je tudi naša fronta. Neumno je, ako delamo preveliko razliko med Nemčijo in Sovjetijo. Sovjetski neuspehi na Finskem so pokazali izredno šibko točko v sistemu, ki se bori proti nam. So- vražnika je torej treba zagrabiti na tej njegovi slabi točki. Ako so Finci z angleško in naso pomočjo mogli vreči nazaj sovjetske čete, zakaj ne bi mogli z našo pomočjo zasesti Murmanska in korakati na Leningrad. Zasedba Leningrada bi potresla sovjetsko zgradbo, da bi se odinev čutil na Kavkazu in na Vladivostoku.« Ali se bo Nemčiji posrečilo da spravi Italijo in Sovjetijo Italijo in Sovjetsko Rusijo, ki zavzemajo vedno večji obseg. To potrjuje amsterdamski dopisnik » D a i 1 y T e 1 e g r a p h a «. Nemški tisk je dobil tozadevna navodila ter je že pričel objavljati članke,' v katerih pisci trdijo, da med Sovjetsko Rusijo in Italijo ni nobenih večjih nasproLStev. Opažati pa je da nemška diplomacija z vidnim nemirom gleda na bodočnost Sovjetske Rusije, ki se po pisanju angleškega lista pripravlja na napad na Romunijo, da po porazih na Finskem opraviči velike žrtve in vzpostavi zopet svoj prestiž. Medtem ko je preteklo jesen nemški državni kancler Hitler v svojih govorih stalno poudarjal sovjetske in nemške interese na Balkanu in m mnogo govoril o interesih Italije, se danes zopet interesi Italije na Balkanu stalno omenjajo, medtem ko se interesi Sovjetske Rusije postavljajo šele na drugo uitSiO. mevanju nemških uradnih krogov ne bo treba bati Italiji, da bi se križali njeni interesi s sovjetskimi. Sovjetska Rusija in Italija, tako izjavljalo v Berlinu, morata pestaviti zapadnim velesilam konkretne politične zahteve, ki bodo tem lažje izvedljive, če sc obe velesili zedinita. Seveda je zelo dvomljivo, če bodo berlinski nasveti naleteli v R:mu na kakšen odmev, ker je italijanski zunanji minister grof Ciano odločno potegnil črto med itahianskim fašizmom in moskovskim komunizmom. Nov ameriški kardinal Washington, 4. jan. AA. Apostolska delegacija je sporočila, da je sv. oče Pij XII sklenil imenovati za kardinala in nadškofa v Čikagu msgr. Samuela. Škofija Čikago šteje nad milijon vernikov. Pravilniki za V razmeroma kratim času po objavi novih davčnih zakonov smo dobili tudi že pravilnike za izvrševanje nove davčne zakonodaje. Predvsem so izvršene potrebne izpremembe v pravilniku za neposredne davke, v taksnem in pristojbinskem pravilniku ter je izdan tudi pravilnik za izvrševanje uredbe o odpisu zaostankov na koncu leta 1937, odnosno 1939. Iz pravilnika o neposrednih davkih posnemamo še naslednja določila: Cilede podjetij z od-cepki (ogranki določa pravilnik, da se tem podjetjem ugotavlja osnova po odredbah čl. 58 a zakona, glavni obraz z vsemi odcepkl predstavlja en davčni predmet. V takem primeru se davčna osnova ugotavlja pri oni davčni upravi, ki je pristojna za glavni obrat. Poslovne knjige Glede zavezancev z nad lOO.nnO din osnove, odnosno nad dva milijona din prometa določa tudi pravilnik, da morajo voditi poslovne knjige. Novi davčni zavezanci morajo voditi poslovne knjige od prvega dne poslovanja. Sedanji davčni zavezanci iz te skupine, ki dokažejo, da doslej niso vodili rednih poslovnih knjig, morajo knjige voditi po-čenši s 1. januarjem 1940. te sedanji davčni zavezanec iz točke 1 in 2 čl. 53 a zakona trdi, da doslej ni vodil poslovnih knjig, davčna oblast pa osnovi podatkov, zbranih pri oblasti, ki je pristojna za overjanje in taksiranje knjig ali na osnovi drugih zbranih podatkov, posumi v verodostojnost te trditve, more ta oblast z uporabo čl. 148 zakona izvršiti preiskavo poslovnih prostorov in stanovanja davčnega zavezanca iu vseh drugih prostorov in krajev, kjer bi se mogle po njeni oceni nahajati poslovne knjige. Ce se ugotovi, da je tak zavezanec vodil poslovne knjige, ga bo davčna uprava kaznovala po čl. 53 a zakona, s tem pa davčni zavezanec še ni rešen kazenske odgovornosti po čl. 142 in 142 a zakona. Davčnim zavezancem iz člena 53 zakona se more ugotoviti davčna osnova na tri načine: 1. po poslovnih knjigah, 2. če poslovnih knjig ne vzame za verodostojne, s primerjavo s podobnim podjetjem, kateremu je osnova ugotovljena po knjigah, iu končno 3. po prosti oceni. 7.n prva dva načina je pristojna sama davčna oblast, za 3. način pa davčni odbor. Davčna oblast ni priniorana sprejeti poslovne knjige kot polnopravni dokaz, če smatra z ozirom na obseg poslovanja obrata, lokalne in splošne gospodarske prilike in druge relevantne okolnosti sumi, da v knjigah ni knjižen ves dohodek davčnega zavezanca. Ce ugotavlja dohodek davčni odbor, potem mu je prepuščena svobodna ocena. V takih primerih se odboru ni treba držati predpisov o odbitnih postavkah itd. Pravico svobodne ocene ima tudi re-klainacijski odbor. Ker daje zakon davčnemu, oziroma reklamacijskeniu odboru pooblastilo za svobodno oceno, pada breme protidokaza na davčnega zavezanca. Minimalni davek se odmerja onim zavezancem, ki zaradi izgube nimajo davčne osnove ali katerih osnovni davek z dopolnilnim znaša manj kot minimalni davek. Pavšaliranje obrtnikov O tem pravi pravilnik še tole: Ker je mnogo malih obrtnikov, ki porabljajo majhne stroje, ne dosegajo pa večjega dohodka od onih obrtnikov, ki delajo 7. enim ali dvema pomočnikoma. V tem primeru ne bi bilo v soglasju z intencijami zakona, če bi se tem obrtnikom osporavala pravica do pavšali ran ja. Kot stroji majhne pogonske moči se računajo stroji na pogon do dveh konjskih sil, odnosno do največ 1.5 kilovata s potrošnjo do največ 1000 kilovatnih ur letno. Pavšalno pridobnino plačujejo mali obrtniki tuda v teh primerih: a) če delajo brez pomočnika, pa s stroji na pogon do 2 ks., odn. do 1.5 kilovata letno z letno porabo do 1000 kilovatnih ur; b) če delajo 7. 1 pomočnikom in s stroji na pogon do 1 ks., odn. do 0.736 kilovata in letno potrošnjo do 500 kilovatnih ur. Ne smatra se, da se bavijo z drugim pridobitnim delom mali obrtniki, ki kot neobhodno dopolnilo k lastnim proizvodom prodajajo tudi nabavljeno blago v neznatnih količinah (n. pr. pri čevljarjih: vezalke, mast za čevlje itd.). Ker taka prodaja predstavlja nujno dopolnilo stroke, pa^ je postranskega pomena, je treba to odredbo upoštevati tudi pri drugih obrtnikih pri ugotavljanju, ali spadajo v prvo ali drugo skupino čl. 42 zakona. Skupine obrtnikov. Obrtniki, ki pridejo v poStev za plačilo pav-Salne pridobnine, so razdeljeni v naslednje skupine (kategorije): 1. skupina: lončarji, kovači in podkovači, ple-tilci košar, sitarji, rešetarji, kolarji, izdelovalci karoserij, brodski tesarji, sodarji, parketarji, modelarji v lesu, izdelovalci pip, jermenarji in sedlarji, izdelovalci tovornih naprav, ščetkarji, vrvarji, li-čilci voz, pozlatarji pohištva in izdelovalci okvirjev, krojači perila, krojači narodnih nošenj, brivci, frizerji in vlasuljarji, svečarji, izdelovalci voska, me-dičarji, ličilci, sobni slikarji, obrtni slikarji industrijskih izdelkov, izdelovalci ščipalk, izdelovalci podpetnikov za obutev, metlarji, tolčenje in pra-ženje kave, izdelovalci bičev, popravilo gumijaste obutve, pedikerji, pranje in likanje perila, umetno krpanje tkanin, izdelovalci ažurja in okraševalci grobov. V 2. skupino spadajo: keramičarji, pečarji, steklarji in steklorezci, nožarji in brusači pil, ključavničarji, stavbeni ključavničarji, ključavničarji za pohištvo, izdelovalci tehtnic, mizarji, modelni mizarji, strugarji. lesorezci, kožarji, pozamenterji, izdelovalci vrvic in trakov, tapetniki voz, vozno-sedlarski in lakirarski obrt, tapetniki in dekora-terji, predilci in tkalci, proizvajalci pletenega blaga (nogavic, trikotaže itd.), krojači moških oblek, krojači ženskih in otročjih oblek, klobučarji, izdelovalci čepic, narodnih kap in fesov, kožuharji in modisti, slaščičarji, izdelovalci bonbonov, slado-ledarji (brez od|irtega lokala), krovci, maserji, izdelovalci otročjih igrač, izdelovalci predmetov iz žice (žebljev, žičnih vrvi itd.), izdelovalci mlinov za mletje kave, izdelovalci zavor za dvigala, avto-geni varilci, izdelovanje verig, izdelovalci valjanih predmetov, vlačilci volne, vezilje, izdelava ažurja, črtežev za ročna dela, izdelovalci čipk in zastorov. izdelovalci lustrov iz svilene tkanine, proizvajalci kravat, sukanca, izdelovalci vreč, izdelovalci robcev, izdelovalci kleja, izdelovalci gumijastih vrvic. V 3. skupino spadajo: brusači stekla, steklo-grnverji, izdelovalci ogledal, slikarji porcelana, lajance, izdelovalci mozaičnih del, puškarji, stroj- davčne novele ni ključavničarji, izdelovalci izdelkov iz pletene žice, instalaterji vodjih, kanalizacijskih in plinskih naprav, kotlarji, livci kovin, zvonolivarji, pasarji, kovinostrugarji, cizelerji, brusači kovin, izdelovalci kovinske galanterije, izdelovalci lustrov, izdelovalci otroških vozičkov, zlatarji, izdelovalci nakitov in predmetov iz kinasrebra, modelarji v kovinah, galvanizerji in galvanoplastičarji, mehaniki, mehaniki precizne mehanike, avtomehaniki, izdelovalci medicinskih in kirurških instrumentov, aparatov in orodja, urarji, izdelovalci glasbenih instrumentov, izdelovalci predmetov iz rogovine in kosti ali galalita, kiparji v kamenu, lesu, sadri itd., izdelovalci torbic, kovčegov in usnjene galanterije, knjigovezi in izdelovalci kartonaže, barvarji (tkanine preje) in kemični čistilci, izdelovalci steznikov in pasov, izdelovalci umetnega cvetja, per-janic iu okraskov, izdelovalci vencev, buketov in aranžinanov iz prirodnega cvetja, izdelovalci bu-reka, orijentalski slaščičarji, milarji, izdelovalci predmetov iz cementa in umetnega kamena, lastniki manjših klesarskih obrtov, polagalci tlakov in plošč, štukaterji in gipsarji, lastniki manjših zidarskih obrtov, lastniki manjših tesarskih obrtov, izdelovalci glavnikov, sirarji, izdelovalci preprog, vuikanizerji, izdelovalci in popravljalci gumijastega blaga. V 4. skupino spadajo: graverji, pečatorezci, metalografi, emajlerji, rezbarji not, ainalgamerji, rokavičarji, bandažisti, izdelovalci ortopedskih predmetov, izdelovalci dežnikov, sončnikov, krz-narji, barvarji krzna, usnja in perja, kozmetiki za nego lica in telesa, izdelovalci kozmetike in dišečih sredstev, črevarji, tiskarji, črkollvarji, cinko-grafi, silografi, litografi, fotografi, instalaterji parne, zračne ali vodne kurjave, elektroinstalaterji, elektromehaniki, radlomehaniki, zidarji-mojstri, tesarji-mojstri, kleparji-mojstri, studenčarji, izdelovalci prešanih predmetov in izdelovalci vrečic in kuvert iz papirja in ostala papirna konfekcija. Oprostitve zadrug. Novi zakon o gospodarskih zadrugah predpisuje tudi določila o davčni oprostitvi zadrug. Novi pravilnik zato navaja vsa ona določila tega zakona, ki so važna z davčnega stališča. Zaporne kazni Nova zakonodaja je uvedla tudi zaporno kazen za posebno težka kazniva dejanja. Da je za to dan predpogoj, mora znašati vsota, za katero je bila država izpostavljena škodi, višja kot 10.000 din, poleg tega se mora dejanje samo vršiti pod gotovimi okolnostmi. Samostojua zaporna kazen more znašati največ dve leti, kot merilo za višino kazni pa eiuži višina davka, za katero je bila država s kaznivim dejanjem izpostavljena škodi. Stroške nosi obsojenec, odn. njegovi nasledniki, višino teh stroškov pa mora finančno sodišče izrecno ugotoviti za vsak posamezni primer v sami razsodbi. Razsodba o zaporni kazni se objavi na strošek obsojenca v dnevnikih, ki izhajajo na področju odnosno drugostopne davčne oblasti. Za kazniva dejanja, narejena iz grobe nemarnosti, je odrejena denarna kazen do 300.000 din, vendar ne more hiti višja kot vsota, za katero je bila država s kaznivim dejanjem izpostavljena škodi. Poleg kazni mora obsojenec plačati tudi redno prikrateni davek. Oni, ki je ovadil, pa je bil sam udeležen v kaznivem delu, katero je prijavil davčni oblasti, prodno je ona za to zvedela, nima pravico na ovad-nino, toda ker je s prijavo ustvaril zakonu odgovarjajoče stanje, ne bo kaznovan zaradi udeležbe pri tem delu. Novo je določilo, po katerem ima izsledovalna davčna oblast pravico, da v kazenskem postopku izvrši vpogled ne samo v poslovnih prostorih obtožene osebe, ampak tudi v njegovem stanovanju kakor tudi v stanovanjih in poslovnih lokalih in na drugih krajih pri vseh osebah in podjetjih, ki so s predmetno krivdo v zvezi, da bi vpogled pri njih bil koristen za ugotovitev pravega stanja dejstev. Za tak vpogled morajo preiskovalni organi imeti poseben odlok preiskovalne oblasti, katerega morajo pokazati osebi, pri kateri se ima vršiti vpogled. Kazen za davčna kazniva dejanja izreka z razsodbo finančno sodišče, ki se osnuje v začetku koledarskega leta pri vsaki drugostopni davčni oblasti. To sodišče tvorijo: starešina drugostopne davčne oblasti kot predsednik, 1 sodnik okrožnega sodišča v sedežu drugostopne oblasti, katerega po prošnji iste oblasti odredi predsednik sodišča in 1 diplomiran pravnik, katerega izbira davčna drugostopna oblast iz vrst davčnih zavezancev na svojem področju. Važno je tudi prehodno določilo zadnjega člena pravilnika, ki pravi: Ce davčni zavezanec iz čl. 53 zakona pokaže davčnim oblastem poslovne knjige v svrho odmere pridobnine za 1940 in prihodnjega davčnega leta, se podatki iz teh knjig ne bodo porabljali v svrho kaznovanja ali odmero davka za davčna leta, ki so bila pred 1940. * Konferenca zbornic zaradi davkov V četrtek je bila seja predsedstva Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, na kateri so razpravljali tudi o davčni zakonodaji. V zvezi s tem bo dne 17. januarja 1940 v Ljubljani interna strokovna konferenca trgovinskih in industrijskih ter skupnih zbornic iz Ljubljane, Zagreba in Belgrada. Zanimivo je, da pri tej konferenci sodelujeta tudi zagrebška Trgovinska in Industrijska zbornica, ki sta se svojčas odpovedali udeležbi na konferencah zbornic iz vse države. Borze Dne 4. januarja 1940. Denar Nemška marka 14.70—-14.90 Ameriški dolar 55,— Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 3.556.825 din, na belgrajski borzi 6.5 milij. din. V efektih je bilo na belgrajski borzi prometa za 0.5 mliij. din, Llubliana — nradni te?a1i London 1 funt . . . . . , i 174.40^- 177.60 Pariz 100 frankov 98.55— 100.85 New York 100 dolarjev . , , , 4424.37—4484.37 Ženeva 100 frankov . > j ? » . 995,—1005.— Amsterdam 100 gold. , , , . > 2355.-2393— Bruselj 100 belg. . . , i , , , . 744.— 756— Llubliana — svobodno tržišče London 1 funt . » , » » . , 215.46— 218.66 Pariz 100 frankov 121.81— 124.11 Newyork 100 dolarjev 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov ...... 1228.35—1238.35 Amsterdam 100 gold. , . , . , 2908.97—2946.97 Bruselj 100 belg . a . 8 , , , 919,01— 931.01 Liubljana — zasebni kliring Berlin 1 marka <■»•.,.< 14.70—; 14.90 Zagreb — zasebni kliring Salun 100 drahem 32 365—33.065. Belgrad — zasebni kliring Solun 100 drahem 32.15—32.85. Sofija 100 din 90 denar. Curih. Belgrad 10.—, Pariz 9.97, London 17.60, New York 445-9375, Bruselj 75.—, Milan 22.50, Amsterdam 237.25, Berlin 178.50, Stockholm 106.20, Oslo 101.37, Kopenhagen 86.10, Sofij a 530, Budimpešta 79, Atene 335, Carigrad 3.50, Bukar°šta 3.30, Buenos-Aires 100. Vrednostni papirji Vojna škoda; v Ljubljani 424—427 v Zagrebu 425 blago v Belgradu 420—421 Ljubljzana. Drž. papirji: 7% investic. posojilo 98—99, agrarji 52—54, vojna škoda promptna 424— 427, begi. obveznice 75—76, dalm. agrarji 69.50—71, 8% Bler. pos. 96—97, 7% Bler. pos. 86.50—87.50, 1% pos. Drž. hip. banke 98—99, 7% stab. posojilo 97—99. — Delnice: Nar. banka 7.600—7.700, Trboveljska 230—235. Zagreb. Držav ni papirji: 1% invest. posojilo 99 blago, agrarji 51 blago, vojna škoda promptna 425 blago, begluške obveznice 74 blago, dalm. agrarji 69.50 blago, 4% severni agrarji 51—52 (52), 6% šumske obveznice 69 blago, 8% Blerovo posojilo 96.50 blago, 7% Blerovo posojilo 87.50 blago. — Delnice: Narodna banka 7.700 denar, Priv. agrarna banka 194 blago, Trboveljska 230— 235, Sladk. tov. Osijek 125 denar, Osj. livarna 167.50 blago. ffcjgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98 denar, vojna škoda promptna 420—421 (420), begluške obveznice 74—74.50 (74.50), dafrfi'. agrarji' 68.50^69.50 4% severni agrarji 50.25— 51 (51), 6% šumske obveznice 68—69, 8% Blerovo posojilo 95.75—97.50, 7% Blerovo posojilo 86— 86.50 (86.25), 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar. 2itnl trg Novi Sad. Pšenica bačka okolica Novi Sad, sremska in slavonska 193—195, gornje bačka 194— 196, bačka ladja Tisa 197—199. — Koruza bačka nova 114—115, stara nespremenjena. — Moka: bačka in banaška Og Ogg 290—300, št 2: 270—280, št. 5: 250—260, št. 6: 240—250, št 7: 200—210, št. 8: 130—135. Sremska in slavonska Og Ogg 285—295, št. 2: 265—275, št 5: 245—255, št. 6: 225—235, št. 7: 195—205, št. 8: 130—135.. Ostalo neizpremenjeno. Tendeca stalna. Promet slab. Cene živine in kmetijskih pridelkov Ljubljana (mesto), dne 3. januarja 1940. Voli I. vrste 6—6.50, II. vrste 5—5.50, III. vrste 4—4.50, telice I. vrste 6—6 50, II. vrste 5—5.50, lil. vrste 4—4.50, krave I. vrste 4—4.50, II. vrste 3.50—4, III. vrste 2.50—3, teleta I. vrste 6—7, II. vrste 6, prašiči domači špeharji 9—9.50, prašiči — sremski špeharji 10,50—11, prašiči pršutarji 8—8.50 za kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 12, zadnji del 14, 11. vrste prednji del 10, zadnji del 12, III. vrste prednji del 8, zadnji del 10, svinjina 17—. 18, slanina 16—18, svinjska mast 21—22, čisti med 18—21, goveje surove kože 12—15, telečje surove kože 16, svinjske surove kože 10—14 za kg. — Pšenica 2.45. ječmen 1.95—2, rž 1.95—2.15, oves 2—2.30, koruza 1.85—195, fižol 5.25—7, krompir 1.50—2, seno 0.70—1, slama 0.30, jabolka 1. vrste 6, II. vrste 4, III. vrste 3, hruške I. vrste 7, II. vrste 4, pšenična moka 3.50—4, koruzna moka 2.40— 2.50, ajdova moka 4.50—6 za kg. — Bukova drva 100—110 za kub. meter, jajca 1—1.50 za komad, mleko 2.25—2.50 za liter, surovo maslo 28—34, čajno maslo 34—40 din za kg — Navadno mešano vino 8—10, finejše sortirano vino 12—18 din za liter. Kranj, dne 2. januarja 1940. Dogon: 34 volov, 21- krav, 16 telet,1 bik, 56 svinj in 70 prašičev. Prodanih je bilo 17 volov, 12 krav, 16 telet, 1 bik, 40 svinj in 43 prašičev. — Cene živine: voli 1. vrste 6.25 din, II. vrste 6, III. vrste 5, telice 1. vrste 6.25, Ii. vrste 6, III. vrste 5, krave I. vrste 5.50, II. vrste 5, III. vrste 4, teleta I. vrste 8, II. vrste 7.50, prašiči špeharji 11—12, prašiči pršutarji 10—11 za kg žive teže. Mladi pujski 7 do 8 tednov stari 150— 260 din za glavo. — Goveje meso I. vrste 14, II. vrste 12, 111. vrste 10, svinjina 14—18, slanina suha 24—28, svinjska mast 21—22, čisti med 24—26, neoprana volna 26—28, oprana volna 36—40, goveje surove kože 14—16, telečje surove kože 18, svinjske surove kože 12—13 din za kg. — Pšenica 2.75, ječmen 2.50, rž 2.50, oves 2. koruza 1.75, fižol 6—7, krompir 1.50, lucerna 18 50, seno 1.25, slama 0.75, jabolka I. vrste 6.50, II. vrste 5, III vrste 4, ržena moka 4, koruzni zdrob 3.50, pšenična moka 3.50— 4, koruzna moka 2.50, ajdova moka 4—6.50 za kg. — Drva 110—115 za kub. meter, jajca 1.50 za komad, mleko 2.25—2.50 za liter, surovo maslo 34— 36 za kilogram. Cene kmetijskim pridelkom Ptuj, dne 1. januarja 1940. Črna pšenična moka 2.75 do 3 din, bela pšenična moka 3.50—3.75, govedina 7—11, teletina 9—12, svinjina 5—12, svinjska mast 22, sveža domača slanina 16, sveža hrvatska slanina 17, prekajena slanina 22, fižol 6, krompir 1.25, sladko seno 1—1.25, slama 0.30 in ječmen 2 din za kg. Mleko 1.50—2 din za liter in jajca 10 komadov 10—12.50 din. 1IaXmi -/.L.m (L» loi sacree) francoska filmska umetnina. Danes je v kino Matici pre-tfCCHI ZSKOn miera in krstna predstava v Jugoslaviji — tega najnovejšega Francoskega filma, ki je po vsej Franciji vzbudil pravo družabno revolucijo. Saj pa ni čudno, ker film obravnava enega najvažnejših današnjih problemov, ki ogroža tako družinsko kakor družabno življenje — »ločitev zakonov«. Zakonci se nepremišljeno in nepreudarno ločujejo, ne da bi pri tem zadosti upoštevali posledice, katere morajo po nedolžnem preživljati njihovi otroci. Zagrenjena imajo taki otroci tudi otroška kakor mladostna leta. V filmu »Večni zakon«, ki je po romanu slavnega Tristana Bernarda, so se mlada dekleta v nekem odličnem francoskem penzionatu, ki so bila po večini otroci ločenih staršev, na pretresljiv način organizirala, da tako v bodočnosti preprečijo ločitve in razdore v družinskem življenju. — Opozarjamo na današnjo veliko premiero tega odličnega filma v kino Matici. Stanje Narodne banke 31. dec. 22. dec. 31. dec. 1938 1939 1939 1.909.6 1.988.2 1.9S8.4 643.5 745.6 731.0 330.0 313.9 317.5 1.707.7 2.092.1 2.085.2 63.6 78.1 133.1 258.8 403.5 403.5 1.627.7 1.628.7 1.633.3 — 1.034.5 1.392.1 2.147.4 2.633.3 2.583.3 6.920.7 9.291.1 9.697.9 33.1 77.5 52.6 1.080.0 957.4 899.0 9.80.1 789.8 766.5 ,30.0 100.0 100.0 232.6 332.6 339.9 Zadnji izkaz Narodne banke za lansko leto (za 31. december 1939) kaže naslednjo sliko (v milij. din, privzeli smo za primerjavo še zadnji izkaz za leto 1938 ter izkaz za 22. december 1939): Aktiva: podlaga devize kovanci menična posojila lombardna posojila vredn. papirji prejšnji predujmi drž. posebni predujmi razna aktiva Pasiva: bankovci v obtoku drž. terjatve žirovni računi razni računi obveznosti z rokom razna pasiva Od 22. do 31. decembra so nastopile znatne izpremembe v izkazu, ki so v najožji zvezi z najvažnejšim plačilnim terminom v letu, t. j. z ultiniom decembra. Predvsem vidimo, da je država za svoje potrebe št nadalje znatne vsote, zlasti na osnovi eskonta bonov narodne obrambe, katera vsota se je zvišala od 202 na 558 milij. din v 9 dneh. Predujmi ministrstvu financ po dveh lanskih uredbah so dosegli skoro najvišjo zakonito možnost. V manjši meri se je pojavila potreba zasebnega trga po denarju, kar vidimo iz naraščanja meničnih, še bolj pa lombardnih posojil. Velike potrebe države in zasebnega gospodarstva so imele za posledico veliko povečanje obtoka bankovcev, ki je narastel v zadnjim decembra za nad 400 milij dinarjev na skoro 9.7 milijarde dinarjev. Povečanje obtoka bankovcev za ultimo decembra je vidno tudi v vseh drugih državah in ni to osamljen pojav. Plačilni promet s Francijo Kot znano se od 1. januarja 1940 ne dajejo več dovoljenja za nakup deviz, ki naj služijo za plačilo uvoza iz Francije. Zaradi nove pogodbe s Francijo se bo del našega izvoza razvijal na kompenzacijski podlagi, drugi del izvoza pa bo šel za plačilo obresti naših papirjev v Franciji. Naši izvozniki blaga v Franciji bodo dobivali v bodoče za svoj izvoz dinarje. Pri Narodni banki bodo dobili za izvoženo blago 60% vrednost blaga v dinarjih v breme kompenzacijskega računa, ostalih 40% pa bo tudi izplačevala Narodna banka in sicer na račun porterskih dinarjev, katere bo naša država vlagala na poseben račun pri Narodni banki. Tečaj za obračunavanje za prvi del prejemkov, t. j. 60% se bo obračunal po prostem dnevnem tečaju francoskega franka na naših borzah. Ce je vrednost blaga fakturirana v neki drugi valuti, se bo najprej obračunavala v franke po dnevnem prostem tečaju, nato pa v dinarje. Tečaj za ostalih 40% izvoženega blaga bo nekoliko višji. Toda razlika med prvim in drugim tečajem ne bo za vse predmete enako. Za neka tere predmete bo tečaj porterskih dinarjev višji, za druge manjši, kar bo v zvezi z rentabilnostjo našega izvoza v Francijo po predmetih. To pomeni torej tudi premiiranje izvoza. Podroben predlog za to bo izdelal Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Nadalje poročajo iz Belgrada, da ostanejo še nadalje v veljavi nekatera določila o preniiiranju izvoza s transfernimi dinarji. Naš izvoz do 31. decembra 1939, bo plačan z devizami, v bodoče pa na že navedeni način. V svrho izvedbe bo pri deviznem ravnateljstvu stvorjen poseben odsek, ki bo vodil novi plačilni promet. Posebej poročajo, da se bo izvoz lesa in konoplje glede plačil vršil izključno po računu porterskih dinarjev. Glede uvoza iz Francije je omeniti, da je uvoz še nadalje vezan na predhodno dovoljenje od komiteja za uvoz pri Narodni banki. Urejeno je tudi vprašanje plačilnega prometa s francoskimi kolonijami. Plačilni promet s kolonijami se bo vršil po klirinškem sistemu. V ta namen bo vpostavljen posebni, kolonijalni kliring, ki bo opravljal plačilni promet v trgovini z vsemi francoskimi kolonijami. * Železniški tečaji v januarju 1940. Od 1. januarja 1940 veljajo na naših državnih železnicah naslednji tečaji: holandski goldinar 24, nemška marka 17.90, zlati frank 14.50, madžarski pengo 12.85, švicarski frank 10.10, poljski zlot 8 40, italijanska lira 2.3, češka krona 1.53, belgijski frank 1.50, francoski frank 1.15, bolgarski lev 0.55, grška drahma 0.38 in romunski lej 0.35 din. Premiiranje izvoza eterskih olj s transfernimi dinarji. Na predlog odbora za izvoz je devizni odbor pri Narodni banki sklenil, da se lista proizvodov, ki se premiirajo s transfernimi dinarji, razširi na eterska olja iz brina, igličarjev, lovorja, rožmarina, kadulje, pelina in lavendla (po uvozni car. tar. št. 256). Vrednost izvoza teh predmetov v ne-klirinške države se bo plačevala v transfernih dinarjih do 25% vterjanega zneska v svobodnih devizah. Uporaba transfernih dinarjev se bo začela za izvoženo blago s 1. januarjem 1940. Zvišanje glavnice. Javna skladišča v Sisku zvišuje glavnico Dosedanja glavnica znaša 0.45 milijonov dinarjev. Bata v lanskem letu. Po pisanju tednika »Borovo« so znašale skupne investicije Batinih podjetij v Borovem 215.3b7.000 din Leta 1938 je Bata izplačal na mezdah 90.4 (1937 72.0), na davkih pa 49.4 (42.9) milij. Nadalje posnemamo, da je bilo te dni izvoženih po Bati nad 250.000 parov obutve v Severno Ameriko, Azijo in Afriko. Še pred leti smo uvažali obutev, sedaj pa jo že izvažamo. Občni zbori selekcijskih organizacij v 1. 1940. Zveza selekcijskih organizacij za sivopšenično govedo v Sv. Juriju pri Celju je na svoji seji dne 28. novembra t. 1. določila naslednji vrstni red občnih zborov: Dne 21 januarja ob 9 dopoldne v Dolu pri Hrastniku, dne 28. januarja ob 9 dopoldne v Ponikvah dne 2. februarja ob 9 dopoldne v Spi-taliču, dne 4 februarja ob 9 dopoldne v Oplotnici in v Planini, dne 11. februarja ob 9 dopoldne v Laškem, dne 18. februarja ob 9 dopoldne v Šmarju pri Jelšah, dne 18. februarja ob 15 popoldne v Zi-biki, dne 25. februarja ob 9 dopoldne v Vojniku in v Zrečah, dne 3. marca ob 9 dopoldne v Št Juriju in v Sv. Lenartu nad Laškem, dne 10. marca ob 9 dopoldne v Vitanju in Jurkloštru. dne 17. marca ob 9 dopoldne v Sv. Križu pri Rogaški Slatini in v Sevnici m dne 31. marca ou 9 dopoldne v Konjicah in v Dramljah. O K. Z. in nasa Izseljenstvo narodna zgodovina Z radovednostjo so gotovo naši izseljenci odprli letošnji zadnji zvezek dr. Malove »Zgodovine slovenskega naroda«, ki jo je izdala Družba sv. Mohorja, in prelistali tiste strani, kjer so pričakovali poročila o izseljenstvu in, pri poglavjih o ustanavljanju naše države, o sodelovanju izseljen-stva pri tem delu. Res je pisatelj pisal vsa ta poglavja zelo zgoščeno, ker to še ni prava zgodovina, Vendar pa bi ne bil smel prezreti tudi teh dveh stvari. Izseljenstvo je gotovo največji in najznačilnejši pojav sedanje naše dobe, ko se nam je v nekoliko desetletjih izselila šestina naroda in se razkropila po širnem svetu skoro po vseh večjih državah in vseh delih sveta. Danes tega velikega dogodka v naši zgodovini še ne moremo pravilno vrednotiti v vsej njegovi pomembnosti za naš narodni razvoj, tudi ne vpliva in posledic, ki so sledile temu velikemu pojavu za naše notranje narodno življenje. Vse to se bo pokazalo šele v letih, ko bo vse to postala res zgodovina, in bodo to zanamci presojali iz daljave časa. Izseljenstvo so imeli več ali manj skoraj vsi drugi evropski narodi skoraj v istem času kot mi. Toda, ako gledamo na to, kako so ta pojav naše dobe razumevali drugi narodi in kako mi Slovenci, moramo priznati, da se ga naš narod ni prav nič zavedal in je šel dolga leta mimo njega, kakor bi to ne bil nikak pojav. Stotisoči so mu bežali v tujino, pa se za to ni prav nič zmenil, dasi je bilo to zanj isto, kakor če bi se telesu odprla glavna žila odvodnica in bi se iz rane vlila življenjska kri v mogočnem curku. Prav nič se nismo zavedli, da je to pomenilo za naš narod življenjsko nevarnost. To dejstvo gotovo ni častno za našo dobo. Tega greha ni noben drugi sebe zaveden narod storil. Zgodovina nas bo v nekoliko desetletjih brez dvoma zelo obsojala, da v velikem času nismo razumeli svoje dobe in se tako ne zavedli svojih dolžnosti, ki nam jih je nalagala. To je gotovo velika tragika, kakor je tudi tragika to, da tako malo občutimo tudi drugo, še strašnejšo rano, ki nam jo je zadala naša doba po svetovni vojni, ko smo bili razsekani na kosce mi, tako majhen, da, skoraj najmanjši narod v Evropi. Visoko milijonski narodi čutijo bridko izgubo že vsake posamezne kapljice svoje krvi. Mi, tako majhen narod, pa ne občutimo izgubo polovice svoje krvi. Ko bi nam kdo odsekal že samo roko ali nogo, pa bi mi te strašne rane ne občutili, je samo dvoje mogoče: ali smo že mrtvi ali pa v popolni nezavesti. Če ta primer porabimo za obe strašni rani, ki nam jih je zadala naša sedanja doba z izgubo nad štiristotisoč izseljencev in z nad sedemstotisoč zamejnimi izgubami, presodi vsak sam zase, kaj to pomenja za nas in našo narodno zavest. Naravno je tudi, da je velik zgodovinski dogodek naše osvoboditve in našega združenja v eno narodno državo nekoliko zasenčil oba zgoraj omenjena tragična dogodka naše dobe in naš občutek velike bolečine obeh ran nekako znarkotiziral, ublažil. Vendar bi pa naravno na drugi strani moral ravno ta veliki dogodek biti tisti, ki bi v nas zbudil toliko večjo bolečino nad tema dvema velikima izgubama in bi nas moralo toliko bolj boleti, da skoraj polovica našega naroda ne more biti deležna naše sreče in našega veselja nad našo svo-i bodo in našo državo. Ravno ta dogodek bi moral v nas zbuditi toliko večjo zavest toliko večje dolžnosti in toliko večje naloge, katere imamo do te nesrečne polovice naroda in do sebe. Ako bi nas bilo skupaj v novi državi skoraj tri milijone, bi nekaj pomenili. Kaj pa pomenimo, če nas je pa samo nekaj nad en milijon, ostal polovica pa nam poginja izven naših meja po širnem svetu in se nam vtaplja v tujih morjih? Ali nismo v nevarnosti, da z njimi poginemo tudi sami? Pa še tole: Naš narod v tujini ni ostal mrtev, temveč živ organizem, ki je po raznih delih in državah sveta razvil svojo posebno, ivojsko zgodovino, ki je pa vendar samo del naše skupne narodne zgodovine. Vse, kar so naši na tujem naredili velikega, in tega ni malo, je naše skupno narodno bogastvo, in je — to smelo trdimo — svetla točka naše narodne zgodovine. Vzemimo samo ogromno pionirsko delo, katero je izvršil naš narod v najmogočnejši državi sveta, v USA, od Barage do zadnje delavske žuljeve roke, ki je pomagala ustvarjati in polagati temelje gospodarski stavbi te mogočne države. Tega dela mi ne smemo in moremo, če smo sebe zavedni narod, nikomur dati, zapraviti, temveč ga čuvati kot svoj dragocen zaklad, svoje bogastvo, ki nam lahko v kakem zgodovinskem trenutku donese ogromne koristi. Dogodki na Finskem nam to nazorno pojasnijo. Samo pet sto tisoč jih je v Ameriki, torej samo nekoliko več kot nas Slovencev. Smelo trdimo, da so za Ameriko naredili manj, kot mi. Pa je ta narod že za to svoje delo dobil lepo nagrado od USA, da se je ta mogočna in bogata država čutila dolžno se mu oddolžiti in mu priskočiti na pomoč, ko je prišel doma v stisko. Morda zna priti tudi za nas taka ali podobna doba, ko bomo nujno potrebovali enake pomoči, ko bomo lahko ta kapital bogato vnovčili za svoje koristi, morda celo za svoj narodni obstoj. Moder narod gospodari modro ne samo s svojimi materialnimi dobrinami, temveč tudi s svojimi duhovnimi, ki so dostikrat veliko več vredne, kakor pa materialne, ln ravno zgodovinarji so tisti, ki morejo in morajo voditi točen račun o tem našem bogastvu in ga nam morejo ohranjati v svojih delih kakor v hranilni knjižici, in ga stalno ohranjati pred očmi naroda in pred očmi vsega sveta. Če mi sami tega ne bomo storili, kdo drugi bo? Že zato in posebno zato ne bi smel in ne sme noben naš zgodovinar, ki piše o tej naši dobi, mimo tega velikega poglavja naše narodne zgodovine, ne da bi vsega tega krepko ne podčrtal in ga ne vknjižil v svoje delo. Težava in tragika je dalje zopet v tem, da smo zanemarili shranjevati vse dokaze tega našega izseljenskega dela tujini, da nismo ustanovili že pred leti svojega izseljenskega muzeja. Hrvatje imajo v Zagrebu že svoj lepo urejen izseljenski muzej in ga urejujejo že več let nazaj v pisarni »Saveza Iseljeničkih Organizacija«, ki izdaja tudi list »Arhiv«, ki točno podaja te dokaze izseljenskega dela, zlasti onega v Južni Ameriki. Rafaelova družba je bila tista, ki je v naši državi to idejo zamislila in jo predlagala že 1. 1929 na splitskem državnem izseljenskem kongresu, da se naj ustanovi v Ljubljani in Zagrebu. Toda socialno ministrstvo je dajalo za hrvatski muzej dovolj financ nih sredstev, da se je lahko ustanovil in izpopol njeval vsa ta leta, za našega smo pa vsa leta zastonj beračili in prosili, prosili in beračili. Ves slovenski izseljenski muzej pri vsem našem trudu obstoji v eni omari manj pomembnih stvari, ker iz nič je nič. Sedaj se bodo baje tudi naše izseljerfske kompetence prenesle iz Belgrada na našo banovino. Ena izmed glavnih in prvih nalog naše banovine bo, da bo takoj žrtvovala vse, da se ta mu zej izpopolni in uredi tako, da bo tu v Ljubljani tudi naš »narod dokaze hranil« tega svojega velikega bogastva. Zelo nas veseli, da je zamisel Rafaelove družbe o izseljenskem muzeju in njeno delo zanj vzbudila zanimanje za njo vsaj med ameriškimi Slovenci v Clevelandu, kjer so si ustanovili tak izseljenski muzej pri svojem Narodnem domu lani poleti. Za-libog, da se katoliški ameriški Slovenci niso enako zganili v tem smislu in si ustanovili svojega ali pa se vsaj pridružili temu v Narodnem domu Upamo pa, da se bodo sedaj. Sicer je ta muzej tujini in ne bo na razpolago našim zgodovinarjem tu doma. kjer se bodo pisale zgodovine. Vendar hvala Bogu, da se je vsaj kje ustanovil, Pri hodnost bo že poskrbela, da se bo tudi to vprašanje uredilo tako, kakor zahtevajo naše narodne koristi in naša narodna potreba. Desetletno delo Rafaelove družbe za ta muzej res ni našlo razumevanja tu doma, kakor bi ga moralo, ga je pa vsaj v tujini. In to nas veseli. Drugo, kar so izseljenci pogrešali v tej zgodovini, je vsaj kratko poročilo o delu naših jugo- slovanskih izseljencev za našo svobodo in našo državo. Javno si upam trditi, da bi se bila res tudi brez izseljencev ustanovila Jugoslavija. Toda skoraj gotovo pa ne v sedanji obliki in sedanjem obsegu. Zlasti ne vem, kaj bi se bilo zgodilo z nami Slovenci. Slabo smo odrezali pri mirovni konferenci. Pa še slabše bi brez dela in žrtev izseljencev. Da je zgodovinar skoraj molče prešel vse to ogromno delo naših izseljencev, je pa razumljivo, ker med svojimi viri ne omenja tudi velikega in skrajno zanimivega dela Čehinje Pavlove »Zgodovina jugoslov. londonskega odbora«, ki je bilo prevedeno in izdano tudi v hrvaščini, ki pa daje izčrpno poročilo tega odbora, obenem pa tudi sodelovanje naših izseljencev. Pri nas tu doma se vse premalo pozna in ceni to delo londonskega odbora in zato tudi delo izseljencev. Zelo potrebno bi bilo, da bi se to delo prevedlo tudi v sloven- ščino in bi ga čital vsak naš izobraženec. Tam )e marsikaj pojasnjenega, česar se premalo pozna in upošteva danes, kdo je kriv, da smo izgubili naše Primorje, pa tudi, kdo je kriv dvajset tako neplodnih, pa najvažnejših let začetka naše države. Zato bo gotovo sveta dolžnost vseh, ki so med svetovno vojno v tujini opravljali in vodili to slovensko delo, da rešijo zgodovini vse one dogodke ki so povezani s tem delom. V to bi bila poklicana v prvi vrsti dr. Marušič in dr. Vošnjak, ki sta g" vodila Tudi za nas Slovence bi bilo nujno po trebno, da bi se izdajal kak podoben »Arhiv«, kakršnega imajo Hrvatje, če že ne kot samostojna revija, pa vsaj v kaki drugi reviji. Če hočemo biti svoboden narod, moramo kot tak tudi z delom pokazati, da znamo biti res svobodni, da sami skrbimo zase. Če si sami ne bomo pomagali, nam nihče drugi ne bo. Čim preje se zavemo, da reševanje izseljenskega problema ni nič drugega, kakor reševanje našega narodnega obstoja, da smo ga zato dolžni reševati, ne samo par poklicnih reševalcev temveč mi vsi, od učenega profesorja, do zadnjega šolarčka naših ljudskih šol, tem bolje bo za nas. * Sicer je že iz članka samega razvidno, da to ni kritika dr. Malove »Zgodovine Slov. naroda«, ki je lepo delo, vendar se mi zdi primerno pripomniti, da ne bo kakega nesporazuma, da sem hotel v članku povedati samo nekaj misli glede pisave zgodovine o najnovejši dobi. Admiral Byrd plove proti južnemu tečaju Po večnem snegu in ledu se bo vozil s „snežno križarko" Pred nekaj meseci je radovednost vso prebivalstvo od Michiganskega jezera pa do atlantske obale gnala na ceste. Po širnih savanah, gozdovih in gorovju je prihrumelo v deželo velikansko vozilo, ki je bilo bolj podobno trdnjavi kot pa res-nemu prometnemu sredstvu in se je mogočno pomikalo po veliki cesli iz Chicaga proti Bostonu. Prebivalstvo je vedelo, da je to Byrdova »snežena križarka:, ki so mu jo ameriški inženirji iznašli in zgradili nalašč za njegovo najnovejšo ekspedi-cijo na Južni tečaj. Ljudje ob cesti so z začudenjem mogli opazovali domišljijo in iznajdljivost ameriške tehnike. Mimo njih se je pomikala čudna prikazen na štirih velikanskih kolesili, ki so bila visoka po 3 m. Na njih je bil zgrajen velikanski voz, 37 ton težak, 18 m dolg in 6 m širok. Kolesa imajo obroče iz polnega gumija, kar edino daje velikanskemu vozu potrebno elastičnost. Samo gumijasti obroči so težki po 8 centov in jih je mogoče izmenjati le s pomočjo posebnega žerjava. V ospredju voza je nekoliko vzvišena kabina za vozača, ki je precej podobna kabini modernega potniškega letala — Vsako kolo se more vrteti na svoje krmilo, tako da more »snežena križarka« delati zelo ostre ovinke. Poleg kabine za vozača je prostor radijske postaje, kjer so shranjeni tudi zemljevidi. Tu je tudi neka povsem nova naprava, s katero je mogoče preizkusiti trdnost ledu, ne da bi bilo treba zapustiti prijeten in lepo zaprti prostor. Vozilo je namreč namenjeno za pokrajine večnega ledu in ker je težko 37 ton. je pač zelo važno, da vozač more v vsakem trenutku vedeti, kako trdna je podlaga. Pod vozačevo kabino so stroji in delavnica za popravljanje strojev. Poleg tega je tu še , temnica za fotografa in štirje prostori za moštvo! Za opazovanje zvezd in nebesna merjenja so v strehi liVajhne odprtine. V tej drveči pošasti na nafto se bo pet mož odpeljalo na Južni tečaj: ad- miral Byrd, vozač, strojnik, telegrafist in fotograf. Admiral Byrd namerava s tem vozilom oditi z glavne postojanke svoje ekspedlcije proti Južnemu tečaju, kjer se namerava pomuditi dva meseca, vsa pot pa bo trajala skoraj celo leto. Zato je seveda treba velikih zalog pogonskih sredstev in hrane. Vse to je spravljeno v posebnem priklopnem vozu, ki se vleče za glavnim vozilom na Delo na iipodrezovalcu min: mornarja spuščata v morje izpodrezujejo mine Byrdova »Snežna križarka« dveh kolesih. Ekspedicija mora seveda imeli tudi letalo, ki moško čepi na strehi tega avtomobila. Poseben žerjav je pripravljen za lo. da ga morejo vsak trenutek prestaviti na startno mesto. Avto ima dva diesel motorja, ki dajeta vozilu hitrost 25 km na uro. Množice radovednežev, ki so opazovale priprave in 13yrdov odhod, so se medtem že razšle po svojem vsakdanjem poslu. Sedaj vsa Amerika z napetostjo pričakuje prvih poročil o nadaljnih uspehih ekspedicije. Admiral Byrd je zapustil bostonsko pristanišče že sredi novembra, ko je prvi sneg napovedoval novo zimo in sedaj že plove nekje ob južnem koncu Južne Amerike pod toplim tropičnim soncem in se bliža Falklandskim otokom. Z obema motornima ladjama »North Star« in »Oaklandski medved» namerava mimo Graha-move zemlje zaiti v področje plavajočega ledu v Rossovem morju, kjer bo po nekaj dneh naporne vožnje dosegel trdni led pokrajin bo Južnem tečaju. Termometer bo takrat približno na ničli ir, ekspedicija bo morala spretno izrabiti skromne ugodnosti tečajnega poletja. V Kitovein zalivu bodo pripravili zadnje moštvo za odhod proti Južnemu tečaju. Najprej bo treba prepeljati »sneženo križarko« s krova »Severne zvezde«, kamor so veli kansko vozilo v Bostonu vkrcali v dveh delih, priklopni voz posebej, ker sicer bi velikanskega tovora ne mogli prepeljati z ladjo. Admiral Byrd se je na to ekspedicijo pripravljal dve leti in je po izkušnjah svojih dosedanjih potovanj na Južni tečaj dal zgraditi »sneženo križarko«. o kateri upa, da se bo obnesla bolj kot letalo, ki se ga \o posluževal pri prejšnjih dveh svojih ekspedicijah. Srečni potepuh Naslonjen na deblo je .Sareofago z ostrim nožem rezljal iz palčice cevko za pipo. Ko je dokončal in dodobra zgladil kamrico in cevko, je zložil pipo, nabasal vanjo plasti česna in popra, stisnil, prižgal ta stroj in začel kaditi. Že tri dni in nič jedel, a držal se je kot turški paša. Stisnil je pas, skočil čez jarek, utrgal najlepši tulipan vsega kraja, ga zataknil v gumbnico in odšel se sprehajat tja na korzo. Pred »Kavarno svobodnih pivcev« se je z rokami v hlačah ustavil, se naslonil na podboj, da se ne onesvesti, in je nežno pljunil. V kavarni ni bilo o kakem gostu niti znamenja. »Želite, prosim?« ga je vpraši.l natakar. »En milijon!« je odgovoril Sareofago. Potem je sedel k mizici, vzel časopis in začel brati. Imel je v rokah »New York Times« ali »Zvonček«. Bral je odvažno in pazno; iz svoje česnjeve pipe je puhal velike zajeme belega dima, ta:/.akaj ''c »Lahko bi še malo ostali. Vidim da ste denaren gost in da daste zasluzka. Že pol ure ste tu pa niste že vzeli kozarca vode in mi razkužu|ete lokal. Ali hočete napraviU dobro kupčijo?« , _ , . »Če bo ugodna,« je zmigml Sareofago, »ker in» se nečnm samo z ra/.motammi zadevami.« »No torej, čuj!« mu reče gospodar. se mi bister in pripraven dečko. Pojdi v kavarno onstran ceste, kjer poje orkestrion, sedi k mizi in kadi svojo pipo. Po možnosti skušaj sesti blizu kake gospe. Lep mladec si in imel boš srečo.« Sareofago mu je strmel v oči. »Ko sem igral »šest in trideset), sem vedno izgubljal,« je odvrnil Sareofago. »Glej, to je znamenje srečnih ljudi. Le ubogaj me; poroči bogato dedinjo. Jaz ti dam prvi pogon, napravim te za milijonarja. Stori, kot sem ti rekel, ostalo pride samo.« »Ali bi mi mogli medtem dati kaj pred-jemo?« je vprašal Sareofago. »Spij to grenčico za prebavo.« Sareofago je izpil in odšel. Gre v nasprotno kavarno, ki je bila polna, s splošnim pogledom ošine torišče, stisne pipo med zobe, prižge in sede za mizo. Kmalu so vsi pokašljevali. »Kak čudak!« se je namrdnila neka gospa svojemu možu. Bila je žena policijskega komisarja, ki je bil prišel v mesto pred kratkim. »Res zajemljiv!« je odgovoril nož. Sareofago je slišal in mu je bilo všeč, a delal se je gluhega. »O da bi se zadušil!« je ugovarjal neki gospod. »Zdi se, da kadi dušo petroleja.« »Mama,« je vprašala neka deklica, »kaj kadi, ali bencin?« »Češenj,« je odgovoril Sareofago, »kadim češenj, dragica.« »Toda ta,« je planil boter Terenzio, »ta možak je izzivač!« In že so je gospodinja premaknila od točilne mize ia se približala. »Povejte m,i malce,- mu je pomeži.knila gospodinja, »ali ste prišli sami ali so ini vas poslali?« »Poslali so me vam,« je odvrnil Sareofago. »Poslal me je vam aoi U »Kavarne svobodnih pivcev*.« ne in Tedaj je prišlo do nekoliko vnete in živahne razprave z nekatero nevšečnostjo za poslanca. . »Čujte,c je dejal Sareofago, »vrnem se k njemu, a pod pogojem, da mi plačate. Zahtevam deset lir: za manj ne morem, saj stane mene več, na škodi bi bil. Saj je že več ko leto dni, kar delam v izgubo« Gospodinja se ni pogodila za ceno, mnrvec mu je hotela razbiti nos in ga tožiti za odškodnino; toda prav v onem hipu se je prikazal gospodar in prišlo je do sporazuma. »Če se takoj ne spraviš izpod nog z onim sultanom vred,« je dejal gospodar, »te izb"cum. In povej onemu gospodu »svobodnih», da se krema dela iz votle, sladkorja in žefra ia, pa iz turšične moke. le povej mu, sleparju packaču, ki je « . Sareofago ga je z zanimanjem poslusa!. »Kaj pa čakaš?« »Čakam na plačo« je odvrnil Sareofago, poslaniki se plačujejo.« »Na, izpij, izgin!« , , , . Sareofago je med splošnim krohotom odhajal; a prav na vratih je butnil v gospoda, ki je pravkar bil stopil z razkošnega avta »Ej, mladenič,« je dejal, »dajte mi pokazati ono pipo « Sareofago je slušal. »Oj vi srečnež,« mu je kimal oni, »res srečnež' ČUto nova pipa /e okajena? O srečni človek! Kako pa ste delali, du ste jo okadili, jaz pa je ne morem.« . c , »Ali jo hočete kupiti?« je rekel Sareofago. »Pustim vam jo za polovično ceno.« »Hvala. ne. jaz kadim le pipe iz pene.« Bil je večer, ura gledališč, ko velike radio-postaje spuščajo v svet valove plesnih komadov. »Kak tepec« je mislil Sareofago »ima srečo in je ne zna preračunati.« Pa je šel spat pod stebrišča. Toda do dveh L1' mogel zaspati, Tešč, krči. želodčne slabosti, česnov smrad. Ob treh zju traj ga je zbudil stražnik. »Kj, mož, kdo ste?« »Svoboden kadivec.« »Vaš poklic?« »Pipa.« »Sledile mi na policijo « »Kaj pa čem tain?« »Govorite z ravnateljem « »Nikar se ne vznemirjajte, hvala; bom govoril z gospodom drugič.« lodu oni je vztrajal pri svojem, ga prijel in od vedel. Mraz je bilo, mučil ga je spanec, gnus, spu-hovalo se mu je. »In pravijo, da sem srečen,« je premišljeval. Na policiji je ravnatelj prišel drugi dan okoli poldneva Premeril ga (e, ga precenil s splošnim pogledom, potem je sedel za mi.'.o pisat. Sareofago si je nevoljen ogledoval podobe na stenah. »Pridite sem,« mu je dejal naš ljubljeni policaj in mu začel zbirati po žepih gradivo za tožbo. »Bodalno orožje,« je rekel, ko je izvlekel iz žepa nožič »Saj bi bilo lepo, ko bi bilo šivalno,« je opomni i Sareofago. »Molčite. Čiki,« je stražnik nadaljeval preiskavo. In policijski ravnatelj je pisal. »Udarno orožje« »Pa to je pipa. gospod ravnatelj,« je ugovarjal Sareofago; »ne zdi se, a je pipa, povohajte.« Ravnatelj je povohal to orodje. »Železen želodec imate.« je rekel policijski ravnatelj, ki je bolehat na kamnih »Srečni ste. S takim želodcem lahko osvojite svet. Ali mar e?c »Rekel bi,« je odgovoril Sareofago, »rekel bi, če je kdo tako srečen, da ima tak želodec kot jaz, je prva reč, ki bi jo moral storili, ta. da bi iedel vsaj cuktai no dan. Zdai ko ste me ^kJO&MAi novice Koledar Petek -5. janu.: Telesfor, mu?.; Emilija, dev. Sobota, 6. jan.: Razglašenje Gospodovo. Sveti Trije kralji. Novi grobovi •f" V Ljubljani je umrl g. Avgust Kavčič, mestni učitelj. Pogreb bo v soboto, na praznik sv. Treh kraljev ob 2 popoldne izpred hiše žalosti, Gerbičeva 10, na [»okopališče k Sv. Križu. V Smartnem pri Litiji je umrl gosp. Janko Kepa, ključavničarski mojster. Pokopali ga bodo v soboto popoldne na šmartinskem pokopališču. -f- V Ljubljani so včeraj pokopali g. Franca Mavca, vlakovodjo drž. žel. v p. — Danes popoldne ob 4 pa bo pogreb g. Milana G osliča, abs, cheni., ki ga jo na novega leta dan na železniškem prehodu povozil vlak in je nato v bolnišnici podlegel hudim poškodbam. — V Kose-skega ulici 20 je mirno v Gospodu zaspal gospod Martin Kovač, oblastni inšpektor fin. kontrole v pokoju. Pogreb bo danes ob 2 popoldne. -f- V Slovenjem Gradu je |>o hudi bolezni za vedno zatisnil oči g. dr. Ivan R a zbor še k, notarski namestnik. Pokopali ga bodo danes ob 3 popoldne na mestnem j>okopališču v Slovenjem Gradcu. -f- V Križevcih pri Ljutomeru je umrla Marija Faust, učenka IV. razreda gimnazije v Murski Soboti. Bila je nadarjena mladenka, marljiva učenka in dobra tovarišiea. Vesela je šla na božične počitnice, doma pa jo je bolezen položila na bolniško posteljo, iz katere ni več vstala. Pogrebne obrede je opravil kanonik g. Weixl iz Križevcev, ob odprtem grobu pa so se poslovili od pokojne dobre učenke, v imenu profesorskega zbora gimnazije katehet g. Alojzij Šoštarec, v imenu sošolk pa če-trtošolka Zorka Reichova. Sošolke so na grob nepozabne tovarišice položile lep venec. Naj jim sveti večna luči — Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice — Poročila sta se 3. januarja sodnik g. Vital Oblak in gdč. ing. Sonja L a p a j n e. Obilo srečel kilogramov) kar najizdatneje pomagalo, da noben otrok v gluhonemnici ni ostal brez toplega zimskega perila in obleke. — Špecijalist dr. Janko Hafner iz Ljubljane pa je namunil društvu ves ho-nrrči. ki b mu ga morali izplačati Vidnikova družba za njegovo knjigo »O boleznih ušesa, nosa in grla«. »Družba je odbila od tega honorarja stroške za nabavo klišejev in nakazala našemu društvu kod preostanek znesek 1503 din. — Kaj lepo pa 6e je izkazala tudi ga. Slava Češnje 'a, županja v Kranju, ki se kljub neprijaznim časom ni strašila ne potov ne truda, da je nabrala dr.ištvu 50 rednik članov in podpornikov po Kranju in okolici, ter nakazala tako skupni znesek 973 din. Utegnil hi kdo trditi da je ge. županii pomagal pri tem lepem uspehu njen družabni vpliv. Če bi 6amo to d'ža!o, bi « ta M¥H> LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA J U O UMU« 1J&C pasaža — Darovi za bolniški sklad Društva slovenskih likovnih umetnikov (VIL i/kaz). Od I. oktobra do 31. decembra 1939 je prejelo DSLIJ za svoj bolniški sklad sledeče darove: din 1000 \ za jemna zavarovalnica v Ljubljani. Po din KM) Keljko Berlič v Ljubljani, dr. I'r. Minarik, lekarnar v Mariboru, Lojze Strašnik v Mariboru. bratje I uma v Mostah in delniška pivovarna Union v Ljubljani. Po din 50 dr. Stane \ rliovec, zobozdravnik v Celju in Anton Znlo-kar, tovarna pohištva v št. Vidu. Po din 30 dr. Alojzij Krautbcrger, zobozdravnik v Celju, din 10 Jernej Fiedler v Mariboru. Za velikodušne darove v prid bolnim slovenskim likovnim umetnikom se vsem plemenitim darovalcem tudi na trm mestu nnjiskreneje zahvaljuje. — Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. — Turistovski vlak na Gorenjsko. Dane« popoldne bo vozil iz Ljubljane na Gorenjsko ubrzani turistovski vlak. Odpeljal bo ob 14.35. Do Jesenic se ustavi le na glavnih postajah, tako da je v Ratečah že ob 17.08, v Bohinjski Bistrici pa ob 17.04. Vozne karte tega vlaka veljajo za povratek v soboto zvečer s turistovskim vlakom, ki prihaja v Ljubljano ob 22.10, v nedeljo ves dan in v ponedeljek dopoldne z vsemi rednimi vlaki. — Pri parte Mavc Franc je bila pomotoma izpuščena beseda svak in ime rodbine Pečnik. — Pri za prt,ui. motnji » prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Kranz-Josef« crenčice. — Letošnji živinski in kramarski semenj v Smartnem pri Litiji bo namesto 7., v ponedeljek, dne 8. januarja. — Za slepe. Rodbina dr. Finest Močnika je poklonila mesto venca na grob blugopokojnega prijatelja' dr. Franka Kluriča, sodnika na Su-šaku Domu slepih v Kočevju din 100. Iskrena hvala! — Smrt v reševalnem avtomobilu. Včeraj dopoldne je padel 38 letni hlapec Pavle Koprivnikar, uslužben pri gostilničarju in mesarju Linderju v Litiji, s hleva. Dobil je hude notranje poškodbe, tako da so poklicali reševalni avto iz Ljubljane. Ponesrečenec je vožnjo do Ljubljane zdržal, vendar pa se mu je stanje hudo slabšalo in je izdihnil, preden so ga izročili ljubljanski bolnišnici. Truplo so prepeljali v mrtvašnico. — Dobil je udarec po glavi, namenjen drugemu. 27 letni delavec Jaka Potočnik iz Zalega Loga v Selški dolini je bil v Kokri. Ko je odhajal domov, jo je dobil od neznanca s koloni po glavi. Prepeljali pa so ga nezavestnega v ljubljansko bolnišnico. Neznanec je hotel udariti nekoga drugega. po> d\&a/£ ^^ff-^^jBtnnutt itt rHTHiirijJirnriTittBOTTJuritr*rm**iii i tnnrpmiifninTiji itrnTirnrrnri^nnuiDB^nTtrtuiriiRliniti^viiu^iviHu^vnRtau^V * Veličastna zadnja pot Don Anta Ljepopila. V sredo so v Dubrovniku pokopali kanonika don Ante Ljepopila, prosta dubrovniškega kapitlja in nestorja dubrovniških Hrvatov. Zadnja pot pokojnika je pokazala, kako je bil priljubljen in kakšen ugled je užival. Pogreba se je udeležila ogromna množica ljudi, med njimi zastopniki vseh hrvatskih prosvetnih organizacij, zastopniki oblasti itd. Nad odprtim grobom se je od pokojnika poslovilo več govornikov, ki so slavili njegovo plodno delo za hrvatsko kulturo v Dubrovniku. * Tajna Ljotičeva railio-postaja. Včerajšnji zagrebški Jularnji list« poroča: »Predvčerajšnjim je tajna radio-postaja MUSO (»Matica Udruženja Slavenske Omladine ) napovedala, da bo na novega leta dan odgovarjala zagrebškemu tisku zaradi napada na gibanje »Zbor« v zvezi s poneverbo znanega inž. Marcela Srkulja. Ob tej priliki — je dejal napovedovalec — bonto napravili senzacionalno odkritje o zvezi Marcela Srkulja z neko našo narodno ustanovo. Včeraj se je postaja MUSO spel javila, toda njena oddaja je bila molena od nekega drugega vala, tako da se je zelo slabo slišala. Na koncu govora je napovedovalec javil, da bo cela oddaja ponovljena čez tri minute. In res, po treh minutah je napovedovalec ponovil svoj govor, v katerem je povedal približno takole: »Zagrebški listi so ob priliki poneverbe Marcela Srkulja objavili vest, da je on v zvezi z gibanjem »Zbor«. To ni res. Marcel Srkulj je bil član »Zbora« pred dvema letoma, toda je bil izključen, ker že takrat ni izkazoval glavnih pogojev za članstvo v »Zboru«, a to so moralne kakovosti. S to vestjo so hoteli škodovati »Zboru«... Mnogo bolj zanimiva pa je druga okolnost, ki so jo zamolčali. Vemo, da je bil v Zagrebu nerazdružljiv tovariš M. Srkulja direktor neke narodne ustanove... In malo je verjetno, da njemu, ki je bil vsak dan skupaj z Marcelom Srkuljem, ne bi bile znane njegove mahinacije. Ml vemo, da je Srkulj živel zelo razkošno. Vemo, da je imel svoj avtomobil in da je razmetaval denar... Kar se tiče trditve, da se naša radio-postaja nahaja v Belgradu, s čemer hočejo prikazati, da so Srbi nasprotniki sporazuma, izjavljamo, da to ni res. Naša radio-postaja se lie nahaja v Belgradu, ampak na Hrvatskem in v njej delajo samo Hrvatje. Ako bodo motili delo naše postaje, ali ako jo bodo našli, bomo napravili dve novi. Ako bodo našli ti dve, bomo napravili štiri nove, ako zopet te dobe, bomo napravili deset drugih... Naslednjo oddajo boste slišali ... opozarjamo, da bomo oddaje ponavljali... Naj živi Nj. Vel. kralj Peter 11.1 Naj živi stanovska Jugoslavija! Naj živi predsednik tovariš Ljotičl Tu poskusna postaja MUSO na kratkem valu...« — »Jutarnji list« dodaja k temu naslednje: »Prinašamo to radio-reportažo samo iz enega razloga: da pokažemo, kako je mogoče nemoteno delovati ilegalno in razdiralno, ne da bi se komu kaj pripetilo. Iz te radio-reportaže smo izpustili nekatera imena in nekatera navajanja, ker nismo hoteli služiti razdiralni akciji Ljotičevega »Zbora«. Na to stvar 6e bomo še povrnili.« * Hripa v Zagrebu. Zagrebški listi poročajo, da se opaža v Zagrebu naval hripe, za katero je zbolelo že precejšnje število oseb. Doslej pa še ni bilo nobenih smrtnih primerov zaradi te bolezni. * 235.000 din podpor je razdelil prosvetni oddelek brniške oblasti v Zagrebu raznim šolam, šolskim kuhinjam in šolskim poliklinikam v banovini Hrvatski. * Drava in Donava deloma zamrznili. Iz Osjeka poročajo, da je Drava pri svojem izlivu v Donavo in na nekaterih drugih mestih zamrznila. Tudi Donava je pri izlivu Drave zamrznila. Ledena skor ja pa je še tenka. Zadnjič je Drava zamrznila leta S929. * Dve deklici pri drsanju utonili. Pri Ba-ranjskem Petrovem selil sta se dve deklici, ki sta se drsali na donavskem rokavu, vdrli in utonili. Deček, ki je z deklicama vred padel v vodo. se je držal za rob ledu toliko časa. da je prišla pomoč. Od strahu pu je izgubil dar govora. Trupli deklic, ki sta bili stari po štirinajst let, bodo mogli potegniti iz vode šele spomladi. * Angleška ladja ustavila in pregledala naš parnik. V sredo je v splitsko pristanišče priplul parnik Jadranske plovitbe »Vardar«, ki opravlja redno zvezo med našimi in grškimi pristanišči. Na poti med Kreto in Splitom je neka angleška bojna ladja parnik ustavila. Z ladje so spustili v morje motorni čoln, v katerem je bilo 10 mornarjev, dva častnika in kapitan bojne ladje, ki so pregledali listine in tovor jugoslovanskega par-nika. Po kratkem odmoru so »Vardarju« dovolili, da je nadaljeval vožnjo. Pirnik »Vardar« je bil to pot že drugič ustavljen in pregledan od angleške bojne ladje na svojem potu iz Grčije v Split. * Divjaško maščevanje. 21-letni kmečki fant Mijo Mihič iz Slavonskega Rroda se je pred Časom spri z bratoma Vukčevičema, ki sta zaradi tega skovala načrt, da se bosta nad njim maščevala. Te dni sta se brata v neki gostilni napila, nato pa sta šla iskat Mihiča. Našla sta ca na cesti LjjjbHjarm^ Gledališče Drama: Petek, 5. januarja ob 15: »Antigona«. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. — Sobota, 6. januarja ob 15: ».Peterčkove poslednje sanje«. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20: »Kupčija s smrtjo«. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 7. januarja ob 15: »Neopravičena uru«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Tri komedije«. Izv^n. Znižane cene. Opera: Petek, 5. januarja: »Frasquitn«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. — Sobota, 6. januarja ob 13: »Sveti Anton, vseh žulj. patron«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Gorenjski slavček«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Figarova svatba«. Znižane cene. — Ponedeljek, 8. januarja. Zaprto. Radio Ljubljana Petek, 3. jan.: 7 Jutranji pozdrav — 7.03 Napovedi, poročila — 7.13 Pisan venček veselili zvokov (plošče) — 12 Po naše za naše (plošče) — 13 Napovedi — 13.02 Opold. koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Ženska ura: Zakaj zahtevamo volivno pravico (Ang. Vode) — !8.20 Preženimo skrbi (plošče) — 18.40 Francoščina (dr. St. Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.50 Zvonenje — 20 O zunanji politiki (dr. AL Kuhar) — 20.30 Claudel: Marijino oznanjenje: drama (člani radijske igral družine) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkester. Prireditve in zabave Prosvetno društvo Moste-Ljubljana vprizori na praznik Treh kraljev 6j januarja 1940 ob 8 zvečer komedijo v 3. dejanjih »Cviček za pečjo«. Mladinski odsek Prosv. drušvta Ljubljana-mesto vprizori v nedeljo, dne 7. januarja 1940 ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani zgodovinsko dramo iz časa mehiške revolucije v treh dejanjih: »Kraljevi škrlat«. Predprodaja vstopnic v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica, ter na dan predstave od 10 do 12 in od 1 dalje pri blagajni v Frančiškanski pasaži. Fantovski krožek na Kodeljevem ponovi na praznik sv Treh kraljev krasno igro v 4 dejanjih »Pod sovjetsko zvezdo«. Pričetek ob 5 popoldne. Cene 5, 4, 3, 2 din. Igralska družina iz Stare Loke pri škofji Loki gostuje na praznik 6v. Treh kraljev, dne 6. t. m. ob osmih zvečer v frančiškanski dvorani v Ljubljani z dramo »Plavž«. Vstopnice dobite v pred-prodaji v trgovini Sfiligoj v I rančiškansH ulici in na dan predstave od 10—12 pri blagajni. »Gledališče mladih.« Biichnerjevo tragedijo »Vojček« ponovimo 9 januarja ob 20. Vstopnice za reprizo bodo v predprodaji v ponedeljek in torek cd 10 do 12 in od 15 do 18. Predstava bo v frančiškanski dvorani. Klavirski koncert gdč. Pine Pitini bo v ponedeljek, dne 8. januarja, ob 20 v mali filharmonič-ni dvorani. Vstopnice ima v predprodaji Knjigarna Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Predavanja Rezervne častnike in hišne posestnike, ki se zanimajo za predavanje o protiletalski zaščiti z organizacijskega, pravnega in finančnega vidika, ki ga bo imel g. dr. Fran Ogrin, višji svetnik banske uprave, vabimo, da se predavanja polnoštevilno udeleže. Predavanje bo danes 3. t. m. ob 20. v dvorani Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, »Zvezda« II. nadstropje. Uprava pododbora Združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani. Sestanki Občni zbor Društva stanovanjskih najemnikov v Ljubljani bo dne 20 januarja 1940 ob pol 19 to je (ob pol sedmih) v prostorih JUU, v Frančiškanski ulici, št. b, v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Sadjarsko in vrtnarsko društvo — podružnica Vič ima v soboto, na praznik, ob 10 dopoldne redni občni zbor v ljudski šoli. Dnevni red je običajen. Kino Kino Vič predvaja drevi ob pol 9 film: »Zastrupljena mladost«. Film prekrasne vsebine. Za dodatek dva zvočna tednika. Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v petek od 8 zvečer do nedelje do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyrševa cesta št. 62, telefon št. 27-29. Od nedelje od 8 zjutraj do ponedeljka do 8 zjutraj pa mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Knezova ul. 34 telefon št. 41-52. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. BakarčiS, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja Zlat uhan z velikim briljantom je bil izgubljen v soboto dopoldne med 9 in pol II od Sv. Petra ceste 64 do živilskega trga. Pošten najditelj je naprošen, da ga proti nagradi odda na naslov: llrovat Anica, Sv. Petra cesta 64. v razgovoru z nekim dekletom. Brez besede sla potegnila nože in pričela Mihiča obdelovati. Mihiča so v brezupnem stanju prepeljali* v brodsko bolnišnico. * V Bosni razsajajo volkovi. Silen mraz, ki zavladal v Bosni, je prignal volkove s planin v doline, kjer čedalje bolj pogosto napadajo hleve in staje ter koljejo živino in ovce. Zveri so zelo drzne in napadajo celo konje sredi ceste. V več vaseh v okolici Sarajeva so volkovi napravili kmetom že mnogo škode pri živini. Anekdota Nemški pesnik E. T. A. Hoffmann (po čigar pripovedkah je Offenbach izdelal operno delo »Hoffmannove pripovedke«) je bil velik prijatelj dobre kapljice, zato pa mu je vedno primanjkovalo denarja. V času, ko je Hoffmann živel svoje bedno življenje v Bambergu, mu je pomagal gledališki ravnatelj Holbein, ki je pesnika pogoslo rešil iz največje zadrege. Ko ga je pa nekoč Hoffmann zopet hotel »napumpati« za 10 tolarjev, mu je Holbein rekel: »Ljubi Hoffmann, prav žal mi je, ampak jaz imam samo še tri tolarje.« Holfmannu se razjasni lice: »Nič ne de! Daj mi te tri tolarje, drugifc sedem mi boš pa ostal doliau.« DUBI14N4 Novoletno voščilo kirurgičnemu paviljonu V Ljubljani je regulacija Ljubljanice dosegla svojstven rekord, ki ga kronist nikdar ne bo mogel prezreti. Zaključena bo namreč leto« z zatvoroieo pri stari cukrarni. Polnih 25 let je preteklo od začetka regulacijskih del pred svetovno vojno. Sueški in Panamski prekop sta sicer za spoznanje večja, zato sta bila pa tudi le za spoznanje hitreje dograjena. Druga taka stavba v Ljubljani, ki noče nikamor naprej in ki bo pri dosedanjem tempu ta ljubljanski rekord še posekala, pa je nesrečni prizidek kirurgičnega oddelka splošne bolnišnice v Ljubljani. Ko je 1. 1935 razgibala vso slovensko javnost akcija za novo splošno bolnišnico v Ljubljani, je poteklo nemalo črnila samo za opise obupnega stanja v naši bolnišnici. Vsi so poznali stis.ko, ki vlada v bolnišniških prostorih, vsi so vedeli za velikansko število bolnikov, ki se na leto zatečejo pod njeno streho. Posebno je bil prizadet zaradi pomanjkanja prostora kirurgični oddelek, ki )e ze leta 1934 moral sprejeti nad 10.000 bolnikov, torej pičlo polovico bolnikov, ki jih je vsa bolnišnica v tistem letu sprejela. Ker ni bilo pričakovati, da bo v najkrajšem času mogoče uresničiti zamisel celotne nove bolnišnice, bolnikom pa je bilo vendar treba pomagati, je leta 1936 padla odločitev da bo država zgradila prizidek kirurgičnemu oddelku. I a, 90 metrov dolgi prizidek naj bi v obeh svoi|ih etažah nudil prostora za 150 novih postelj. Kmalu so bili dovoljeni tudi najpotrebnejši krediti za zgraditev prizidka in že konec avgusta leta 1936 )e bila licitacija, ki je tudi uspela. Dober mesec za tem, so začeli že z gradbenimi deli. Prizidek )e hitro rastel iz tal in nekako pred tremi leti, prav v januarju je dobil tudi že streho. Kakor je šlo spočetka pri graditvi kirurgičnega prizidka vse hitro izpod rok, tako se je s tem, da je prizidek prišel pod streho, vse ustavilo Nadaljnjih kreditov za dograditev ni bilo in v polnih treh letih je prizidek dobil polagoma zunanji omet, okna, vrata ter potrebne instalacije. Najvplivnejši činitelji so zastavili vse sile, da bi bila dovoljena potrebna denarna sredstva za dokončno ureditev prizidka. Julija 1939 je končno denar za dograditev prizidka tudi prišel. Bolnišnica je medtem lepo napredovala. Ves njen napredek se namreč najlepše kaže v številkah sprejetih bolnikov. Nihče ne bi verjel, da bo potem, ko je bilo toliko pisanja in govorjenja o stiski v bolnišnici, naval vanjo leto za letom hujši. In vendar je že leta 1937 bolnišnica sprejela 30.985 bolnikov, leta 1938 pa 31.419 bolnikov in zadnje leto 34.500 bolnikov. Te številke bi morale zadoščati, da bi graditev prizidka šla sedaj, ko so denarna sredstva na razpolago, s kar največjo naglico od rok. Še bolj pa bi moralo podčrtavati nujnost graditve dejstvo, da je lani kirurgični oddelek sprejel že 17.300 bolnikov, torej skoraj še enkrat več kakor leta 1934. In vendar v vsej zadnji polovici lanskega leta na kirurgičnem prizidku ni bilo videti posebnega napredka. Sele po novem letu so bila oddana .parketarska dela. Ne vemo, kaj vse še manjka za celotno ureditev prizidka. Zdi se nam pa, da velja tako za prizidek kakor za vse druge javne zgradbe isto načelo, da so namreč pod nadzorstvom organov, ki odgovarjajo za vso graditev. Običaj je tak, da so organi za to nadzorstvo tudi nagrajeni. Radovedni smo, koliko so zadnja leta znašale te na grade in če niso morda znesle prav toliko, kakor vse investicije, ki jih je dobil med tem časom prizidek. Ne glede na to, da se na tak način močno podraži režija graditve, smatramo, da takega mečkanja ne prenese interese bolnišnice in bolnikov, ki 6e zatekajo vanjo. Culi smo, da kirurgičnemu prizidku zato ni tre ba hiteti, ker ni kreditov za njegovo vzdrževanje in celotno opremo. Kljub temu pa to ne more biti opravičilo za počasno graditev. Saj bi popolnoma dograjen, pa najsi tudi neopremljen kirurgični prizidek, lahko mnogo koristil sedanjemu kirurgičnemu oddelku pri njegovi razbremenitvi. Saj je dovolj žalosten pogled po natrpanih bolniških sobah, kjer je izrabljen zadnji kotiček in vsika ped postelje. v katerih večinoma spijo bolniki v dvoie. Pa vzemimo, da bi potem, ko bi bil prizidek dograjen, ne bilo denarja za opremo in bi se s tem zavlačevala selitev bolnikov kaj mislite, da teh kreditov ne bi bilo mogoče izposlovati? Za sedaj pa drži le nekaj in sicer to, da dokler prizidek m dograjen, ni mogoče s tistim poudarkom zahtevati vsega tistega, kar mu gre. Upajmo torej, da bo vse to dobil v letošnjem letu in da bo tudi žc letos sprejel prve bolnike. To naj mu bo naše novoletno voščilo) ob 16 io in 21 uri ter jutri v soboto in nedeljo kot matineja (po znižanih cenah) " vesela in zabavna finska komedija po istoimenski Z.obrer ev opere , V tem filmu nastopa prvikrat na>a rojakinja zo« {, v ostalih vlogah pa po/nani Mm umetniki t »ui Hiirbigcr, ltudolf Larl, Luie fcagliscll in drugi. Besna K. Lamač - - Kino Sloga, telafoa »7-30 VCSClU lil tOUBTUU POTEPUHI r"~' 1 Masa za smučarje in turiste bo jutri, na praznik, in v nedeljo v kapeli Vzajemne zuva-rovalnice obakrat ob 6.20 zjutraj. 1 Mesečna rekolekcija za duhovnike je zaradi spovedovanja preložena na prihodnji teden in se vrši v petek 12. januarja popoldne po običajnem sporedu. 1 Društvo »Družina« priredi v nedeljo na praznik sv. Družine, dne 7. januarja 1940 ob desetih dopoldne v beli dvorani hotela »Union« prvo predavanje. Predava prevzvišeni g. škof dr. bregori) Rožman. Vabljeni so družinski očetje, matere in prijatelji krščanske družine. 1 Izvencerkveni sestanek ima moška m mla-deniška Marijina družba na praznih sv. Treh kraljev, dne 6. januarja, zvečer ob 5 v družbeni dvorani v Križankah. Člani z družinami in prijatelji družbe vl judno vabljeni I , 1 Krožek Slov. dij. zveze na TI. drz. realni gimnaziji (Poljane) uljudno vabi vse prijatelje mlade dijaške kat. organizacije na Kolednico, ki jo priredi danes, v petek popoldne ob 5 v gledališki dvorani Mladinskega doma na Kode-ljevem. Spored obsega dve izvirni enodejanki: Inštruktorica in Idealisti, solospev, narodni prizor »Koledniki« s petjem in orkestrom. I n predstavah sodeluje tudi orkester I). /.. s klasične gimnazije v Ljubljani. Prispevki so prostovoljni. Ta prireditev je prvi javni nastop našega dijaštva v Ljubljani, zato pričakujemo številne udeležbe. i , , Kino Kode/fevo tei. 41-64 ne s ob 8. uri senzacijonalni pustolovni velefilm Kralj pustolovcev Ronald Collman Mala princeza Traudl Stark in Paul Horbiger neposr. davkih v T. četrletju 1940 v plačilo: a) dne 1. januarja 1940 I. četrtletni obrok zgrada-rine, pridobiline, rentnine, družbenega davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice, b) .dne 13. avgusta 194» I. polletni obrok zemljarine. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na u rudni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani, \od-nikov trg 5 in na mestnem poglavarstvu. 1 Gostilna Martine Zg. Šiška. Jutri in v nedeljo prijetna zabava! Samo prvovrstna vina! Pečeni purani in druge specialitetel , ' , ^ 1 Delovanje zemljiške knjige v preteklem letu. Obsežno in živahno jo bilo delovanje zemljiškoknjižnega u rada na ljubljanskem okrajnem sodišču. Urad je lani zaznamoval 9276 poslovnih številk, le z« 2 več ko predlanskim. Treba je omeniti. «lu je bilo letu 19>8 vloženih pri uradu do 2000 vlog, ki so se tikule edino-le inkorporucije okoličunskih oluin k mestni občini ljubljanski. Ce izvzamemo te vloge, lahko rečemo, da je bilo preteklo leto glede vlog izredno bogato in da so imeli vsi uradniki kakor tudi pomožno osebje obilo posla. Trolm je tudi omeniti, da je prav v zimskih mesecih velikanski naval ru/nili strank iz okolice, saj okoličani imajo pozimi več časa, da se pozanimajo za razne zemljiškoknjižne zadeve Zadnji mesec so ljudje hiteli z nakupom zemljišč, kajti po novem letu so se prenosne takse znatno povišale, 1 Tatvine v novoletni noči. Mariji LeskovšeU v Ciglarjevi ulici je tat odnesel v novoletni noči iz stanovanja zlato žensko zapestno uro z verižico in drugo zlato za|>estno uro s črnim trakom, dalje več ovratnih verižic in nekaj druge zlatnine v skupni vrednosti 1550 din. Drugemu tatu pa se je posrečilo odnesti iz stanovanja Leopolda Vrbinca v Štejianji vasi 1000 din gotovine. 1 »Valvazorjac so ukradli. V zadnjih dnevih lanskega leta jč neznan tat odnesel s podstrešja na Resljevi cesti črno moško suknjo, temnorjavo križnsto moško obleko in še nekaj, s čemer se je izkazal, da je »kulturni človek«. Odnesel je namreč tri zvezke Valvazorja. Prav verjetno je, da bo skušal slavno zgodovino v kratkem vnov-čiti. Iludo pa je prizadeta Kristina Rakarčič, ki ima zaradi te tatvine skupno skoraj 9000 din škode. 1 Nesreča pri delu. 15 letnemu vajencu Milanu Plečkotu je včeraj dopoldne brizgnil raztopljen svinec v obraz in ga pri tem ranil na očeh. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer mu skušajo rešiti vid. Šmarje pri Ljubljani Na praznik sv. Treh kraljev bo igralska družina > Žalna« priredila v Prosvetnem domu Me-škovo dramo »Pri Hrastovih«, in sicer ob 3 popoldne in ob 8 zvečer. Vljudno vabljeni. žalna Igralska družina »Žalna« bo igrala v Prosvetnem domu 7. jan. ob 3 popoldne pretresljivo dramo »Krivoprisežnik*.. Zveze z vlakom so zelo ugodne, tako da je ustreženo tudi oddaljenim obiskovalcem. Slovenska Bistrica Prosvetno društvo uprizori v nedeljo po svetih Treh kraljih (7. jan.) ob pol 16 v Slomškovem domu prav lepo narodno igro »Rokovnjači«. Igra ne bo ne po vsebini in ne po igranju prav nič ■ zaostajala za pred kratkim igrano »Miklovo Zalo«. Ker se bo igra igrala samo enkrat, si preskrbite pravočasno vstopnice v predprodaji v trafiki Pibrovec. m Strašen mraz. Od I. 1929 niso bde zabeležene v Mariboru in okolici tako ni/ke temperature, kakor zadnje dni. Najhujši mraz je bil na starega leta zjutraj, ko je zabeležil toplomer na metereoioški postaji na leznem 23.5 stopinj poa ničlo. Bila je to obenem najnižja temperatura v preteklem letu. Na novega leta dan se je živo srebro dvignilo na 11.4 pod ničlo, dne 2. januarja je bila najnižja temperatura minus 15.4, v sredo pa se je mraz zopet povečal na minus 20.0 stopinj Včeraj je bila zabeležena najnižja temperatura minus 14.5, opoldne pa je mraz popustil ter zabeležil toplomer samo minus 7. 1'osIeUice hudega mraza so zelo občulne. Na Pohorju so zamrznili vsi potoki ter žage stojijo sedaj, ko imajo največ naročil za deske ter se lahko vsak košček rezanega lesa drago proda. V okolici je mnogim kmetom zmrznil v kleteh krompir rejia, korenje, v nekaterih zidanicah je zmrznilo celo vino v sodih. Zelo trpi tudi živina v hlevih. V mestu samem so v številnih hišah zaradi mraza popokale vodovodne cevi ter zamrznile razne napeljave ter je s tem povzročena velika škoda. Hudo so prizadeti tudi ubogi ljudje, ki si ne morejo privoščiti dovolj kurjave ter nimajo zadostne tople obleke. Vse zre s skrbjo v prihodnje dni, te bo mraz še trajal. . , m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OlJ/D in njihovim svojcem vrsi v soboto, napraznik T rek kraljev dr. leobald /.irn, gast. Kralja Petra trg 3-1; v nedeljo pa dr. btan-ko Pogrujc, Tyrševa ulica 14-1. m Sveže namočeno polenovko dobite v trgovini Skaza, Glavni trg 14 (rotovž). m Obrtno gibanje v decembru prikazuje sledeče številke: Izdanih je bilo 9 novih obrtnih pravic, iz obrtnega registra pa je bilo črtanih 5 starih obrti. „ , . , m šahovski klub »Vidmar«. S posebnim dovoljenjem našega šahovskega prvaka dr. Milana Vidmarja si je dosedanji šahovski klub UJNZti nadel ime »Šahovski klub UJNŽB Vidmar-. . m Rezultati po 12. kolu šahovskega turnirja. V sredo zvečer se je odigralo 16. kolo maribor: ske>ra šahovskega turnirja. Mišura je zmagal proti Gujzniku, Audič Bakariča, Lukeš Ketisa Kul Policija v luči statistike 1 Prireditev policijskih nameščencev. Ce njeno občinstvo ponovno opozarjamo na drevi-šn jo dobrodelno prireditev, ki bo v vseh prostorih sokolskega doma na 1 uboru. Dobiček te prireditve gre v sklad za podpore policijskih nameščencev in upokojencev. Za čas prireditve je postajališče tramvaja na vogalu Vrhovceve in Jegličeve ulice. Vsi najuljudneje vabljeni. 1 Vse 1 j ubiti je slovenske likovne umetnosti opozarjamo, da se za otvoritev razstave del Karle Bulvčeve ne bo razpošiljalo posebnih vabil Otvoril bo razstavo Bulovčin mož dramatik Ivan Mrak v soboto dne 6. t. m., ki bo imel vodstvo po razstavi tudi v nedeljo dne 7. t. m. Obakrat ob 11. , , , 1 Rezervne častnike: (pehota, artiljerijn konjenica in inženirstvo), ki stanujejo v Ljubljani in bližnji okolici pozivamo, du se zgluse danes 5. t. m. od 17. do 19. in 8., 9., 10. t. in. od 18. do 19. v društveni sobi pododbora /druženja rezervnih oficirjev »Zvezda« 11. nadstropje — Kongresni trg, kjer se jim bo sporočila važna naredim poveljstva dravske divi/.ijske oblasti. Pododbor Ljubljana. t 1 žena žrtve po/.arne nesreče iz leta 191-» umrla. Marsikdo se se spominja na grozno požarno katastrofo pozimi leta 1919 na glavnem tovornem kolodvoru. Nu stranskem tiru je nastala ekspoz.ija cisterne bencina. Razvil se je hud ogenj, ki je grozil, da unin mnogo blaga. Prostovoljni gasilci so z največjo požrtvovalnostjo napenjali vse svoje življenjske moči, da so naposled požar udušili. Pr. gašenju je dobil lin de opekline in poškodbe gasilec Zurgi. ki je kmalu nato polog gasilca Lovca podlegel poškodbam. Zargi je zapustil ženo z dvema otrokoma. V sredo ob 11.30 dopoldne je /argijevu žena Frančiška Z«rgi roj. Vrabec umrla nai s o-jem stanovanju v švab.čevi ulic. št. I ogreb l.o danes v petek ob 16 izpred l.ise žalos t Trnovem, švubičeva ulica št. 15. Bodi ohranjen Maci poknjnir-i trajen spomin. Davčna upravo za mesto v Ljubljani objavlja, da dospe v smislu člena 14« zakona o Mariborčani poznajo svojo policijo pač, v kolikor ima kdo z njo opravka. Malokateri pa ve, kako velik in obsežen je ta aparat in kako komplicirana je njegova sestava. Prav zanimiv vpogled v poslovanje policije nam daje letna sta-tistika. Javnosti najbolj znan je kriminalni oddelek, pred katerim imajo največji rešpekt zlasti tisti, ki imajo bolj slabo vest. Ta oddelek je lansko leto postopal proti 005 osebam zaradi zločinov in prekrškov. Uspešno je rešil G4 primerov zoper javni red in niir, pet težkih telesnih poškodb, 18 primerov kaznivih dejanj zoper osebno jirostost in varnost, eno posilstvo. 505 primerov tatvin, 49 utaj, 73 prevar ter 146 ostalih zločinov in prestopkov. Raznih prekrškov je obravnaval ta oddelek 6666 primerov. Iz poročila tega oddelka je tudi razvidno, da je bilo lani v Mariboru 22 samomorov, 17 smrtnih nesreč, dva tovarniška požara, en požig ter udar strele. Kakor je iz vsega tega razvidno, je bilo delo kriminalnega oddelku lani zelo uspes-no ter se je le maloštevilnim zločincem posrečilo, da so se izmotali mariborskim detektivom. — Zelo veliko dela je imel II. odsek tega oddelka, ki se peča s političnimi zadevami. Ta je izvršil lam nič manj kot 14.053 poizvedb. Važne posle v interesu javne varnosti vrsi kriminalna razvidnica na policiji. Ta vodi kartoteke z imeni najraznovrstnejših temnih elementov, z vsemi njihovimi osebnimi in drugimi podatki. Te kartoteke se dnevno izpopolnjujejo s podatki, ki jih prinašajo razna policijska glasila ter tiralice. Tako so na policiji potem vsak hip točno obveščeni o vseh zločinskih elementih, ki se kretajo sirom države in tudi v bližnjem inozemstvu. Ta oddelek je na slabem glasu tudi pri tistih, ki se pošiljajo potoni odgona v razna mesta, ker skrbi za njihovo potovanje ter jim daje varno spremstvo v obliki policijske eskorte. Težko bi kriminalna policija poslovala brez svojega tehničnega oddelka, v katerem je glavna osebnost policijski fotograf in daktiloskop. V tem oddelku se vodi kartoteka s prstnimi odtisi in fotografijami vseh večjih zločincev in sumljivih oseb, pa tudi gluhonemih, katerih ne bi bilo drugače' mogoče identificirati. Policijski fotograf je lani fotografiral 254 oseb ter 36 krajev zločinov in nesreč, prstne odtise pa je odvzel 285 osebam. V svojo razvidnico je nnložil 2104 slike, daktilo-skopske pole itd., drugim policijskim oblastem pa je razposlal 1380 slik in prstnih odtisov. S policijskim psom je uradnik oddelka zasledoval 31 zločincev Z vsemi temi pripomočki je oddelku uspelo. da je identificiral šest oseb s krivimi imeni, tri vlomilce na podlagi najdenih prstnih odtisov, šest na podlagi fotografij, sedem na podlagi raznih tehničnih indicij, dve je prijel s pomočjo policijskega psa. Zelo važna naloga pripada policijskemu prijavnemu uradu, v katerem se točno beleži vsnko gibanje vsakega posameznika mariborskega prebivalca. V tem uradu ima vsak Mariborčan svojo kartoteko, iz katere je razvidno, kje stanuje, kako se seli v razna stanovanja, kakšne so njegove dru-, ;, i n.- „.i,i.,l„l. Jo ;.>...! lnni 35.145 zinsKe ra/.hlere Hu. i a ouacii-K ...... ■ prijav in 34.980 odjav, kar dokazuje, da se je v teku enega leta skoraj vsak Mariborčan enkrat preselil v drugo stanovanje ali pa je odpotoval iz mesta. V zasebnih stanovanjih je bilo lani prijavljenih 16.141, odjavljenih |>a 16.159 raznih iz-prememb, v hotelih in prenočiščih pa 16.274 prijav in 16.161 odjav. Tudi jetnišniea in kaznilnica prijavljata svoje »goste«, pa je zabeleženih pri jet-nišnici 1050 prijav in 1020 odjav, pri kaznilnici pa 180 prijav in 190 odjav. Prav tako prijavlja vse bolnike bolnišnica, ki je imela lani 1500 prijavljenih in 1450 odjavljenih. V kartoteki tujih državljanov imajo na oddelku zabeleženih 1745 v Mariboru stanujočih in zaposlenih ljudi. Zelo veliko posla ima urad za potne liste, ker je Maribor obmejno mesto. Izdal je lani 679 potnih listov, podaljšal jih je 1151, vidiral domačinom 348, inozemcem pa 335. Za prekomorske kraje sta bila lani izdana samo dva polna lista, izseljencem in sezonskim delavcem pa 24. Tisti urad, v katerem se na policiji stekajo vsi spisi in ki ima največ pisarniškega dela, je glavna pisarna, ki je imela lani 55.756 raznih spisov ter izkazuje njen vložili zapisnik 18.951 številk. * m Umrla je v visoki starosti 85 let gospa Avrelija Tomšič roj. Drašler, po dolgem, bogu-vdano prenašanem trpljenju. Pokojnica je bila mati ravnatelja mariborske mestne plinarne g. inž. Tomšiča. Blago in plemenito gospo bodo vsi, ki so jo poznali, ohranili v trajnem spominu. Pokopali jo bodo v soboto, 6. t. m. ob pol 15 na mestnem pokopališču na Pobrežju. Naj ji Vsemogočni obilo poplača za vse, kar je s svojimi dobrimi deli in plemenitim srccni storila! Svojcem naše iskreno so- Za''6,n Društvo gluhonemih v Mariboru je obhajalo svojo božičnico dno 30. dec. v hotelu Zamorc. Navzočih je liilo okoli 70 gluhonemih iz Maribora, Celja in Ljubljane. Imeli so najprej v frančiškanski cerkvi sv. mašo z nagovorom in skupnim sv. obhajilom. Sv. mašo je daroval Alojzij Tome, ka-tehet gluhonemih, iz Ljubljane, ki se zelo trudi za te reveže že 19 let. Vsi gluhonemi so bili lopo pogoščeni in obdarovani z lepimi božičnimi darili. Za to so poskrbeli predsednik društva, g. Viljam Hoclnvald, njegova soproga, društvena podtajnica, tajnik Ant. Sitar in blagajnik J. Rakun, ki so se s prošnjo obrnili na dobra srca ter prosili za darove. Odkar vodi društvo novi odbor, jo silno napredovalo v verskem kakor tudi v gospodar-sltem oziru. Odbor se trudi za vzgojo in izobrazbo mladine, za podporo v bolezni in brezposelnosti. Društvo ima tudi namen s |)omoČjo dobrotnikov ustanoviti dom ubogih gluhonemih v Mariboru. m Slovensko obrtno društvo v Mariboru ima v ponedeljek, 8. januarja ob 20 v restavraciji Narodnega dotna svoj redni občni zbor. Društvo vabi člane, da se ga polnoštevilno udeleže. m Popisovalni urad mestnega poglavarstva na Slomškovem trgu 6-1. bo od 15. januarja • 5 februarja popravljal stalne volilne imenike ter se bodo ves ta čas sprejemale stranke le od 8 do 12 dopoldne. . m Dekliški krožek Maribor I. poziva članice, da se udeleže drevi telovadbe — pomenek zaradi izleta. Načelnica. „„„„____ ____________(uko- vec Ruparja, "oeržeTj" Fo"r'aya, Marolti Kusterja, Nosan in Marvin sta igrala neodločeno. Stanje po 12 kolu je naslednje: Marotti 9, Gerz.elj, Kuko-vec in Mišura 8 in pol, Kuster 7 Babič in Forav 6 in pol, Lukeš B. 6, Rupar in Marvin o in pol, Audič 5, Ketiš 3, Nosan 2 in pol, Gtijzn.k 2 in Bakarič 0 točk. ... m Smrtna kosa. V bolnišnici je umrl v starosti 41 let delavec Šimek Anton, v Peklu st. 5. pa je pokosila smrt 67 letnega Gustava Tementa. Naj počivata v miru! m Spet preobrat. Poročali smo ze o smrti ze-larke Ivane Orovec iz Hlapja. V zvezi z njeno nenadno smrtjo so orožniki najprej aretirati po-koiničinesfa nečaka Franca Orovca, vendar so ga spet izpustili. Sedaj pa je v zadevi nastal preobrat in so Orovca zopet prijeli in ga izročili mariborskemu sodišču. Orovec je pred kakim mesecem svojo teto tako pretepel, da je bruhala kri. Domnevajo, da bi to utegnilo vplivati na starkino nenadno smrt. ... ,• o m 36 vlomov in tatvin imajo na vesti. Uroz-nikoin v Zg. Cnmreku se je posrečilo izslediti in prijeti vlomilsko tolpo, ki je izvršila okrog Unu-reka in na področju občine Velka 36 vlomov in tatvin Člani te čedne družbe so 28-letni Kari Zla-ter 36 letni Franc Gungl in komaj 16 letni Jožef šrok. Priznali so, da so vršili ta posel od 25 maja do konca decembra. Kradli so mast, meso, vino, žganje ter so povzročili kmetom okrog 11.000 d?n škode. . .. m Velik vlom v Silvestrovi noci. V Spodnji Koreni je bilo vlomljeno na Silvestrovo noč pri gostilničarju in trgovcu Stanku Ftiču. Vlomilci so razbili blagajno, iz katere so mu pobrali 13.mO din gotovine ter so se nato založili z raznim blagom v skupni vrednosti 50C0 din. Gledališč Petek, 5. januarja ob 20: »Vse za šalo-. Zni-žeinc cene. Sobota, 6. januarja ob 15: »Konto X«. — Ob 20: »Zaroka na Jadranu«. _^^^ Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani! Kranj Kino šmartinski dom. Na sporedu znani film »Grofica Walewska« in sicer v petek ob pol 9 zvečer, v soboto ob 5, 7 in 9. V nedeljo 0» >, l I" v. . M . „ Prosvetno društvo igra Klmarjev »I lavzc v petek ob 8, v soboto in v nedeljo ob 4 popoldne v Ljudskem domu. Vransko Katoliško prosvetno društvo na Vranskem bo nn praznik sv. Treh kraliev ob 15 in 20 v Slomškovem domu predvajalo prekrasen film »Mala sv Terezija«, 8. in 4. del. Vsi, ki so na sveti večer videli prva dva dela, so vabljeni, da si ogledajo še ostala dva dela. Za dodatek l>o še zraven šaljivi film. Vstopnina bo znižana. Slovenj Gradec Gibanje prebivalstva. V mestni župniji svete Elizabete v Slovenj Gradcu je bilo v preteklem letu skupno z rojstvi v bolnišnici rojenih 129 otrok (49 več kakor leta 1938). Samo domačinov je bilo rojenih 30, (13 več kakor prejšnjo leto),. Poročilo se je 8 parov. Umrlo je skupno z onimi v bolnišnici 120 oseb (49 več kakor prejšnje leto). V minulem letu so se tudi nabavile nove jaslice, katere je mojstrsko izdelal kipar g. Ivan Sojč iz. Maribora. Jaslice so nov okras naši že itak zelo lepi župni cerkvi. Jaslice bodo blagoslovljene nu praznik sv. Treh kraljev ob 5 popoldne. V iitpnijl Stari trg je bilo v preteklem letu poročenih 10 parov, umrlo je 24 oseb, rodilo se je 49 otrok. 1 Nesreča ne počiva. Minulo soboto je I. Cas pd. Marošekov iz Turiske vasi vozil drva iz gozda v Dobrovi nad Dovžami. Ko je kmalu popoDIno peljal s konji teiko naložene sani s hriba navzdol proti jiostaji Dovže, mu jo na zledeneli cesti spo^-dninilo, da je padel pred konji na Ha. t'as je sicer hitro obrnil na strun ceste in se izognil konjem, toda zadnji del sani ga je zgrabil in potegnil pod se. Pri tem jo ponesrečencu zlomilo več reber tur ualoniilo hrbtenico. KULTURNI OBZORNIK Mariborsko gledališče: »Zaroka na Jadranu« (Opereta, Rasberger) Pred štirimi leti smo na tem mestu ob vprizo-ritvi prve operete, ki (jo je napisal g. Pavel Rasberger, »Prebrisani Amor,« zapisali njegovo izjavo, da »hoče neomajno in neumorno delati še naprej in hoditi po svoji začrtanih poli.« Temu svojemu sklepu je zares ostal doslei) zvest, saj 6mo v dveletnih presledkih dobili na mariborskem odrti predlanskim njegovo drugo opereto »Rdeči nageljni« in letos za božič tretjo »Zaroka na Jadranu«. K zadnjemu delu 6amemu bi rekli, da je v lepi meri uspelo tako v svoji zasnovi kot tudi v vprizo-ritvi. Kakor prejšnji dve opereti, tako tudi »Zaroka na Jadranu« ni niti vsebinsko niti glasbeno širše ali globlje zasnovano delo večjega formata. S to trditvijo pa nočemo nikakor dela podcenjevati. Nasprotno, ponoviti hočemo (le svojo nedavno opom-bort da smo dolžni našim domačim delom posvečati še »prav posebno pažnjo. Za novo Rasbergerjevo opereto je pa hvalevredno še prav posebno dejstvo,\da je v marsičem mnogo boljše kot pa marsikatero tuje delo, ki, prav po nepotrebnem pride na naš\ operetni repeilioar, ker nam ne prinese nič pozitivnega, stane pa'" toliko truda, zlasti pa — denarja. Po vsebini nima betsedilo, ki ga je napisala ga. Milena RaSberger-Fišerjeva, nikakih nepotrebnih neslanosti, pač pa kaže! v nizu scen, kakor se pač običajno vrste v opensitah, tudi nekaj posrečenih dovtipnosti, katerim jei avtor znal tudi glasbeno podčrtati njihovo šegavo obliko. Sictr se pa dejanje zapleta in razpleta z ljubeznivimi dogodivščinami in za>mcnjavanjemi oseb tako daleč, da ima-010 k sklepu na odru ikar tri oz. štiri presrečne pare. Dasi je dejanje postavljeno na naš Jadran, pa vendar diha iz njegja manj tiste prikupljene domačnosti, kot smo jojpa našli v »Rdečih nageljnih«. Ker nastopajo v opereti sodobnejše, svetov-njnške postave, kakor potujoča igralska družina, kralj ameriških igrači itd., zato je avtor tokrat v neki meri dal svoji gfasbeni obdelavi prostora tudi modernemu šlagerskeimu tonu, čeprav je ostal še vedno zvest starejšemu načinu glasbenega ustvarjanja v lahkem meli>dioznem ter arioznem stilu. Njegova glasba ima ?načaj umirjene živahnosti, orkestralni del služi v ipretežni večini harmoničnemu 6prcmljevanju pewske*mclodije. To zaJnje Rasber- t Marica IMoi-Eadlšškova V Ljubljani jei umrla pisateljica Marica P, a r t o 1 - N a d 1 i š kk> v a , ki je v slovenski javnosti nastopala pod pisateljskim imenom Marica. Rodila se je 10. februarja 1807 v Trstu, dovršila učiteljišče v (lorici i 11 bila učiteljica v Proseku ter v Trstu pri Sv. Ivanu. V 90 letih prejšnjega stoletja je bila glavna voditeljica narodnega in prosvetnega gibanja raied slovenskim ženstvoin, posebno v Trstu, in k(rt taka sotrudnica Edinosti, Slovenskega naroda, Slbvanskega sveta. Ženskega sveta. Zvončka, Slovana, Soče ter u r e d n i e a Slovenke; (1897—1900&. Hkrati se je posvečala tudi pisateljevanju ter je pisala povesti in slike iz tržaškega velikomestnega okrožja ter učiteljskega življenja. V njih je dospela od nezrele mladostne romantike do realističnega gledanja predvsem ženskih življenjskih razmer. Svoje pripovedne spise je objavljala v omenjenih listih. Znane so povesti Moja prijateljica, Na obali. Strte peruti, Pod streho, Fata morgana in druge. (l'o Biografskem leksikonu.) Pokojnina je bila ena prvih slovenskih pisateljic in publirislk ter bo nanjo ohranjen spomin v slovenski kulturni zgodovini. Njenemu sinu, pisatelju dr. VI. Bartolu in ostalim naše sožal.je. # O jugoslovanski umetnosti je objavil daljši članek zadnji »Meridi.ano di Roma«. Člankar, ki jo zajemal snov iz kakega priročnika, deli umetnostna obdobja v pet časov. V prvih dobah govori le o umetnosti pri Srbih. Predvsem omenja pravil-r0 kot značilne na presno slike v »zadužbi.nah« v Milešcvu, Dečanih, Gračanici, ki predstavljajo kralje in svetce. Kot drugo značilnost našteva slike pa les in ikone. Tretja značilnost so miniature na l::s in ikone. Tretja značilnost so miniature na rokopisnih evangelijih. Po tej prvi cvetoči umetnostni dobi sledi za turških navalov propad. Le Dalmacija je v 14. in 15. stoletju mogla pokazati nekaj umetniških tvorb. Tretja doba. 18. stoletja in 19. stoletja pa je tako pri Srbih kakor tudi pri Slovencih in Hrvatih zbudila nove baroku podobne smeri. Med Slovenci r menja ta pogled posebej Mencingerja, Lajlerja in Lelovška ter kasneje tudi Langusa. , Kot četrto dobo naznača prehod v realistično smer koncem 19. stoletja. Tu omenja Šubiea. Kot pete navaja, kronološko, impresioniste ter •ristavlja, da je bila tedaj Ljubljana z Groharjem, Jakopičem in Sterncnom vodilna za vso jugoslovansko umetnost. Zdaj pravi, da se moderno jugoslovansko slikarstvo inspirira iz Pariza. Tu ne našteva nobenega Slovenca, čeprav ima Kralja v bližini, pač v škodo celotne.mii pogledu. Zaključuje pa, da ima danes Jugoslavija lepo število prvovrstnih umetnikov. Pregled je precej dober, kaze ga le pokve-čena imena in pomanjkljivi opis moderne jugoslovanske umetnosti._ •Bolgrrsko-italijanski kulturni stiki so novejšega datuma. Prav poglobili so se pa letos v decembru, ko se je otvorila v Sofiji razstava italijanske knjige. Istočasno sc je tudi sestavila kulturna ita-lijansiko-bolgarska .komisija, ki bodi stalen čuvar poglabljanja kulturnih stikov obeh narodov. In še tretje deistvo za napredek v tej smeri, namreč odlok, da se vpelje v vse bolgarske srednje šole obvezen pouk italijanščine. V zvezi 6 temi dogodki je znani slavist Salvini podal v listu Meridiano di Roma« daljši pregled bolgarskega pesništva obenem s prevodi vidnejših predstavnikov (Trajanova, Lilijeva, Krasinskega, Jasenova). Jaroslav Durych, največji katoliški češki pesnik in pisatelj, je za božič izdal dve pomembni knjižici, namreč Zgodbe svetega pisma novega zakona za otroke pod naslovom: »Iz vrtnice nam je vzcvetel cvet« Z rliže kvjtek vykvet nam«, ki je izšel pri Mclantrichu, ter Sveto svečeništvo po vizijah častitljive Ane Katerine Emmerich (Svate enčžstvi podle videni clihodne A. K. Emmerich), str. 120, cena 10 kč. V tej knjigi meditira ta veliki pesnik o poslanstvu duhovnika na podlagi vizij služabnice božje Ane Emmerich, katero je opisal že Clcmens Brenetano. Durych jo je napisal po svoje v tej knjigi, kjer je napisal velike besede, da ni »pesništvo tisto, niti kakršna koli umetnost, ki bi dajala človeku zmožnost razumevati in ustrezati človekovim notranjim potrebam in razmeram, gerjevo delo ima tudi manj tistih domačnostnih melodičnih motivov, ki n. pr. v njegovih »Rdečih nageljnih« zazvene včasih kar v »ponarodelem« tonu. Vendar bo pa do publike brez dvoma našla pot n. pr Petričeva arija iz 1. dejanja ali pa tango iz 2. dejanja, ki ga je tudi pri tej opereti skušal kapelnik g Lojze Hcrzog za uverturo v 3. dejanje popularizirati s taktirko obrnjen k občinstvu . . . Delo je pa vsekakor dostojno in vredno, da je prišlo na naš odei. Rcžiral je opereto g. Edo Verdonik in ji tudi zamislil koreografski del. K zadnjemu bi pripomnil, da je bilo pri tej priliki enkrat v baletnem partu (1. dejanje, mornarji) razbrati vsaj nekaj vsebine, za kar gre prireditelju pohvala. Ni se pa še, škoda, popolnoma izognil brezsmiselnemu skakanju ali odnašanju 6oloplesalke z odra. Živahnemu tempu v orkestru je postavil na oder vzporedno živahno slikovitost v dejanju in sceni. Tenorista Roberta oziroma trgovca Petriča je pel g. Anatol Manoševski, ki je v igri manj prepričal, kot pa ugajal v svoji pevski vlogi s svojim enovitim ter lepo zvenečim glasom. Več doživetja je bilo v igri gdč. Igličeve, ki je pela gledališko igralko Bernikovo. Dobra postava je bil gledališki ravnatelj Videnič g. Pavla Kovica. Njegovo ženo je z veliko mero prepričevalnosti igrala ga. Vida Zamejič-Kovičeva. Z živahno razgibanostjo je vzbujal mnogo zabave g Edo Verdonik (igralec Grudni,k), ki je dobro spremenil tudi svoj značaj svojih vlog, dasi je včasih pri namišljenem Frediju zašel iz enotnosti. Subreto Rubinovo je mnogo bolje in živahneje podala v igri kot v petju ga. Marica Brumen-Lubejeva. G. Just Košuta je posrečeno predstavil hotelirja Korena, ki je pa bolj gostil-ničarska postava. Med najbolj uspele ustvaritve spada gdč. Starčeva v vlogi hčerke Marice. Žela je tudi največ priznanje za svojo komiko. Ameri-kanca Fredija Foxa je premalo dramatično podal g. Drago Kamušič. V številnih manjših vlogah so še nastopili: gdč Savinova (Minka), gdč. Naratova (Mira), g. Košič (humoristični in zabavni Zajci), g. Grom (kapitan), g. Crnobori (natakar) i. dr. Bb. temveč ima to možnost sacno duhovništvo.« Ta knjiga bo prišla predvsem prav V6em, ki delajo v Katoliški akciji, kajti že njen pojav sam je velik plod sodelovanja lajištva s Cerkvijo, kateremu se z vsem svoim velikim delom posvečue Jaroslav Dtirych. Na Češkem 60 vsi listi proslavili osemdesetletnico predsednika Akademije znanosti in umetnosti, skladatelja mojstra J. B. Foersterja, ki je našemu listu znan po svoji izjavi v naši češki prilogi »Slovenca«. Njegovo delo pomeni za Čehe novo dobo zborskega petja, kakor svoj čas Bendlov nastop. Njegova dela so vsa polna čustva in pobož-nosti, zaradi česar je imel največje uspehe prav v cerkveni glasbi. Slavne so njegove kompozicije »Stabat Mater«, »Himna angelov« ter »Sveti Vac-lav«, v katerem je pokazal z glasbeno umetnostjo veličino češkega svetnika, patrona češke zemlje. Napisal je v svojem življenju veliko zborskih skladb, klavirne lirike, komorne glasbe in orkestralnih del, melodram, simfonij in oper ter je bil ob 6voji sedemdesetletnici 1. 1929. počasten s častnim doktoratom Karlove univerze. Čestitkam k 801etnici se pridružujemo tudi mi. Nagrado iz fonda imena Otokarja Theera je dobil mladi katoliški pesnik in urednik borbene revije »Obnova« ing. Lazecky. Nagrado dodeljuje Krog čeških pisateljev. Pesnik Lazecky je znan pri nas po prevodu pesmi »Psalm«, ki jo je prevedel v lanski številki Doma in sveta T. Debeljak. Pred njim je lani dobil to nagrado katoliški pesnik in publicist dr. V. Renč, poieg Fr. Halasa in Fr. K popacka. Kdo je dobil letošnje francoske književne nagrade? Kakor vsa druga leta, tako je Francoska akademija tudi letos vkljub razmeram podelila celo vrsto svojih nagrad za najboljša dela letošnje fiancoske književne proizvodnje. Izredno veliko je število katoliških pisateljev in znanstvenikov, ki jih je akademija nagradila. Tako je najpomembnejšo nagrado akademije, tako imenovani »Prix Uobert« prejel katoliški duhovnik abbe Laflont, ki je opisal zgodovino orleanskega škofa Dupan-loupa. Nagrado, ki nosi ime >La plus grande France — največja Francija-, je prejel profesor katoliške univerze v Parizu nisgr. Calvet za knjigo o »Francoski verski književnostih. Msgr. Besson in abbe Klein sla prejela nagrado za svoja dela o razmerju med znanostjo in spiritualizmoni. Nagrajena so bila tudi dela kanonika Combesa proti poganstvu v moderni obliki. Prav tako je bila podeljena cela vrsta nagrad francoskim duhovnim misijonarjem, ki so objavili razvoju francoskih kolonij. Izredno nagrado v višini 20.000 frankov je prejel katoliški pisatelj Maurice Vioberg, ki piše zgodovino Device Marije. Sodobni francoski katoliški filozof ,lac(|ues Chevalier je dobil nagrado 20.00(1 frankov za svoje zadnje delo. Francoska akademija je podelila še celo vrsto nagrad raznim tujim pisateljem, ki pišejo v francoščini v Kanadi, Belgiji in Švici. Tudi med temi so katoliški kulturni delavci na prvem mestu. Lvov pod sovjetsko oblastjo viijig o duhovnem Poročila, ki prihajajo iz Lvova, opisujejo položaj v tem mestu kot skrajno težek in za prebivalstvo bridek. V teh mesecih, kar je mesto pod sovjetsko oblastjo, se je marsikaj iznremenilo, nova oblast je že začela kazati svojo roko. Mesto, ki je v normalnih razmerah imelo nekaj nad 200.009 prebivalcev, jih ima danes že okrog milijona in še nič 111 videti, da bi se naval beguncev kanil ustaviti. Nemogoče je presoditi, kako se sploh toliko prebivalstva gnete v toliko manjšem mestu. Vse, kar je za bivanje primemo, je zasedeno, ponekod v eni sami majhni sobi prebiva po deset ljudi. Življenje je težko in obupno. Povsod bdi oko (iPil. ki s svojimi agenti opazuje vsak korak prebivalstva, zlasti tistega, ki pri sovjetskih oblasteh ni dobro zapisano. I11 v primeru kake zamere je proces zelo enostaven in kratek: vsak neljub človek izgine, svojci vedo za njegov grob ali pa tudi ne. (ilede kruha se še najbolje godi tistim otrokom ki so se vpisali v brezbožniške šole. Oproščeni so raznih dajatev, v šolah dobe zastonj hrano, seveda pa se morajo udeleževati vseh brezbožniških zborovanj, predavanj in jired-stav, ki jili prireja brezbožniška organizacija. Tu morajo prepevati brezbožne in bogokletne himne, pesmi v čast Stalinu, navduševati se za svetovno revolucijo in sploh na vsej črti sodelovati za čimprejšnjo zmago brezbožništva na novem ozemlju. Rednega pouka v šolah ni, ker gre ves čas za tako propagando in dresiranje mladih duš. Med prebivalstvom, poljskim in ukrajinskim, se dviga velika nevolja zaradi takega ravnanja, toda odpor je tih in molčeč, ker še ni ugasnilo upanje, da bo pravica le zmagala in da se bo vrnila nekdanja svoboda. : Osservatore Romano« jiiše v tozadevnem poročilu, da so bile v vsem Lvovu in okolici vse šole kmalu po prihodu sovjetske vojske postavljene pod nadzorstvo komisarjev, ki jih je imenovala Moskva. Vsa podjetja so zaplenili in jih proglasili za last sovjetske države. Židovsko občino v Lvovu, kateri so pripadali tudi mnogi znani komunisti, je nova oblast razpustila; točasno je v teku likvidacijsko postopanje njene imovine, ki bo vsa za-plenjena v korist države. Več Židov, so zaprli, mnoge pa odpeljali v internacijo. V mestu zlasti primanjkuje najnujnejših potrebščin, ker skoraj vsa podjetja stoje — ali ker nimajo surovin, ali pa zaradi pomanjkanja strokovno izvežbanih delavcev. Pojavljajo se že tudi mnoga znamenja sabotaže. Prebivalstvo je v trdo- živem pasivnem odporu, proti kateremu je nova oblast brez moči. Od očividca pa smo prav te dni izvedeli za niinive nadaljnje podrobnosti, ki jih moremo smatrati za pojiolnoma zanesljive, saj so iz prvega vira: Ko so se pojavili prvi oddelki sovjetske vojske, je najprej zavladalo po mestu neko presenečenje, potem pa topa zadovoljnost, da je vojne in vsega njenega gorja konec. Sovjetski vojaki so se razkropili po mestu, kar je bilo Slovanov med njimi, so se kmalu začeli bratiti s Poljaki in Ukrajinci, objemali in poljubljali so se vse vprek, nekaj iz veselja, da so v mori svojega življenja sploh doživeli nek nov dogodek, nekaj pa pod vjdivom žganja. Ostali, ki niso mogli poseči v to »pobra-timstvo«, pa so jedli, jedli... in drveli po trgovinah in znašali v svoja gnezda vse, kar so kje opazili porabnega in novega. Šele ko je prišla druga vojska, GPU in njeni policijsko izvežbani oddelki, je nad mestom zadihala strupena ^železna boljševiška disciplina«. Prijatelj, ki pa noče biti imenovan, nam je pripovedoval, da je GPU najprej pred vsem drugim planila po prejšnjih komunistih, češ da so trockisti, pa naj so v resnici bili ali jia je bila to samo pretveza, da se jih je GPIJ kot neljubih prič in poznavalcev komunističnega dela iznebila in jih nadomestila z absolutno vdanimi močmi, ki jih je pripeljala s seboj. Vse take so enostavno postreliii, ni priziva, ne pritožbe. Za tem prvini dejanjem so začeli organizirati novo oblast in razvijati svoj propagandni material s kinom, napisi in zborovanji. Vidnejše Poljake so ali postreliii ali pa odpeljali v notranjost Rusije, nato so že v miru mogli delati dalje. Vojaki dajejo pretresljivo sliko revežev. Slabo opremljeni, slabo oskrbovani kažejo kar v veliki večini znake jetike, ki je posledica nezdravih kasarn, prešibke hrane in raznih prestanih bolezni, zlasti tifusa. Večinoma vsi bolehajo na »razstenje-11 ju črev«, ki pride od neredne hrane: po cele dni ne dobijo nič jesti in organizem živi iz samega sebe, črevesni sokovi se izrabijo, ker drobovje tako rekoč izžema samega sebe, kadar pa vojak pride do hrane. ve. da bodo spet prišli dnevi stradanja in se natrpa, kolikor more dobiti in spraviti vase. Toda drobovje je že preveč izžeto in ne delu ie več pravilno. Tako je bil pogled na to prvo vojsko kaj klavrn in je prej vzbujal pomilovanie in usmiljenje kot pa strah ali sovraštvo. Ko bi samo ti prišli, bi jih Poliaki še nasitili in oblekli, toda za niimi je prišla GPU kot nositeliica sovjetskega režima in s tem je bilo te romantike konec. I* O R T ill. zid gorenjskih smučarjev v Tržiču Tretji zlet gorenjskih smučarjev bo v času od 'iti. do 28. januarja t. 1. v Tržiču o priliki proslave desetletnice GZŠP. Program tega zleta — na katerega se še povrnemo — bo zelo bogat, zlasti pa tekmovanja, ki obsegajo tele discipline: Državno prvenstvo v alpski kombinaciji, jiodzvezno prvenstvo v klasični in alpski kombinaciji seniorjev, podzvezino prvenstvo v alpski kombinaciji za dame ter končno vsa mladinska prvenstva podzveze. V Belgradu bodo nastopali umetniki na ledu Za pravoslavni božič bodo imeli v Belgradu prvovrsten športni dogodek na ledu. Hokej moštvo Ilirije nastopi proti madžarskemu mojstru, poleg tega pa bodo nastopali naši umetniki na ledu kakor državna prvakinja. gdč. Silva Palmetova ter državni prvak g. Thuma, ki bosta pokazala svoje Odi icne sposobnosti na ledu. Prvotno so nameravali priti tudi madžarski drsalci v umetnem drsanju, toda oni imajo ravno ta dva dni svoje državno prvenstvo in hodo tako nastopali le naši prvaki, ki hodo z ozirom na svoje velike sposobnosti in znanje lahko isto servirali belgrajskemu občinstvu kakor tuji gostje. Poleg omenjenih dveh nastopita tudi bivši državni prvak g. Polo Švab ter junior-ski prvak Bieber. Kakor posnemamo iz zagrebških listov bodo nastopili v soboto popoldne naši odlični drsalci tudi v Zagrebu, kamor so bili istotako povabljeni. Športni drobiž Finski rekorder je padel v rusko-finski vojni. Prva športna žrtev, ki je padla za svojo domovino na rusko-finskem bojišču je poslal Erkki Tamilla, najboljši finski maratonski tekač ter svetovni rekorder na 25.000 111 s časom 1:21:27,0. Imenovani je bil vse do leta 1936 tudi finski smučarski re-prezentant. Padel je na karelijski fronti. Sudetski Nemec (i. Bcrauer, ki si je osvojil svetovno prvenstvo FIS-a v klasični kombinaciji na zadnjem svetovnem tekmovanju, je bil jeseni operiran na nogi. Sedaj se je že popolnoma opomogel. tako. da bo lahko nadaljeval s svojim športnim udejstvovanjem. Prosta vstopnina za vse življenje — darilo z zanimivo zgodovi no. Ragnhild Hveger, znamenita danska rekordna plavalka, je orejšnji teden dobila jirosto vstopnico za kopališče Frederiksberg. Vstopnica velja za vse življenje. Predsednik uprave kopenhagenskih šjiortnih prostorov se ie na tej vstop niči podpisal kot odgovorni podpisnik in iz-stavljalec. Vstopnica ima prav zanimivo zgodovino Ragnhild Hveger je pred časom že imela trajno prosto vstopnico za kopališče Frederiksberg. toda to vstopnico so ji vzeli, ker v zadnjih šestih mesecih ni jjostavila nobenega novega svetovnega re- "••»v. 1 Današnje življenje na morju: Hidroavion vrsti vo se je približal protitorpedovki, najhitrejši jnih ladij korda. Ko se ie stvar zvedela, je nastalo po časopisju in med občinstvom izredno veliko razburjenje, in to razburjenje je imelo za jiosledico, da je Ragnhild Hveger spet dobila prosto vstopnico za vse življenje. Človek mora tudi kot nevtralen opa-zovalec priznati, da so danske šege in navade dokaj svojevrstne. Ob tem času prav gotovo na vsein svetu ni boljše plavalke kakor je Ragnhild Hveger. Vzeti ji karto, ker ni bila v nekem določenem času in tako rekoč na povelje postavila novih svetovnih rekordov — to prav gotovo dokazuje, da ljudem, ki so ji vzeli karto, manjka strokovnosti. Človek pri Dancih kaj takega prav gotovo ne bi pričakoval. Najbrž jih ie bila Ragnhild Hveger preveč razvadila, kajti do zdaj je bila jx>stavila vsega skupaj »samo« dvaintrideset svetovnih rekordov! Vesti športnih zvez, klubov in društev JZSZ opozarja vse ttmučarje na poseben turi-stovski vin k, ki vozi danes oh 14.3(1 iz Ljubljnne in so ustavi samo nn glavnih postajah. V ltateče-Planici lio ob 17.0-1. Vozni listek velja za povratek v soboto zvečer s turistom, v nedeljo z vsemi vlaki in v ponedeljek dopoldne z vsemi rednimi vlaki. ZSli Hcrmes. Seja centralnega odbora ne vrši danes ob pol 20 v palači -Grafiki, r. nnd.str, Ker je ta se.ia zadnja pred občnim zborom klnbn, se vsi P. t. gg. odborniki vljudno naprošajo, da se te seie sigurno udeleže. Snežne razmere Por ocilo Tii jako prometnih zvez v l,ju/j/jan i in Mariboru, SPI) in J7.SZ I. januarja 1910. Kranjska gora mo m: —1(1, drobno mede, smuško te rišče spodaj 27, zgoraj 37 cm snega, drsališče in sankatišče uporabno. Dovje-Mojstrana r,:,o m: —9, oblačno, 35 cm snega skakalnica uporabna. Sv. Križ nad Jescnlcumi 1000 m: —S, oblačno, mirno 2 ein pršiča na :KI podlage. Bled 501 m: —5. drobno mede, 25 cm »nega, pršič, jezero za drsanje upo?ahuo. Bohinj /.latorou j3o m: —(i, drobno mede, »5 cm snega, prsič. Dom na Komut 1520 m: —6, drobno mede, 115 cm snega, pršič. Dom na I o/i/u 1510 m: —6, drobno mede, 115 cm snega, prsič. Dom na Krvavcu 170(1 m- —7, drobno mede, 65 cm snega, pršič. Koča na Veliki planini 1.558 m: —6, drobno mede, 55 cm snega, pršič. Horjnic 1000 m: —In. zelo oblačno, m cm »nega, pršič. Polievo a:o m: —2, drobno mede, 10 cm snega, pršič. Katcčc.Planica s;o ni: —7, drobno mede, skakalnica uporabna, drsališče uporabno. Pcč-Prtrlinjrk: —7, drobno mede. Scnjorjev dom 1522 m: —(i, oblačno, 28 cm snega. J. januarja 1910 Mozirska planina 1311 m: —12, jasno, mirnn, ln cm t pršiča nn .Ml podlage. Celjska kora ;oo m: —in. Jasno, mirno, 5 cm pršiča nn 2(1 podlage. Logarska dolina: jasno, mirno, iS cm pršiča na 25 podlage. Pohorski dom 1I):10 m in Mariborska koča um m■ —JO lasno, lulrno, 5 eni snega, osretijen. niniski vrelci- 530 m: jasno, mirno. 8 cm pršiča na ''(I podlage. Z F 0 Izlet in smučarske tekme pri Sv. Lovrencu na Pohorju, ki jih priredi mariborska podzveza ZFO t »odo v soboto 0. in nedeljo 7. t. m. Mariborska Fantovska podzveza vabi ob tej priliki na izlet k Sv. Lovrencu vse člane in prijatelje naše mladinske organizacije. Posebej pozivamo člane mariborskih Fantovskih odsekov, da se tega izleta liolnoštevilno udeleže in povabijo s seboj tudi svoje prijatelje in znance. Odhod iz Maribora za tekmovalce in prvo skupino izletnikov bo v soboto z jutranjim vlakom oh 5.37. Druga skupina odpotuje z vlakom v soboto 13.39, zadnja pa v nedeljo zju-roi Zt/, om' odhaja iz glavnega kolodvora ob o.d7. Mor more naj pohiti k Sv. Lovrencu že jutri v soboto, vsi drugi pa v nedeljo zjutraj. Za one, ki I »odo že v soboto pri Sv. Lovrencu, bodo na razpolago prenočišča v hotelu in skupno prenočišče na slami v dveh šolskih razredih. Prenočišče v dobro kurjeni hotelski sobi bo stalo od 18—24 din. ■^olske sobe, kjer bo skupno prenočišče, bodo ves čas toplo zakurjene. Vsakdo, ki namerava prenočevali na skupnem prenočišču, na i prinese seboj dobro pokrivalo (koc ali odejo). Prenočnina na skupnem prenočišču je za tekmovalce 1 din, za netekmovalce 2 din. Prečitnite tudi jHislednja navodila v današnjem Slovencu« pod rubriko ZFO. Pisana množica narodov evropskega severa Tadi ugro-tinsha skupina se je rarŠfa v več samosfoiftih narodo<1 Šele spor na evropskem severu je obrnil pozornost kulturnega svetu na ta daljna ozemlja, ki «> prej živela v svojem miru. Mulo kdo se je prej zanimal zu ta svet, zato je tudi le malokdo vedel, kukšna pisana množica narodov tu živi. Tudi danes je še zelo sploSno mnenje, da so poleg Fincev samo še Laponci, poleg tega še v iTstonski, Letonski in Litvi neki neznani narodi, o katerih preteklosti, jeziku in kulturi vemo le malo. V resnici pa jc tudi ta del Evrope svoj poseben svet, ki samo zato ne V 1 i ____l..:i. ......1..II ilni> in M<»- da si hočejo prilastiti vso evropsko Rusijo In svoje meje razširiti do Uralu, ker je skoraj ves ta svet v manjših ali večjih manjšinskih otokih naseljen po narodih iste etnološke skupine. Pa tudi zahodni Finci, ki so se v preseljevanju obrnili proti zahodu, proti morju, so se v teku stoletij razšli v več skupin. NuJ-močnejša skupina so pravi Finci, ki prebivajo v današnji Finski, v kareliji, na severnem Švedskem in Norveškem. Sami se imenujejo Suomalaised (Suomi = Finsku) in je vseh sku- • 1....._ te /nnd tri TVllIimnP flH 1 III- (.1(21 JLVrUUC s v W| | /vvnv. il u i v »i ix» iiuiu" "u i OUUIUululDi/U yuuuini » »««• / • i' • 1'" povzroča mednarodnih zapletljajev, ker je do- paj okroR 5 milijonov (nad tri milijone na Nn volj prostora, in se narodi ne tarejo tuko drug | skem). _Močno so se pomešali z (L.e„?:!.V'' 1. ob drugega. . , _ ... Kakor v večidel ostale Evrope so tudi na ta ozemlja prišli ljudje iz tistih zakladnic človeštva v širnih ruskih nižinah, s katerih so v dobi preseljevanja narodov prihajale množice za množico. V davni dobi je ob srednjem teku Volge živelo pleme, ki ie v zgodovini znano pod imenom \J g r o ! i n 1. Bilo je to sorodno pleme Samojedom v tundrah ob Severnem morju in severni Rusiji, le da so bamojedi ostali majhno ljudstvo in na svojem prvotnem ozemlju, so se llgrofini namnožili v velik narod in se razširili preko sosednjih pokrajin in se slednjič v stoletjih razdelili v dve veliki skupini: »čisti« Ugrijci in »čisti« Finci. Ugrijci so se v preseljevanjih pomikali proti vzhodu in deloma proti jugu, kjer so se pomešali s sosednjimi plemeni. Tako-so se razvila nova ugrijsko govoreča ljudstva: Ostja-ki, Voguli in Madžari. Ostjaki so se premikali do srednjega Oba v Rusiji, kjer so naseljeni še danes in jih je okrog 20.000. Žive od živinoreje, ribolova, so pa tudi mojsiri v rezljanju lesa. Voguli žive še po pobočjih severnega Urala, vendar pa se je njihovo število skrčilo že na 6000 duš; žive pretežno od lova in ribolova. Kot vera je med njimi razširjen neki skrivnostni samani-zem, zagonetno češčenje duhov, polno praznoverja in vraž; pravoslavje so sprejeli večinoma le na zunaj, da prikrijejo svoje skrivnosti. Madžari, ki so sprva prebivali na ozemlju med Volgo in Uralom, so se s preseljevanjem narodov v 9. stoletju pomukmli v današnjo Ogrsko, kjer so se pomešali z ze tam naseljenimi Kelti, Goti, Slovani in ostalimi nu: rodi ki so si jih polagoma asimilirali. Naselili so se stalno in se posvetili poljedelstvu. Ko so sprejeli krščanstvo, so se kmalu povzdignili v kulturen evropski narod, ki je že začel posegati v zgodovinski razvoj tega prostora. Madžari so se razvili v najmočnejši narod nekdanje ugrijske skupine, danes jih je okrog 12 milijonov in prebivajo daleč preko mej današnje Madžarske države. »Čisti« Finci, ki so se ob preseljevanju iz nižav notranje Rusije ločili od Ugrijcev, so se v teku zgodovinskega snovanja razvili v več ljudstev, pomešali so se s sosednjimi narodi, ki so jim vtisnili svoj pečat. Tako sta nastali dve glavni finski skupini: Vzhodni Finci in zahodni Finci. K vzhodnim Fincem danes pnšte: varno Sir j ene, ki prebivajo na najbolj p severovzhodnem delu Evrope in jih je okrog 350.000. Spadajo pod Rusijo. Žive od lova, ribolova in trgovine; zlasti v srednjem veku so bili znani kot spretni trgovci in so imeli v svojih rokah skoraj vso trgovino vzhodne Rusije. Njihovo glavno mesto je Syktyvkar (22 tisoč prebivalcev). V to narodnostno skupino spadajo tudi Votjaki, ki se v svojem jeziku imenujejo U d m u r t, kar pomeni »človek«. Teh je okrog pol milijona, večinoma so poljedelci. Naseljeni so strnjeno na svojem ozemlju, ki je upravna enota z glavnim mestom Isevsk (65.000 prebivalcev). Ob srednji Volgi prebivajo Čeremisi, ki se imenujejo tudi Mari. Teh je okrog 430.000. Večinoma prebivajo strnjeno na samostojnem ozemlju Mari; njihovo glavno mesto je Krasnokokšajsk (po najnovejšem se imenuje Joškar Ola), ki pa ima samo 5000 prebivalcev. Slednjič spadajo v to skupino vzhodnih Fincev še M »trpini, ki so pa glavna veja vseh vzhodnih Fincev. Prebivajo v srednji Rusiji od Volge do Urala in so dokaj močen narod, ki šteje pol drug milijon duš. So trdni kmetje in znani kot dobri poljedelci. Krščanstvo so sprejeli šele pred 300 leti v obliki pravoslavja iz Bizanca, še vedno pa je pri njih — kot pri vseh vzhodnih Fincih — priljubljeno poganstvo, nekaj pa je tudi mohame-tlancev. Glavno mesto »samostojnega ozemlju Morvinov« je Saransk, ob progi Moskva—Ka-san (16.000 prebivalcev). — Morda so taka etnološka razpravljanja dala povod, da je Sovjetska Rusija obsodila državno samostojne Fince, Nehaj vremenske bilance za leto 1939 Meteorološki zavod skrbno sestavlja vremenske podatke za Ljubljano in vso Slovenijo. Svoj delokrog vedno bolj razširja na deželo. Sedaj ima zavod Že 196 vremenskih opazovalnic večjega ali manjšega obsega. Mnogi opazovalci Žrtvujejo dosti časa in se zadovolje z malenkostnimi nagradami, ki jih zavod ne more dajati v obilici, ker iina sam večne borbe za razne kredite. Zanimiv je po podatkih meteorološkega zavoda splošen pregled, kakšno vreme smo imeli lansko leto. Lani je meteorološki zavod zaznamoval v Ljubljani 157 deževnih odnosno snežnih dni. Lanske padavine so dosegle 1.480:8 mm. V letu 1038. smo zaznamovali 138 deževnih dni z 1.174:1 mm esdavin. Torej je bilo lansko leto deževnejše kot predlanskol Lani so bili dežja najbogatejši naslednji meseci: maj 274.9mm, junij 191.1 in oktober 333 mm. Ta mesec je bil lani najdeževnejši. Letni padavinski povprečnik je za Ljubljano in okolico preračunan na 1.410 mm. Torej je bil lani ta povprečnik prekoračen. Ako listamo podatke za 20 let nazaj, opazimo, da so bila gotova leta izredno suha in da je takrat v Sloveniji vladala izredno huda suša in pomanjkanje vode. — Ta ko i no končani svetovni vojni je bilo leto 19-20. izredno suho. Celo leto je takrat padlo le 850 mm dežja. Tudi naslednje leto 1921. je bilo suho, ko je padlo 031 mm dežja. Dve leti v tej dobi sta bili vprav katastrofalni. Leta 1933. je bilo zaznamovanih 2003.3inm padavin. Takrat so divjale silne povodnji. Leto 1937. pa je v pogledu padavin doseglo v 20 letih rekord. To leto je zaznamovalo n. padavinah 2375.7 mm. V 20 letih se je nad Ljubljano zlilo nad 31.000 mm padavin. SKem/. mutnu ^ - #----.. . ' v vanci. Rusi in Švedi, in ti različni vplivi se še danes poznajo med njimi v običajih m jeziku. V ti. stoletju so sprejeli zahodno krsčanstvo (razen Karelije, ki jc bila pod Rusijo in je pravoslavna), ko pa so v 16., stoletju prišli pod Švedsko, je začel prodirati mednje iirotestan-tizein, kateremu danes pripada velika večina Fincev. Imajo pet protestnntovskih škofov, ki jih imenuje predsednik republike; njihov skot v mestu Abo ima naslov nadškofa. Njim najbližji so Laponci (»lappi« pomeni v finskem jeziku »daljna dežela«), ki žive na skrajnem evropskem severu. Sami se imenujejo »Sabine« ali »Same« (kar pomeni: ljudje močvirju). Državno spadajo skoraj pod vse severnoevfop-ske države: pod Rusijo jih je 1600 (na polotoku Kolu), pod Finsko 1600, pod Švedsko ,300. m pod Norveško 20.000. Vseh skupaj je okrog 31 tisoč, ki so še dokaj izrazito ohranili samobitnost svojega rodu, ker so odtegujem vsem vplivom drugih kultur. Tudi Laponci so protestanti, le v Rusiji so pravoslavni. Med zahodne l ince spadajo tudi Esti, ki prebivajo v današnji Estonski, najsevernejši baltski državi, in nekaj še v obrobnih državah. Vseh skupaj je okrog t milijon. , .... . Litvi so se /e skoro popolnoma izgubiti in jih je danes samo še okrog 1500, ki prebivajo v 12 vaseh današnje Letonske. Večinoma so ribiči in mornarji, ki so svojo domovino imenovali Livland in ji tako dali današnje ime l.etonska, ki ga je sprejelo tudi novo ljudstvo v katerem so stari naseljenci v toku stoletij skoro popolnoma izginili. V to skupino nekdanje močne ugrijske veje spadajo še Čudi, ki pa jili Jonlednjlmi pripravami da bodo tekmo na oni v i S i n i, kakor jih je vedno znala pripra viti naša organizacija. K Sv. 1/ovroneu prav posebni vabimo vso prijatelje našo mladinsko organizacije. Tudi nctekmovalcl smučarji in nesmufarii bodo prišli na rivoj račun. Pnnes podajamo poslednja navodila tekmovalcem in izletnikom. Prehrana v Kostilnah. Zajutrk- kava s kruhom od din 2.50 naprej. Kosilo: juha, govedine, dve pri kuhi din S. s pečenko din 10. Kosil«, v hf.telu din S do 1 -2. Vočerja v gostilnah: 1 din 3, II din 4 Večerja v hotelu din R do 8. Prenočišče. Skupno pronočiSčo nn slami v toplo zakurjenih dveh šolskih sobah. 7,n tekmovalce din 1. za notckmovnlce din Vsi. ki nameravajo prenočevati na skupnem prenočišču naj prinontj . *eboj toplo pokrivalo (koc ali odejo). Pronočnina v hotelu v toplo zakurjeni sobi ml din IS d« 'JI. Drulabni verrr. V »oholo zvečer prir"d! domači Fantovski odeok v pozdrav tekmovalcem In ffo«tom izletnikom prijateljski družabni večer a čaianko in topim prijetnim zabavnim prOKramom v Prosvetneni domu. Trkmr. Tekmo bodo v neposredni okolici Sv. T.ov. ronea. tako da bndo lahko domačim in izletniki opa zovali zanimivo borbe naših fnntov na »nežnih po lianah. V bolišo orientacijo bo clednlcem na rnzro jago startna lista vneh tekmovalcev ir tekmovalk t"' lista rezultatov in izvedenih tekom. Posebej onozar jn-mo na najzanimivejšo točko tekni valnojra protfran1-nn pstrolnl tek odsekovnih moštev, ki bo v nedeljo ob j Kil treh popoldne. liatglasitrr retultatnr ln rn7lel!tev dorll b« v nedeljo po zaključku tekem okoli 1" <• Prosvetnem dom a. Se. mnlrt za tekmovalce In IzMr Ve bo oba dni v soboto (na prattilk) in v uedoljo ob « zjuUaj v Hup-nt oorkv.l. Snrftir rmmere pri Sv. I/ovreeu »o po najnovejših poročilih prvovrstne, tako da bodo prišli nn svoj račun tudi najbolj ri* ajemi smučarji Na dobri trdi ixwllairi leii 1» cm najfinejšo«« !>r»iča Tudi če bi se v zadnjem trenutku vreu« poslabšah-, teknu no bodo \}trq£J( / kotiček SION SAMBO (219) Nekaj mišk se je radovedno splazilo iz lukenj, a to je bilo nevarno, zakaj sova je dejala: »To je pa izvrstno! Takšnale poslastica mi bo jako dobrodošla!« — »Nikar jim nič ne prizadeni!« je zaprosil Jan, in Filip se je obrnil stran, da bi ne videl, kako bo sova srečala miške. Uboge živalce so bile jako potrte, mislile so, da so tu na varnem, a namesto mačke, so imele zdaj sovo na hrbtu! (220) Tudi Filip je prosil sovo in slednjič se je dala preprositi, rekoč: »To se mi sicer še ni pripetilo, da bi se odrekla plenu, čim ga imam že v krempljih.« Nato je dodala: »Fantička, lej no, saj imata vidva isto bolezen ko naš sul-tn!« — »Potem je pa brez dvoma Sambo v palači?« sta jo vprašala in ji še povedala svojo zgodba Pudnlk rujavega premoga v Oolubovcu, iianovina Hrvatska, 184« za takoj dva paznika E len nadpaznik je potreben za promet v jašku I ros to stanovanje, kurjava in razsvetljava. Pismene ponudbe z navedbo pogojev in priporočili na upravo »Slovenca«" poslati do 20. t. m. pod šifro: »Golubovec< štev. 85. ■■■■ Gospode duhovnike vljudno obveščamo, da dobe za župne urade potrebne tiskovine v podružnici jugoslovanske knjigarne v Kranju, Majdičeva hiša, sodnija. Mali oglasi Inženirja agronomije Z vsaj 6 letno prakso, izkušenega v poljedelstvu po možnosti tudi v gojenju oljnatih rastlin, sprejmemo takoj za naš oddelek oljaric. Delo: jesen. m čez zimo propaganda in organizacij kontrahiranja o jnatih rastlin, posebno ricinusa; pomladi in poleti obiskovanje nasadov radi organiziranja za pobijanje škodljivcev, uvajanie proizvajalcev, opravki s semenskimi akcijami itd. — Plača dobra, za delo na terenu pristojna dnevnica s povračilom potnih stroškov. Potrebno je znanje nemščine. — Podatke o študijah, praksi in navedbo referenc poslati najkasneje do 20. januarja 1940 na »PRIZAD« Beograd, p. p. 454 Vež šoferjev ln avtomehantkov takoj sprejmemo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Šofer« št. 36. (Irmrmrorni Starejša dekle iščo službo k manjši družini. - Naslov v upravi »Slovenca« št. 32. Trgovski pomočnik popolnoma verzlran v manufakturl, modi, aran-žlranju Izložb ter dober prodajalec, Išče službo za takoj. Ponudbe na podr. »Slovenca« Maribor pod »Slanufakturist 31«. . _ Službodobe Praktikant s primerno trgovsko Izobrazbo dobi mesto v pisarni trgov, ljodjetja. -Ponudbe na upravo »SI.« pod »Ljubljana« št. 46. m m 3i Strojepisni pouk večerni tečaj. Vpisovanje in pričetek pouka 8. januarja. Christofov zavod, Domobranska 15. m. Prsni ^ koks, drva nudi I. Pogačnik Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20-59 Postrelba brezhibna a m o Denar II Hranilne knjižice 3% obveznice in druge vrednostne papirje kupuje in plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 40 Pekovski pomočnik mlajši, samsotojen, trezen, za raznašanje peciva in zmožen samostoj. dela v pekarni, dobi stalno mesto. Naslov Vrečko, Plšece pri Brežicah. Zapustil nas je naš dobri soprog, oče, sin, zet in svak Janko Kepa ključavničarski mojster Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v soboto, 6. januarja ob 3 popoldne, iz hiše žalosti Ustje št. 24 na šmar-sko pokopališče. Šmartno, dne 5. januarja 1940. Žalujoče družine: Kepa, Grčar, Sajovic, Ogrič Kuharico (kuharja), prvorazredno moč, solidno, varčno, čisto, z letnimi spričevali vodilnih restavracij, Išče restavracija »Varo.ška pivnica«, Zagreb, Ga-jeva ul. 9. Krasna štajerska jabolka »kanada« ln »voščenka« zopet na zalogi v trgovini MARTINC Ljubljana, Tyrševa c. 17 kličite telefon 27-01. PREMOG DRVA OGLJE dostavlja na dom tvrdka Bartol Anton LJubljana VII. PodmllSf nkovil IS Telefon 35-40 Umrl nam je naš ljubljeni soprog in oče, brat, stric in svak, gosjiod Avgust Kavčič mestni služitelj dne 4. t. m., po dolgi in mučni bolezni, previden*'s tolažili svete vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto. 6. t. m. ob 2 popoldne, izpred hiše žalosti Gerbičeva ul. 10 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 4. januarja 1940. Žalujoči ostali. Čitajte in širite »Slovenca«! )0ra ni težka, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list. potom katerega bo prišel najsigurnejše v stik z najširšimi kupnomočnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik .SLOVENEC«, ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemo vsaka slovenska hiša. — En poskus Vas bo o uspehu prepričali + Dotrpela je naša zlata mama, soproga, sestra, teta in stara mama, gospa Marica Bartol-Nadlišek K večnemu počitku jo bomo spremili v petek, dne 5. januarja 1940 ob 14, iz hiše žalosti v Trnovem, Jelovškova ulica štev. 24. Ljnbljana, Maribor, Ptuj, dne 4. januarja 1940. Žalujoče rodbine: Bartol-Germek-Leben-Marc Inž. Dušan Tomšič, ravnatelj mestne plinarne v Mariboru, naznanja vsem sorodnikom,' prijateljem in znancem, da je njegova nad vse ljubljena in predobra mati, gospa Avrelija Tomšič roj. Drašler dne 4 januarja po dolgem, Bogu vdano prenašanem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, v 85. letu starosti mirno v Gos]tod u zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v -soboto, dne 6. januarja, ob pol treh ]>opoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Mariboru (Pobrežje). ' . Sveta maša zadušnica se bo brala v frančiškanski zupm cerkvi v Mariboru dne 8. januarja ob 8 zjutraj. Maribor, Vrhnika, Ljubljana, dne 4. januarja 1940. Lov z letalom »Ne glej za njim!« reče Joek Timu. »Ne sineva \edcii, v kateio smer je krenil. A tudi pri Finchu pusti besedo meni!« T i m je bil zadovoljen. V tistem času, ko stu fanta prišla vrh gozda, je letalo že pristalo in fanta sta videla, da ima Finch dva moža s seboj, ko je zagleda J očka in Tirna, je skočil na tlai n jitna hitel naproti. v. . .. .. »Za božjo voljo, ali sta se živa?« je viknil. »Kje sta pa tičala?« »Ves čas sva bila v gozdu.« pove Jock. »Vaša krivda, da naju niste našli!« »Nisem našel! Kako pa? Iskal sem cele ure in večkrat pretaknil ves gozd! Potem sem pa zletel v Colchester j>o pomoč. Predstavljam vama gospoda letalskega uradnika Kvra in gospoda letalca Masona.« »Žal nama je. (la sva vam napravila toliko sitnosti.« reče Jock Kvru, samozavestnemu mo/u kakih pet in dvajsetih let. »Bila pa sva globoko si kakih pet ... v rovu in iskala smaragde.« »Ali sta jih dobila?« vpraša Evre. »Smaragdov ne, pač pa ccle zaloge tobaka in špirita.« t. »Vtihotapi jenega?« vzklikne tyre. ?l)a. Hi morda radi videli?« »Seveda. Mason, pojdiva tja!« Odhiteli so vsi proti staremu rovu. Kvre in Mason sta komaj čakala, da bi prej šinila v rov. Finch pa je pogledal Jocku v oči ... ga hlastno vprašal: »Kako stoji nasa stvar « Jock pa ga prime za laket in pelje od rova proc. moj.amo ))j(i samii ni trr|)n. ,1B bi naju možaka slišala. Stvar je zelo ran« Bilo je skoraj temno, a vendar je Jock videl, kako so Finchu žarele oči, ko je poslušal zgodijo. _ »Ej, vraga!« je nejevoljno zarenčal. »Spet sta vse opravila sama brez mene!« »Ni bilo prav dosti opraviti, Finch. I.epo mirno sva morala zdeti v luknji, in še vedela nisva, ali bova sploh kdaj mogla iz nje.« »Slabo vama je kazalo. In Jas|>er nam je stvar odnesel? A kaj zdaj? Kara naj se obrnemo?« »Kam neki? V Wales, in sicer takoj,« reče Jock odločno. Finch pa se je prav tako odločno uprl. »Če misliš, du bom zdajle začenjal dve sto petdeset milj dolgi nočni polet brez večerje in brez počitka, se grozno motiš. Najprej zleti.no v ("I-clieter, napolnimo tank in sebe, se naspimo, ob zori pa odrinemo.« Jocku to ni bilo čisto prav, a teko! je: »Nerad izgubljam čas, a vendar mislim, da je vaš predlog še najboljši.« »Jaz imam pa tudi en predlog.« |iriliiti k njima Tini. »Pravkar sta stopila v gozd dva nioža in eden je Grdogled, stavim ne vem kaj. Kaj naj storimo? Tudi njegov tovariš je namreč pravi hrust.« 29. Finch ima smolo. GrimlH.ll je lomastil skozi gozd. široki rdeči obraz mu je gorel kakor škrlat. goste obrvi pa mu sršale kakor jeznemu mačku bike. Spremljal ga je človek temne polti in z zlatimi uhani. Kakšen čuden tiček,« je šenetnil l*incli, a Jock m ti je stisnil laket, naj molči. Grimball je prisopihal do robu rova in zagledal spuščeno lestvo. Obrnil se je k tovarišu in ga pomenljivo pogledal. >Ali ti nisem pravil, da naju bodo prehiteli!« Glas mu je bil kakor bi grčal razdražen medved. »Nabrisana paglavca stn jo popi-liala in čez nekaj ur lova imela na glavi obalne straže. Najpametneje storiva, da zalogo čim prej odstraniva.« Gabriel, njegov pajdaš, se ozre naokoli. Nič kaj zadovoljen ni bil videti. »Če pa naju zasačijo, ko bova v rovu, naju bodo zaprli in blago zasegli!« »Aha, bojiš se, kajne?« mu zabrusi Griin-ball. No, pa saj te nisem jirosil, du pojdi v luknjo. Kar tu ostani in straži!« Približa se ustju rova in Finch hoče zopet naprej. Jock pa ga s silo zadrži. »Saj moramo vendar Eyra posvariti!« ugovarja Finch. »Pa ne prezgodaj!« mu sikne Jock na uho. »Ko bo Grimball na lestvi, bomo imeli opraviti z enim samim.« »Tudi |>rav,< reče Finch in počaka. Grimball je zavihtel svoje čokato telo na lestvo in splezal navzdol, Gabriel ga je pa gledal. Ko je utegnil biti Grimball nekako sredi poti, je zašepetal Jock: »Zdaj!« in vsi trije so se pognali naprej. Bilo je še toliko svetlo, da so lahko videli, kako prepnden je bil Gabriel. »Grimball, pozoi!« je jektiil. »So že tu!« In ucvrl jo je. ko da mu za jietami gori. Finch si |>a plena ni pustil iztrgati, šinil je za njim kakor strellca in ga dohitel še v goščavi. Z mogočnim skokom se mu je vrgel na hrbet in oba sta treščila na tla. da se je kar zemlja stresla. Tedaj sta ju dohitela tudi Jock in 'l ini in bila priči besne borbe. »Kar dobro je! Zdaj mi ne uide več!« so-piha Finch. Prav tedaj pa se mu Gabriel iz-vijc i/ rok, |>lttiie na noge in znova zbeži. Finch se požene /n njim. pa se takoj prekucne. »Joj, moji členki! Zgrabita ga!« Tim skoči za njim. Jock pa mu zakliče: »Pusti ga. naj gre, kamor hoče! Njega ne potrebujemo, pač pa Grimballa ne smemo izpustiti.« Hitro steče k rovu in zavpije- »Gospod F vre, pozor!-Grimball jire k vam!« »Čisto prav,« mirno odgovori Evre iz globine. »Kar pride naj! Zelo bova vesela.« Jock pa je gledal v rov in se smehljal. Na dnu rova sta pri lestvi stala krepka letalca in z lučjo obsevala Grimballa, ki jima je ves prepaden visel nad glavami prav kakor muha v pajče-vini. Tedaj ga je pa Eyre že j>opadel za nogo in potegnil na dno. Kot bi trenil sta ga čvrsto zvezala. Jock pa se je okrenil k Finchu, ki jc bil ves divji. »Prvič sem šele posesel v to zadevo, pa sedem na tako vražjo smolo!« »E, kaj bi se jezili!« ga miri Jock. »Saj Gabrielo ne potrebujemo. Glavna oseba je Grimball in ta je že lepo zvezan. Rajši si ogleiiuo vaš členek!« Seztii je Finchu čevelj in videl, da mu noga v členku že oteka. Finch seveda nekaj dni ne bo mogel hoditi. Jock je strgal robec in členek obvezal. Tedaj pa se je prikazal Eyre in Jock mu je povedal, kaj se je zgoraj zgodilo. »Gospod Uanley ima pač smolo,« reče Eyre. »Pa kaj bi to! Dobili smo Grimballa in krasno zalogo doli v rovu. Potrebujemo pa pomoči. Kaj če bi skočila vidva fanta v vas j»o čuvaja?« Finch j)a jiravi: »Eyre, ali ne bi mogli poslati Masona? Fanta sta zelo utrujena. Zato sem ninenja. da odletiino mi trije v Colchester, vi |>a poskrbite, da se tukaj vse lepo uredi. Od carine se smete nadejati lepe nagrade, ko ji pokažete zalogo v rovu.« Kvre pa je odkimal. »Saj ne boste mogS leteti! Pomislite na svoj členek, Hanley!« »Pilot bo Tim,« odvrne Finch. »Kaj? Ta otrok?« »Otrok, da, a vendar je vodil letalo preko polovice VValesa! In če se jaz ne bojim, mu zaupati, tudi vam ni treba biti v skrbeh « Nisem vedel,« reče Evre. »No, pa odrinite, če hočete! Ali mi spravimo Grimballa na varno. še prej pa vas odnesem štuporanlo v letalo.« Z* Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčič LJUBLJANA Novoletno voščilo kirurgičnemu paviljonu V Ljubljani je regulacija Ljubljanice dosegla "evojstven rekord, ki ga kronist nikdar ne bo mogel prezreti. Zaključena bo namreč letos z zatvornico pri stari cukrarni. Polnih 25 let je preteklo od začetka regulacijskih del pred svetovno vojno. Sueški in Panamski prekop sta sicer za spoznanje večja, zato sta bila pa tudi le za spoznanje hitreje dograjena. Druga taka stavba v Ljubljani, ki noče nikamor naprej in ki bo pri dosedanjem tempu ta ljubljanski rekord še posekala, pa je nesrečni prizidek kirurgičnega oddelka splošne bolnišnice v Ljubljani. Ko je 1. 1935 razgibala vso slovensko javnost akcija za novo splošno bolnišnico v Ljubljani, je poteklo nemalo črnila samo za opise obupnega stanja v naši bolnišnici. Vsi so poznali stisko, ki vlada v bolnišniških prostorih, vsi so vedeli za velikansko število bolnikov, ki se na leto zatečejo pod njeno streho. Posebno je bil prizadet zaradi romanjkanja prostora kirurgični oddelek, ki ie ie leta 1934 moral sprejeti nad 10.000 bolnikov, tore| pičlo polovico bolnikov, ki jih je vsa bolnišnica v tistem letu sprejela. Ker ni bilo pričakovati, da bo v najkrajšem času mogoče uresničiti zamisel celotne nove bolnišnice, bolnikom pa je bilo vendar treba pomagati, je leta 1936 padla odločitev da bo država zgradila prizidek kirurgičnemu oddelku, la, 90 metrov dolgi prizidek naj bi v obeh svojih etažah nudil prostora za 150 novih postelj. Kmalu so bili dovoljeni tudi najpotrebnejši krediti za itrz-ditev prizidka in že konec avgusta leta 1936 je bila licitacija, ki je tudi uspela, Dober mesec za tem, so začeli že z gradbenimi deli. Prizidek je hitro rastel iz tal in nekako pred tremi leti, prav v januarju je dobil tudi že 6treho. Kakor je šlo spočetka pri graditvi kirurgičnega prizidka vse hitro izpod rok, tako se je s tem, da je prizidek prišel pod streho, vse ustavilo. Nadaljnjih kreditov za dograditev ni bilo in v polnih treh letih je prizidek dobil polagoma zunanji omet, okna, vrata ter potrebne instalacije. Najvplivnejši činitelji so Zastavili vse sile, da bi bila dovoljena potrebna denarna sredstva za dokončno ureditev prizidka. Julija 1939 je končno denar za dograditev prizidka tudi prišel. Bolnišnica je medtem lepo napredovala. Ve« njen napredek se namreč najlepše kaže v številkah ,,„-„ «6 19 in 21. uri ter jutri v soboto in nedeljo kot matineja (po znižanih SM,° Vesela in zabavi a Mm.ka komedija po istoimenski Ziebrerjevi opere . V tem filmu nastopa prvikrat na«a rojakinja wm wm (•vit, v ostalih vlogah pa pornani film. umetniki rani Horbigrr. Rudolf t ari, l.u-ie KngliscU in drugi. Režija K. Lama t - - Kino Sloga, telofon 37-30^ III,III« !■ IBIIIIIIWIPMM«BE«MWM——— vesuia lit • POTEPUHI sprejetih bolnikov. Nihče ne bi verjel, da bo potem, ko ie bilo toliko pisanja in govorjenja o stiski v bolnišnici, naval vanjo leto za letom hujši. In vendar je že leta 1937 bolnišnica sprejela 30.985 bolnikov, leta 1938 pa 31.419 bolnikov in zadnje leto 34.500 bolnikov. Te številke bi morale zadoščati, da bi graditev prizidka šla sedaj, ko so denarna sredstva na razpolago, s kar največjo naglico od rok. Se bolj pa bi moralo nodčrtavati nujnost graditve dejstvo, da je lani kirurgični oddelek sprejel že 17.300 bolnikov, torei skoraj še enkrat več kakor leta 1934. In vendar v vsej zadnji polovici lanskega leta na kirurgičnem prizidku ni bilo videti posebnega napredka, šele po novem letu so bila oddana parketarska dela. Ne vemo, kaj vse še manjka za celotno ure ditev prizidka. Zdi se nam pa, da velja tako za prizidek kakor za vse druge javne zgradbe isto načelo, da so namreč pod nadzorstvom organov, ki odgovarjajo za vso graditev Običaj je tak, da so organi za to nadzorstvo tudi nagrajeni. Kado-vedni smo. koliko so zadnja leta znašale te nagrade in če niso morda znesle prav toliko, kakor vse investicije, ki jih je dobil med tem časom prizidek, Ne glede na to, da se na tak način močno podraži režija graditve, smatramo, da takega mečkanja ne prenese interese bolnišnice in bolnikov, ki zatekajo vanjo. Čuli smo, da kirurgičnemu prizidku zato ni treba hiteti, ker ni kreditov za njegovo vzdrževanje in celotno opremo. Kljub temu pa to ne more biti opravičilo za počasno graditev. Saj bi popolnoma dograjen, pa najsi tudi neopremljen kirurgični prizidek, lahko mnogo koristil sedanjemu kirurgičiie-mu oddelku pri njegovi razbremenitvi. Saj je dovolj žalosten pogled po natrpanih Dolniških sobah, kjer je izrabljen zadnji kotiček in veika ped postelje. v katerih večinoma spijo bolniki v dvoje. Pa vzemimo, da bi potem, ko bi bil prizidek dograjen, ne bilo denarja za opremo in bi se s tem zavlačevala selitev bolnikov kaj mislite, da teh kreditov ne bi bilo mogoče izposlovati? Za sedaj pa drži le nekaj in sicer to, da dokler prizidek ni dograjen, ni mogoče s tistim poudarkom zahtevati vsega tistega, kar mu gre. Upajmo torej, da bo vse to dobil v letošnjem letu in da bo tudi že letos sprejel prve bolnike. To naj mu bo naše novo-, letno voščilo! Najnovejša poročita Plemenit poziv Nj. Vis. kneginje Olge Belgrad, 4. jan. Nj. kr. Vis. kneginju Olga je danes naslovila na vse jugoslovanske mestne občine poziv, v katerem jih toplo vabi k sodelovanju pri zimski pomoči za reveže. 1 oziv pravi: Mestnim občinam kraljevine Jugoslavije 1 Kot predsednica akcijskega odbora za zimsko pomoč v Belgradu sem želelo z vso dušo, da tako belgrajski kakor tudi reveži ostalih mest naše domovine ne ostanejo v težkih dneh zime brez najpotrebnejših sredstev za življenje. Zaradi tega je moja želja, da se da ta zimska pomoč s prispevki države, občin, podjetij in imovitejših meščanov vsakemu siromaku in vsaki rodbini brez sredstev v nosi lepi državi. Na ta način bomo pokazali zavest solidarnosti z vsemi našimi sodržavljani v današnjem času, ko je ta solidarnost najpotrebnejša. Pričakujemo, dn se bodo temu pozivu odzvali vsi plemeniti ljudje ter da bodo prispevki za siromake nnšili most v vsej dr/avl čim obilnejši in da bo tedaj hvaležnost v srcih naših revežev, ki ne bodo prepuščeni sami svoji težki usodi, čim toplejša napram vsaki humani in plemeniti gesti v njihovo korist. S tem, da dokažemo sočutje ob nesreči svojih bližnjih in ljubezen napram soljudem, bomo okrepili skupno moralno moč našega naroda v današnjem času ter dobili vedrejše poglede na bodočnost. V tej želji Je potrebno, dn se akcijski odbor za zimsko pomoč, ki obstoji v Belgradu, razširi in tako razširjeni prevzame skrb za reveže v vseh naših mestih. Odboru bo dana ta možnost, ako se v vseh naših mestih ustnnove odbori za zimsko pomoč, ki bodo r akcijskim odlioroni za zimsko pomoč kraljevine Jugoslavije v Belgradu stopili v zvezo, dn bi se ta široka in plemenita akcija za podpiranje siromakov čini bolje in čim širje lahko izvedla. Naj nam pomaga Bog pri tem stremljenju. Olga. I 1 Maša za smučarje in turiste bo jutri, na praznik, in v nedeljo v kapeli yzajemne zavarovalnice obakrat ob 6.20 zjutraj. 1 Mesečna rekolekcija za duhovnike je zaradi spovedovanja preložena na prihodnji teden in se vrši v petek 12. januarja popoldne po običajnem sporedu. 1 Društvo »Družina« priredi v nedeljo na praznik sv. Družine, dne 7. januarja 1940 ob desetih dopoldne v beli dvorani hotela »Union« prvo predavanje. Predava prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman. Vabljeni so družinski očetje, matere in prijatelji krščanske družine. . 1 Izvcncerkveni sestanek ima moška m mla-deniška Marijina družba na praznih sv. Treh kra-liev, dne 6. januarja, zvečer ob 5 v družbeni dvorani v Križankah. Člani z družinami in prijatelji družbe vljudno vabljeni! 1 Krožek Slov. dir. zveze na II. drž. realni gimnaziji (Poljane) uljudno vabi vse prijatelje mlade dijaške kat. organizacije na Kolednico, ki jo priredi danes, v petek popoldne ob 5 v gledališki dvorani Mladinskega doma na Kode-1 je vem. Spored obsega dve izvirni enodejanki: Inštruktorica in Idealisti, solospev, narodni prizor »Koledniki« s petjem in orkestrom. 1 n predstavah sodeluje tudi orkester D. /.. s klasične gimnazije v Ljubljani. Prispevki so prostovoljni. Ta prireditev je prvi javni nastop našega dijaštva v Ljubljani, zato pričakujemo številne udeležbe. , i M Kino Kodeljevo tel. 41-64, Danes ob 8. uri senzacijonalni pustolovni velefilm Kralj pustolovcev Ronald Collman Mala princaza Traudl Stark in Paul Horblger 1 Prireditev policijskih nameščencev. Cenjeno občinstvo ponovno opozarjamo na drevi-Šnjo dobrodelno prireditev, ki bo v vseli prostorih sokolskega doma na Taboru. Dobiček te prireditve gre v sklad za podpore policijskih nameščencev in upokojencev. Za čas prireditve je postajališče tramvaja na vogalu Vrhovceve in Jegličeve ulice. Vsi najul judneje vabljeni. I Vse ljubiti je slovenske likovne umetnosti opozarjamo, da se za otvoritev razstave del -fc..........' --------------- neposr. davkih v T. četrletju 1940 v plačalo: a) dne 1. januarja 1940 I. četrtletni obrok zgrada-rine, pridobnine, rentnine, družbenega .davka na neožen jene osebe, davka na posloviti promet in vojnice, b) dne 15. avgusta 1940/1. polletni obrok zemljarine. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na itrarlni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5 in na mestnem poglavarstvu. i Gostilna Martine Z g. Šiška. Jutri; in v nedeljo prijetna zabava! Samo prvovrstna vina! Pečeni purani in druge speclalitete! 1 Delovanje zemljiške knjige v preteklem letu. Obsežno in živahno je bilo delovanje zemljiškoknjižnega urada na ljubljanskem okrajnem sodišču. Urad je lani zaznamoval 9276 poslovnih številk, le za 2 več ko predlanskim. Treba je omeniti, da je bilo leta 1958 vloženih pri uradu do 2000 vlog, ki so se tikale edino-le inkorporacije okoličanskih občin k mestni občini ljubljanski. Ce izvzamemo te vloge, lahko rečemo, da je bilo preteklo leto glede vlog izredno bogato in da so imeli vsi uradniki kakor tudi pomožno osebje obilo posla. Treba je tudi omeniti, da je prav v zimskih mesecih velikanski naval raznih strank iz okolice, saj okoličani imajo pozimi več časa, da se pozanimajo za razne zeml jiškoknjižne zadeve. Zadnji mesec so ljudje hiteli z nakupom zemljišč, kajti po novem letu so se prenosne takse znatno povišale. .„...», * t 1 Tatvine v novoletni noči. Mariji Leskovsek v Ciglarjevi ulici je tat odnesel v novoletni noci iz stanovanja zlato žensko zapestno uro z verižico in drugo zlato zapestno uro s črnim trakom, dalje več ovratnih verižic in nekaj druge zlatnine v skupni vrednosti 1550 din. Drugemu tatu pa se je posrečilo odnesti iz stanovanja Leopolda Vrbinca v Štepanji vasi 1000 din gotovine. 1 »Valvazorja« so ukradli. V zadnjih dnevih lanskega leta je neznan tat odnesel s podstrešja na Resljevi cesti Črno moško suknjo, temnorjavo križasto moško obleko in še nekaj, s čemer se je izkazal, da je »kulturni človek«. Odnesel je namreč tri zvezke Valvazorja. Prav verjetno je, da bo skušal Blavno zgodovino v kratkem vnov-čiti. Hudo pa je prizadeta Kristina Rakarcič, ki ima zaradi te tatvine skupno skoraj 0000 din škode 1 Nesreča pri delu. 15 letnemu vajencu Milanu Plečkotu je včeraj dopoldne brizgnil raztopljen svinec v obraz in ga pri tem ranil na očeh. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer mu skušajo rešiti vid. Hockey tekme v Ljubljani Belgrad, 4. jan. AA. Prometno ministrstvo je odobrilo polovično vožnjo na drž. železnicah za vse udeležence tekem za državno prvenstvo v h očke ju na ledu, katero bo od 12..do 15. t. m. v Ljubljani. Ugodnost velja za odhod od 10. do 15. januarja in za povratek od 15. do 17. januarja; , , . za udeležence skupščine zdruzenja gozdarskih zvaničnikov kr. Jugoslavije v Belgradu 9 januarja. Ugodnost velja za odhod od 8. tlo 11. in za povratek od 11. do 14. januarja. Ostanki komunizma v Franciji Vcrsailles, 4. jan. AA. Ilavas: Zaradi poskusa ponovne ustanovitve komunistične celice v Mongeronu ter razširjanja letakov je bilo aretiranih danes 11 komunističnih agitatoterjev, med njimi občinski tajnik v Mongeronu. Pomoč Amerike Finski Ncw York, 4. jan. AA. Ilavas: Obveščeni krogi demontirajo vest, da bo Finska, dobila koncem meseca januarju od Združenih držav 400 letni ter skoraj toliko ameriških pilotov. Naglasa se tudi, Slovenke« (1897-1900). Hkrati se je posvečala tudi pisateljevanju ter je pisala povesti in slike i/, tržaškega velikoinestnega okrožja ter učiteljskega življenja. V njih je dospela od nezrele mladostne romantike do realističnega gledanja predvsem ženskih življenjskih razmer. Svoje pripovedne spise je objavljala v omenjenih listih. Znane "o povesti Moja prijateljica. Na obali. Strteperuti, Pod streho, Fata morgana in druge. (Po Biografskem leksikonu.) Pokojnica je bila ena prvih slovenskih pisateljic, in publicistk ter bo nanjo ohranjen spomin v slovenski kulturni zgodovini. N e-nimu sinu, pisatelju dr. VI. Bartolu in ostalim naše sožalje. • O Jugoslovanski umetnosti je objavil daljši članek zadnji »Meridiano di Roma« člankarki je zajemal snov iz kakega prirocanka, del. umetnostna obdobja v pet časov. V prvih dobah govori le o umetnosti pri Srbih. Predvsem omenja pravilno kot značilne na presno slike v »zaduzbinah« v Mileševu, Dečanih, Gračanici, ki predstavljajo kralje in svetce. Kol drugo značilnost našteva slike na les in ikone. Tretja značilnost so miniature na le« in ikone. Tretja značilnost so miniature na rokopisnih evangelijih. Po tej prvi cvetoči umetnostni dobi sledi za turških navalov propad. Le Dalmacija je v 14. in 15 stoletju mogla pokazati nekaj umetniških tvorb. Tretja doba, 18. stoletja in 19. stoletja pa je tako pri Srbih kakor tudi pri Slovencih '" Hrvatih zbudila nove baroku podobne smeri. Med Slovenci cmemja ta pogled posebej Mencingerja, Lajlerja in Lelovška ter kasneje tudi Langusa .. ... Kot četrto dobo naznača prehod v realistično smer koncem 19. stoletja. Tu omenja Šubica. Kot pete navaja, kronološko, impresioniste ter pristavlja" da je bila tedaj Ljubljana z Groharjem Jakopičem in Slemenom vodilna za vso jugoslovansko umetnost. •• Zdaj pravi, da se moderno jugoslovansko slikarstvo inspirira iz Pariza. Tu ne našteva nob«ie-iSa Slovenca, čeprav ima Kralja v bližini, pač v tkodo celotnemu pogledu. Zakl,učuje pa da ima danes Jugoslavija lepo število prvovrstnih umetnikov. Pregled je precej dober, kaze ga le pokve-čena imena in pomanjkljivi opis moderne jugoslovanske umetnosti. ....... Bolgarsko-italijanski kulturni stiki so novejšega datuma. Prav poglobili so se pa leto« v decem-bru, ko se je otvorila v Sofiiji razstava italijanske knjige. Istočasno sc je tudi sestavila kulturna ita-lijaneiko-bolgarska komisija, k. bod, stalen čuvar poglabljanja kulturnih stikov obeh narodov. In še tretje deistvo za napredek v tej smeri namreč odlok, da se vpelje v vse bolgarske srednje šole obvezen pouk italijanščine _ , . . V zvezi s temi dogodki je znam slavist Salvini nodal v listu »Meridiano di Roma« da jši pregled bolgarskega pesništva obenem s prevodi vidnejših predstavnikov [Trajanova, Lilajeva, Kras.nskega, J senova) aSCJarosiar Dorych, največji katoliški češki pesnik in pisatelj, je za božič izdal dve pomembni knjižici, namreč Zgodbe svetega p.sm. ?ovega zakona za otroke pod naslovom: »Iz vrtmte nam ,e vzcvetel cvet« Z niže kvjtek vykvčt nim« k. je izšel pri Melantrichu, ter Sveto svečen.itvo po vizijah častitljive Ane Katenne Emmerich (Sva« unčžstvj podle videni cfihodnč A. K. Emmerich), str 120, cena 10 kč. V tej knjigi meditira ta veliki fešnik o poslanstvu duhovnika na podlagi vizij služabnice božje Ane Emmerich, katero ,e op.ssd že Clemens Brenetano. Durych 10 je napisal 1» svoie v tej knjigi, kjer je napisal velike besede, da ni »pesništvo tisto, niti kakršna_koli umetnost, ki bi dajala človeku zmožnost razumevati :n us.re-zati človekovim notranjim potrebam in razmeram, temveč ima to možnost samo duhovništvo.« Ta knjiga bo prišla predvsem prav vsem, ki delajo v Katoliški akciji, kajti že njen pojav sam je velik plod sodelovanja lajištva s Cerkvijo, kateremu se z V6em svoim velikim delom posvečue Jaroslav Durych. _ Na Češkem ®o vsi listi proslavili osemdesetletnico predsednika Akademije znanosti in umetnosti, skladatelja mojstra J. B. Foersterja, ki je našemu listu znan po svoji izjavi v naši češki prilogi »Slovenca«. Njegovo delo pomeni za Čehe novo dobo zborskega fvetja, kalkor 6voj čas Bendlov .nastop. Njegova dela so V6a polna čustva in pobož-no6ti, zaradi česar je imel največje uspehe prav v cerkveni glasbi. Slavne so njegove kompozicije »Stabat Mater«, »Himna angelov« ter »Sveti Vnc-lav«, r katerem je pokazal z. glasbeno umetnostjo veličino češkega svetnika, patrona češke zemlje. Napisal je v svojem življenju veliko zborskih sikladb, klavirne lirike, komome glasbe in orkestralnih del, melodram, simfonij in oper ter je bil ob svoji sedemdesetletnici 1. 1929. počasten s častnim doktoratom Karlove univerze. Čestitkam k 801etnici se pridružujemo tudi mi. Nagrado iz fonda imena Otoikarja Theera je dobil mladi katoliški pesnik in urednik borbene revije »Obnova« ing. Lazecky. Nagrado dodeljuje Krog čeških pisateljev. Pesnik Lazecky je znan pri nas po prevodu pesmi »P6alm«, ki jo je prevedel v lanski številki Doma in sveta T. Debeljak. Pred njim je lani dobil to nagrado katoliški pesnik in publicist dr. V. Renč, poleg Fr. Halasa in Fr. Kro-pačka. Kdo je dobil letošnje francoske književne nagrade? Kakor vsa druga leta, tako je Francoska akademija tudi letos vkljub razmeram podelila celo vrsto svojih nagrad za najboljša dela letošnje francoske književne proizvodnje. Izredno veliko je število katoliških pisateljev in znanstvenikov, ki jih je akademija nagradila. Tako je najpomembnejšo nagrado akademije, tako imenovani »Prix Gobert< prejel katoliški duhovnik abbe Laffont, ki je opisal zgodovino orleanskega škofa Dupan-loupa. Nagrado, ki nosi ime »La plus grande France — največja Francija«, je prejel profesor katoliške univerze v Parizu nisgr. Calvet za knjigo o »Francoski verski književnosti«. Msgr. Besson in abbe Klein sta prejela nagrado za svoja dela o razmerju med znanostjo in spiritualizmom. Nagrajena so bila tudi dela kanonika Combesa proti poganstvu v moderni obliki. Prav tako je bila podeljena cela vrsta nagrad francoskim duhovnim misijonarjem, ki so objavili več knjig o duhovnem razvoju francoskih kolonij. Izredno nagrado v višini 20.000 frankov je prejel katoliški pisatelj Maurice Vioberg. ki piše zgodovino Device Marije. Sodobni francoski katoliški filozof Jacques Chevalier je dobil nagrado 20.000 frankov za svoje zadnje delo. Francoska akademija je podelila še celo vrsto nagrad raznim tujini pisateljem, ki pišejo v francoščini v Kanadi, Belgiji in Švici. Tudi med temi so katoliški kulturni delavci na prvem mestu. živem pasivnem odporu, proti kateremu je nov« oblast brez moči. Od očividca pa »mo prav te dni izvedeli nimive nadaljnje podrobnosti, ki jih moremo smatrati za popolnoma zanesljive, saj so iz prvega vira: Ko so se pojavili prvi oddelki sovjetske vojske, je najprej zavladalo po mestu neko presenečenje, potem pa topa zadovoljnost, da je vojne in vsega njenega gorja konec. Sovjetski vojaki so se razkropili po mestu, kar je bilo Slovanov med njimi, so se kmalu začeli bratiti s Poljaki in Ukrajinci, objemali in poljubljali so se vse vprek, nekaj iz veselja, da so v mori svojega življenja sploh doživeli nek nov dogodek, nekaj pa pod vplivom žganja. Ostali, ki niso mogli poseči v to »pobra-timstvo«, pa so jedli, jedli... in drveli po trgovinah in znašali v svoja gnezda vse, kar so kje opazili porabnega in novega. Šele ko je prišla druga vojska, GPU in njeni policijsko izvežbani oddelki, je nad mestom zadihala strupena »železna boljševiška disciplina«. Prijatelj, ki pa noče biti imenovan, nam je pripovedoval, da je GPU najprej pred vsem drugim planila po prejšnjih komunistih, češ da so trockisti, pa naj so v resnici bili ali pa je bila to samo pretveza, da se jih je GPU kot neljubih prič in poznavalcev komunističnega dela iznebila in jih nadomestila z absolutno vdanimi močmi, ki jih je pripeljala s seboj. Vse lake so enostavno postrelili, ni priziva, ne pritožbe. Za tem prvim dejanjem so začeli organizirati novo oblast in razvijati svoj propagandni material s kinom, napisi in zborovanji. Vidnejše Poljake so ali postrelili ali pa odpeljali v notranjost Rusije, nato so že v miru mogli delati dalje. Vojaki dajejo pretresljivo sliko revežev. Slabo opremljeni, slabo oskrbovani kažejo kar v veliki večini znake jetike, ki je posledica nezdravih kasarn, prešibke hrane in raznih prestanih bolezni, zlasti tifusa. Večinoma vsi bolehajo na »razstenje-nju črev«, ki pride od neredne hrane: po cele dni ne dobijo nič jesti in organizem živi iz samega sebe, črevesni sokovi se izrabijo, ker drobovje tako rekoč izžema samega sebe, kadar pa vojak pride do hrane, ve, da bodo spet prišli dnevi stradanja in se natrpa, kolikor more dobiti in spraviti vase. Toda drobovje je že preveč izžeto in ne deluje več pravilno. Tako je bil pogled na to prvo vojsko kaj klavrn in je prej vzbujal pomilovanje in usmiljen ie kot pa strah ali sovraštvo. Ko bi samo ti prišli, bi jih Poliaki še nasitili in oblekli, toda za niimi je prišla GPU kot nositeljica sovjetskega režima in s tem je bilo te romantike konec. S P O M T III. zlet gorenjskih smučarjev v Tržiču Tretji zlet gorenjskih smučarjev bo v času od 26. do 28. januarja t. 1. v Tržiču o priliki proslave desetletnice GZŠP. Program tega zleta — na katerega se še povrnemo — bo zelo bogat, zlasti pa tekmovanja, ki obsegajo tele discipline: Državno prvenstvo v alpski kombinaciji, podzvezno prvenstvo v klasični in alpski kombinaciji seniorjev, I>odzvezino prvenstvo v alpski kombinaciji za dame ter končno vsa mladinska prvenstva jx>dzveze. V Belgradu bodo nastopali umetniki na ledu Za pravoslavni božič bodo imeli v Belgradu prvovrsten šjx>rtni dogodek na ledu. Hokej moštvo Ilirije nastopi proti madžarskemu mojstru, poleg tega pa bodo nastopali naši umetniki na ledu kakor državna prvakinja gdč. Silva Palmetova ter državni prvak g. Thunia, ki bosta pokazala svoje odlične sjiosobnosti na ledu. Prvotno so nameravali priti tudi madžarski drsalci v umetnem drsanju, toda oni imajo ravno ta dva dni svoje državno prvenstvo in bodo tako nastopali le naši prvaki, ki liodo z ozirom na svoje velike sposobnosti in znanje lahko isto servirali belgrajskemu občinstvu kakor tuji gostje. Poleg omenjenih dveh nastoj>ita tudi bivši državni prvak g. Polo Švab ter junior-ski prvak Bieber. Kakor posnemamo iz zagrebških listov bodo nastopili v soboto popoldne naši odlični drsalci tudi v Zagrebu, kamor so bili istotako povabljeni. Športni drobiž Finski rekorder je pailcl v rusko-finski vojni. Prva športna žrtev, ki je padla za svojo domovino na rusko-finskem bojišču je postal Erkki Tamilla, najboljši finski maratonski tekač ter svetovni rekorder na 25.000 m s časom 1:21:27,0. Imenovani je bil vse do leta 1936 tudi finski smučarski re-prezentant. Padel je na karelijski fronti. Sudetski Nomcc (J. Berauer, ki si je osvojil svetovno prvenstvo FIS-a v klasični kombinaciji na zadnjem svetovnem tekmovanju, je bil jeseni operiran na nogi. Sedaj se je že pojKilnoma ojk>-niogel, tako, da bo lahko nadaljeval s svojim športnim udejstvovanjem. Prosta vstopnina za vse življenje — darilo i, zanimivo zgodovino. Ragnhild Hveger, znamenita danska rekordna plavalka, je prejšnji teden dobila prosto vstopnico za kopališče Frederiksberg. Vstopnica velja za vse življenje. Predsednik uprave kopenhagenskih šjx>rtnih prostorov se je na tej vstopnici jiodpisal kot odgovorni podpisnik in iz-stavijalec. Vstopnica ima prav zanimivo zgodovino. Ragnhild Hveger je pred časom že imela trajno prosto vstopnico za kopališč« Frederiksberg, toda to vstopnico so ji vzeli, ker v zadnjih šestih me secih ni postavila nobenega novega svetovnega re- r"" g v v"................. L JMB ■p* ^^tifjgpr. -;isip# F * f 3 KaflBSr jH^^HSnjl Današaje iivljonin ng morju: Hidrnavinn se le približal protitorpedovki. najhitrejši vrsti vojnih ladij korda. Ko se je stvar zvedela, je nastalo po časopisju in med občinstvom izredno veliko razburjenje, in to razburjenje je imelo za posledico, da je Ragnhild Hveger spet dobila prosto vstopnico za vse življenje. Človek mora tudi kot nevtralen opazovalec priznati, da so danske šege in navade dokaj svojevrstne. Ob tem času prav gotovo na vsem svetu ni boljše plavalke kakor je Ragnhild Hveger. Vzeti ji karto, ker ni bila v nekem določenem času in tako rekoč na povelje postavila novih svetovnih rekordov — to prav gotovo dokazuje, da ljudem, ki so ji vzeli karto, manjka strokovnosti. človek pri Dancih kaj takega prav gotovo ne bi pričakoval. Najbrž jih je bila Ragnhild Hveger preveč razvadila, kajti do zdaj je bila postavila vsega skupaj »samo« dvaintrideset svetovnih rekordov! Vesti športnih zvez, klubov in društe\ JZSZ opozarja vse »mučarje na poseben tnri-stov-ski vlak, ki vozi danes ob 14.30 iz Ljubljane in se ustavi samo na Klavnih postajah. V Hateče-Planici bo ob 17.04. Vozni listek velja za povratek v soboto zvečer s turistom, v nedeljo z vsemi vla.ki in v ponedeljek dopoldne z vsemi rednimi vlaki. ZSK Hrrmcs. Seja cemtralnega odltora se vrfti dane« ob pol 20 v palači «Grafika< I. nadstr. Ker je ta seja zadnja pred občnim zborom kluba, se vsi p. t. tzff. odborniki vljudno naprošajo, da so te sejo sigurno udeleže. Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SI'U in JZSZ i. januarja 1940. Kranjska gora MO m: —10, drobno mede, smnSko torišče spodaj 27, zgoraj 37 cm snega, drsališče in san kal išče uporabno. Dovje-Mojstrana aso m: —9, oblačno, 35 cm enega, skakalnica uporabna. Sv. Kril nad Jesenicami 1000 m: —8, oblačno, mirno, 2 eni pršita na 30 podlage. Bled 501 m: —5, drobno mede, 25 cm snega, pršlč, jezero za drsanje uporabno. Bohinj-Zlatorog 530 m: —6, drolino mede, 35 cm snega, pršič. Dom na Komni 1520 m: —6, drobno mede, 116 e«n snega, pršič. Dom na Voglu 15i0 m; —6, drobno mede, 115 cm snega, pršič. Dom na Krvavcu 1700 m• —7, drobno mede, 06 om snega, pršič. Kola na Veliki planini 1558 m: —6, drobno mede, 55 cm snega, pršič. CorjiiSe 1000 m: —10, zelo oblačno. 40 cm smega, pTšič. Polževo H20 m: —2, drobno mede, 10 cm snega, pršič. Uateče.Planica K70 m: —7, drobno mede, skaikalnica uporabna, drsališče uiKirabno. Pef-Petelinjrk: —7, drobno mede. Senjorjev dom 1522 m: —fi, oblačno, 25 em snega. S. januarja 1940 Mozlr.ika planina 1X44 m: —12, jasno, mirno, 10 om tpršiča na 50 podlage. Celjska kofia 700 m: —10, jasno, mirno, 5 om pršiča na 20 podlage. Logarska dolina: jasno, mirno, lil cm pršiča ne 25 podlage. Pohorski dom 1030 m in Mariborska kota mo m: —10, jasno, mirno, 5 em snega, osrenjen. Bimski vrelcc 530 m: jasno, mirno. 8 em pršiča na 2fl podlage. Z F 0 Izlet in smučarske tekme pri Sv. Lovrencu na Pohorju, ki jih priredi mariborska podzveza ZFO bodo v soboto 6. in nedeljo 7. t. m. Mariborska Fantovska podzveza vabi ob tej priliki na izlet k Sv. Lovrencu vse člane in prijatelje naše mladinske organizacije. Posebej pozivamo člane mariborskih Fantovskih odsekov, da se tega izleta polnoštevilno udeleže in povabijo s seboj tudi svoje prijatelje in znance. Odhod iz Maribora za tekmovalce in prvo skupino izletnikov bo v soboto z jutranjim vlakom ob 5.37. Druga skupina odjiotuje z vlakom v soboto 13.39, zadnja pa v nedeljo zjutraj z vlakom, ki odhaja iz glavnega kolodvora ob 5.37. Kdor more naj pohiti k Sv. Lovrencu že jutri v soboto, vsi drugi pa v nedeljo zjutraj. Za one, ki bodo že v soboto pri Sv. Lovrencu, bodo na razpolago prenočišča v hotelu in skupno prenočišče na slami v dveh šolskih razredih. Prenočišče v dobro kurjeni hotelski sobi bo stalo od 18—24 din. Šolske sobe, kjer bo skupno prenočišče, bodo ves čas toplo zakurjene. Vsakdo, ki namerava prenočevati na skupnem prenočišču, naj prinese seboj dobro pokrivalo (koc ali odejo). Prenočnina na skupnem prenočišču je za tekmovalce 1 din, za netekmovalce 2 din. Prečitajte tudi poslednja navodila v današnjem »Slovencu« pod rubriko ZFO.