Naš kulturni program. (Sinernice.) Zahteva globoko zasnovanega in jasnega knlturnega programa. — kot predtKKroi za vsekakršno uspešno sisteinatično in velikopotezno delo. — je neoporečna. Naša nanaka dosedaj ie bila- da sino se pri skiip.ščinah in seiah pcčali več s podrobniini in upravnimi kot pa nrogramatičnimi vprašanii ter sino zelo radi izpreminiali svoic načelno stališčc v prograinatičnih točkali — čc bi iincli enkrat izkristaliziran, tiskan skupen celotem proerajn in bi se izprcincmbc vršilc le z direktnim povdarkoin izmeniave prpgraina — bi bilo morda tudi v tcm poglcdu boljše. Taktika in razmere so sestavljalc nrav često našc zaliteve. zato smo jih tndi čcsto izpremiirali z ozironi na taktiko in razinerc: naša slabost ie bila. da snio raie pppnstili od stališča in dosegli vsaj delne uspehe. kakor da bi vzdržali načelTio stalisče in doživeli neuspeh; saj pa zaliteva načclna politika tndi močnili knlturnili ljudi v ozad.iu. da zna.io presoiatitudi neusnehe zaradi načelnega stališča in jih šteti kot nspelie vztrajnosti programatičneira postopania. Žc iz tcga ozira sc nam vidi potrcba nekeua stalnega fiksirancga programa mijna, da nani kljub popustljivosti tatkike in razmer ostanc neupotiiijcii naš prosrram. ki nain mora ostati vodnik za našc nadaljno delo. Predvsem pa sc nioramo zcdiniti. katera načela stališča sprejmemo v naš kulturni nrogram. kai naj isti obsega in katcra mu bodi idavna smer? Glavne njegove stneri smo sc žc zadniič iia tem mcstu dotaknili in nai se dotična izvaiania stnatra kot del tc celote. Vse naše stremljenje mora itj za tem, da uveljavimo v iavnosti naš kulturni protrram. ki tra sestavljaio šolski, stan o \- s k i — i n p r o s v e t n i p r o g r a m : crg2ii"zacija nam niora biti le sredstvo za uveljavljenje tega kulturnega Droerama ona mora biti le naša uprava, ki služi temu kulturnemu Droeramu in ga skuša uveliaviti ori vseh kulturnih skupinah in političnih strankah — na drugi strani mora organizacija biti gibalp in 110tranja sila našeea DOzitivnega dela in direktnesra uveljavljanjia kulturnega prpgratna v narpdu Pravno podlairo kulturnega programa iina tvoriti šolsko-politiški prosrra m — kot nravna podloga in organizacija za kultiirnc smotre. Š o 1 s k o - p o 1 i t i š k i p r o g r a m inora obscrati vse naše šolskc zaliteve. ki nai sc uveliaviio notptn zakonov in temeljna načela šolske — politikc. ki na.i se uveljavljaio in po katerih nai sc izvajaio zakoni in ravnaio šolske odredbe- ki zadevaio nrosvetno politikp šolstva. S t a n o v s k o - p o 1 i t i š k i p r o g r a m mora obscgati vse naše zahteve sfanovsko - politiškega značaia. ki naj se uveHavijo notom zakona in to pravne in matcriialne zahtcve: poleg tega nai obsesra temeljna načela, ki nai se uveljavliajo ori izvaianin stanovsko - politiških vprašani j11 po katerili naj sc ravnaio odredbc pravnega in materijalnega stanovsko-politiškeea značaja. S n 1 o š n o p r o s v e t n <> - p o 1 i t iški program obsezaj našc zahtevc. ki zadevaio splošno izvenšolsko prosvetnonolitiko,- z ozironi na mviširšo splošno liudsko prosveto in kulturno povzdigo naroda tcr tozadcvnc zahteve. ki nai sc uveliaviio z zakonom: noleg teira obsezai temeljna načela narodnp-prosvetnega značaia. po katerih se hočemo ravnati pri izvaiairin našega kultumo prosvetncga prosrraina in nri narodno - prosvctnem delu ootom naše stanovske organizacijc in potoin našesra stanu v splošnem. Pravo vsebino tem pravnim odnošaieni pa daie šele naš k n 11 u r n o - š o 1 s k i . k u 1 t n r n o - s t a n o v s k i in k n 1 t n r n o - iv o s v e t n i p r o g r a m ¦ ki tvoriio bistvo našcga splošncga kulturney;a nroirrama: to so kulturna. etična in spcialna načela. katerim imajo služiti ti programi. Šolsko - politiški. stanovsko - politiški in prosve.tno - politiški program niso sami sebi namen, temveč tvorijo le podlairo za uveHavljcnie šolsko - kulturnih. stannvsko - kulturnili in prosvetno - kulturnili smotrov, ki so notranja vsebina in naloira teh politiških prosrrampv. To ome- niaino s posebnini povdarkoin. da ie uveliavlienie naših zakonitili zahtev šele podlaira in lc sredstvo v dosego knltnrnih smotrov. Kakor je delavni program šPlskp-ppiitiškega in šolsko - kulturnega programa namenien evoluciji lnladinc, tako ie politiško in kulturno - prosvetni prpgram nanienien povzdiffi in cvoluciji šoliodrasle mladine in liudstvu a prcdnosroi obema ic povzdiga in evolncija nčiteljsketra stanu samega in precizna priprava za to delo, ki ii je podlaga politiško- in kulturno-stanovski program. Kulturni smotri in programi so v tako tesni zvezi s politiškimi in tvorijo njih notranio vsebino. da iih ni tnogoče ločiti iz iT'1'ili in iih posebei nava.iati. brez zveze. Kulturno - šolski program ima obsezati nase zahtevc ki iih ima šola dosezati pri izobrazbi in vzgoii niladine in načcla. ki nai se iivel.iavi.jo pri izobrazbi in vz«:oji mladine v predšolski in šolski dpbi ter delovni proeram na tem polju; ustanove v to svrlio. pri katerih nai sodelui^mo in v kateri smcri ter katere na.i v lastnem delokrotru snujemo. Splošno kulturno - prosvetni program ima obsezati naše zaliteve. ki nai se uveliavijo pri izobrazbi in vziroii šoliodrasle mladine in ljudstva, izročenih nam mas. metodami narodno nrosvetnesra dela in delovnim proirramom. kateremu naj bodo naivažnejše panogc: negovanie narodneira zdravja; ckonooiska okrepitev naroda: izobraževanjc naroda: namreč dclo za širjenje znanjautrjcvanje morale negovanic pravnegu smisla in niegovevra umetniškega oknsa; Doznanie naše države: poznanie posameznih deluv naroda. natn ,S()rodnih in kulturnih narodov ter niihove kulture. Določati ima kiilturnc ustanove- pri katerih nai sodeliiienio in v kateri smeri nai se vrši to sodelovanjc ter katerc ustanove naj v lastnem delokrogu organizujemo in jili ustanavljaino v to svrho. K n 11 u r n o - sta n o v s k i p r o g r a ni iina obsezati naše zahteve. ki naj se uveljaviio ori izobrazbi in vzgoji učitelistva in narašeaja; one. ki zadevajo nadaljno izobrazbo učitcljstva: znanstveni študii- ki nai bo podlpga uspešnemu na- rodno - prosvetiicnni dclu za povzdigp spIpšhc ljudske prosvete; ima določati delovni proeram na teh poljlh in ustanove, ki naj iih osnavliamp in prganizu.jenio v tp svrho. Pri uveljavlienju celotnega našega kultnrncga prpgrama nam mora biti pred očini vedno kulturna celpta našo države in novi kulturiti smotri, pred katerc snio ppstavlicni z ozirom na kulturno konfiguraciio v naši državi: naše stremljeiije se ima usmeriati vedno z ozirom na enotni skupni kulturni smoter; pred očmi nani mora biti notranie prerojenie — cvoluci;a — vseira naroda v to svrho, katerc stalnost nam osigura 1p močna kultunia podlaira in vlsoka kulturna stppnia. Cjloboko uverienje v našo mladino. v niene sposobnosti in vsprejemljivost za vse etiško visoko. moralnp dobro in socialno koristno: da ie mladina na.jlvitre.ie in naipopolneic sposobna otrasti raz sebe slabosti sedani.c dobe in se posvctiti delu za novp življenie v splošno dobrobit; da bo volina razviti svoie sposobnosti in volio v tet sineri k plemenitosti, nas pa dpvaja dp tega da vse svpje sile posvetimo tudi mi sedai edino delu za dosego teh smotrov pri mladini. da delamo le med to mladino in s to mtadino, da s to mladino uveliavimo naš kulturni program in potom te mladine uveljavimo šolo in učitcljstvo kpt splošen prosveten faktor. ki ne bo služil le šolstvu. temveč tudi povzdigi izvenšolskc splošne ljndske prosvete. —k.