THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
%
ameri kansk
Slovenec
tr
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero In narod — za pravico in resnico — d boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL'. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.1
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V ENVER, COLORADO.

NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.

ŠTEV. (No.) 244.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 18 DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 18, 1926.
LETNIK XXXV.
SEVERNI ITALIJI SE BOSTA SESTALA STRESF.MANN IN MUSSOLINI, V KRATKEM BO PODPISAN PRIJATELJSKI PAKT MED ITALIJO IN NEMČIJO. — MUSSOLINI LE STRAŠI, NJEGOVE GROŽNJE SO PRAZNE.	-
Rim, Italija. — Nemški zunanji minister Stresemann, je človek, ki je kakor njegov francoski tow-iris Briand, uvi-del, kako nespametna je voj-na, ki uniči v kratkem času kar je gradilo z velikim trudom dolgo časa. Stresemann je pacifist — ko je italijanski diktator Benito Mussolini najbolj ''ožljal z orožjem, je on delal Načrte za sporazum — sporazumeti se 'hoče s sosedi, ■sPloh z vsemi — zaveda se, da v miru in sporazumu z drugimi državami bo mogoče Nem-ciji napredovati in celiti vojne
Ko je bilo nedavno poročajo, da bo Stresemann obiskal ' Mussolinija, takrat se je ugi-kaj to pomeni. Danes je Sotova stvar, da se bo med obe-toa državama sklenila prijateljska vez — p,akt, ki bo pripomogel ideji za trajni mir. Da bo še bolj gotovo držalo, je sklenil Stresemann sam iti v I-talijo in govoriti z diktatorjem
ita 1»
AKTIVNOST CHIKMKIH BANDITEV.
o tej zadevi. Državnika | T® bosta sestal;« v severni 'lta-'ii. Pogodba, ki bo ve&ala obe državi do prijateljskih odno-, *ajev bo podpisana v teku šti-f'iajstih dneh. Obe državi bo-^e imeli od te zveze koristi -^edvvsem pa ideja — trajnega Iliru.
Pariz, Francija. — "Italija k postala ječa." Tako se je iz-'ilzil sivolasi — 72 letni star-bivši urednik socialistična lista Avanti — Filipo Tu-!'ati, ki se sedaj nahaja v pro-^anstvu v Franciji. Med dru-je rekel tudi sledeče: "Ne izraza s katerim bi ^gel podati pravo sliko o razmerah v Italiji. Cela Italija ni l'gega, kakor ječa. Moja dolina ječi pod jarmom tiran-S, kakor še nikoli ni v zgo °vini. Ni dovoljeno izražati N'ih misli, pa tudi ne pisati jf&ice. Detektivi so bili po-Wjeni pred mojimi vratmi. ^'iili so mi vsak korak kamor N ga napravil. Vsako pismo, 'sem ga odposlal so odprli— sVta pisma sem tudi jaz 'Ujemal. Nisem si upal pisati
Oboroženi detektivi so v skupinah lovili temne elemente, aretirali so 350 oseb. — Bandit! odnesli iz hiše na Lexin-ton cesti mnogo dragocenosti.
Chicago, 111. — Mnogo je že bilo policijskih pohodov v delu mesta, kjer se navadno shajajo ničvredneži — ljudje, ki z revolverjem v rokah napa dajo prebivalce in se preživljajo od plena. Vsi ti pohodi pa prav malo izdajo. Policijski vrhovni načelnik Collins, je že večkrat izdal ukaz svojim podložnim, naj iztrebijo golazen in pritirajo pred sodišče zločince.. Poročano je že bilo, da so vestni policisti pritinali na policijsko postajo zločinca, katerega so ujeli in s tem svoje življenje stavljali na kocko. Znano je tudi, da je tak zločinec, namesto, da bi ga vrgli v ječo, bil izpuščen na proste noge — in seveda pobegnil ter tako postal zopet nevaren pošteni človeški družbi.
Zima je pritisnila, z zimo pa tudi aktivnost banditov. V sredo je postal žrtev poklica neki policist, ki je padel zadet od krogle, ko je sledil dvema roparjema, ki sta v neki pisarni ustrahovala 29 uslužbencev in pobegnila s plenom. Smrt policista v službi, je Collinsa podžgala, da je izdal ukaz policijskim kapitanom, ki sicer le sedijo v svojih udobnih stolih, da morajo oni sami voditi svoje ljudi na pohodih in aretirati vsakogar, ki se ne more izkazati kaj je njegov posel in s čim se preživlja. Ta ukaz je toliko pomagal, da so v noči od srede na četrtek, aretirali 350 oseb.
I V sredo se je izvršilo več drznih roparskih napadov po mestu. Na 3650 Lexington cesti so vdrli v hišo banditi, družina se je prestrašila in je bila brez moči. Odnesli so dragocenosti, katere cenijo na $3500.
TEŽKOCE PRI SESTAVLJA.
NJU KABINETA V JUGOSLAVIJI.
Belgrad, Jugoslavija. — Radi prepira v stranski, ima U-zunovič velike težkoče pri sestavljanju novega kabineta. Ljudstvo v Jugoslaviji je še vedno vznemirjeno radi itali-jansko-albanskega pakta. Največ vsled tega, ker je s tem kršena pogodba, po kateri je dana pravica Jugoslaviji, čuvati albansko neodvisnost.
KITAJCI ZAJELI AMERI-,. m ČOLNE.
Angleške in ameriške bojne ladje pripravljene za napad, ako Kitajci, ki so zajeli tri ameriške tovorne čolne, iste ne izpustijo.
-0-
Šanghaj, Kitajska. — General Yang Sen, ki je odgovoren za nerednosti, ki so v septembru n,astale v Wanghsien, kjer je prišlo ob življenje sedem angleških mornariških častnikov in večje število Kitajcev, zopet kuje sovraštvo. Zajel je tri ameriške tovorne čolne, katere rabi za transportacijo svojih čet. Vodstvo ameriških bojnih ladij na Kitajskem, je generalu poslalo ultimat, v katerem je naveden čas, do ka terega mora izpustiti čolne. Ako to ne stori, bo občutno kaznovan; kajti ameriške bojne ladje imajo svoje topove namerjene na njegove čete. Gotovo si bo general premislil in ugodil zahtevi, katero podpira tudi angleška mornarica, ki je pripravljena pomagati a meriški.
Poročilo se tudi glasi, da je mesto Hangčov padlo v roke Kantoncem. Mesto ima 800,000 prebivalcev.
"DADDY" BROWNING DOBIL BOŽIČNO DARILO.
New York, N. Y. — Mary Louise Spas, prva "Cinderella" milijonarja Edward W. Brow-ninga, mu je poslala prav primemo božično darilo. Toži ga ; namreč za $500,000 odškodnine. Sistnosti, ki jih ima poleg tega tudi z drugo, s katei'0 je
w	.	'	, V • v___
MISS REBEKAH LIPSCOMB.
Slika nam predstavlja Miss Rebekah Lipscomb iz New Yorka, vnukinjo od James Blaine. Sedaj se nahaja v Wa-shingtonu, kjer je bila r,prejeta v "Society."
KRIŽEM SVET-..
BOJI NA KITAJSKEM; KO-MINCINSKE ČETE NAPADAJO.
Peking, Kitajsko. — Iz Ho-nanšensi poročajo o hudih bojih na meji, kjer ljuto napadajo kominčunske čete, ki si prizadevajo priboriti pot do Lung-Hai železniške proge. Wu Pei-fu ojačuje branitelje; mandžurske čete se pomikajo proti severni meji v Honan in koncentrirajo svoje čete ob reki.
VELIKO BREZDELJE ¥ AVSTRIJI.
Iz neodrešene domovine.
ODNOŠAJI MED VOJAŠTVO M IN FAŠISTI V ITALIJI POSTAJAJO VEDNO BOLJ NAPETI. — BARBARSTVO FAŠIZMA. — DRUGE Z ANIMIVE VESTI.
Kruta zima je veliko gorje za ljudi, ki so brez dela, katerih je mnogo. — Priredili so demonstracije, policija je ranila več oseb.
Dunaj, Avstrija. — Težko stališče ima avstrijska vlada, ker je v republiki veliko število brezposelnih, kateri sedaj, ko je pritisnila zima, trpijo veliko pomanjkanje. Pred palačo parlamenta se je skupaj zbralo veliko število brezposelnih, ki so demonstrirali in zahtevali od vlade, naj jim da za božično darilo denarno pomoč v znesku $490,000, katera svo-ta naj bi se razdelila med ljudi, ki trpijo veliko pomanjkanje. Policija je pa z golimi sabljami navalila na gladno maso, ranila je več oseb, njih voditelje pa aretirala in vrgla v ječo.
-o-
Preganjanja v Gorici nI konec.
V prvem hipu bi marsikdo sodil, da so fašisti vprizorili ono strašno noč v Gorici, ker niso mogli krotiti svojega um-ljivega razburjenja radi atentata na Mussolinija in so morali najti žrtev, nad katero so potem razlili svoj žolč. Dogodki pa kažejo, da je šlo tudi tisto noč za to, da se lepa prilika zopet do skrajnosti izrabi proti Slovencem, da se jim uničijo njihove organizacije, ker v "sveti" Gorici ni več prostora zanje. Predvsem so fašisti hoteli uničiti Katoliško tiskarno, na katero so navalili kar trikrat. Kakor znano, so tiskarno stražili vojaki, ki so druhal gladko zavrnili. Da vojaštvo i napravilo umika pred fašisti, je treba pripisovati okolnosti, da postajajo odnošaji med vojaštvom in fašisti vedno bolj napeti. Drugi cilj fašistov je bil Trgovski dom ž vsemi prostori kulturnih društev, med temi tudi slovenska gledališčna dvorana. Goriški fašisti so že dol
Strahovita barbarstva fašistov v Št. Petru.
Radi atentata na fašiste in njihovo kasarno v Št. Petru na Krasu postopajo sedaj s Slovenci na najsurovejši način. Zaprli so železničarje, o katerih sumijo, da so komunisti, ter zahtevajo od njih. da jim povedo, kdo je bil atentator. Te-nente je vabil gasilce ali pa jih je dal pripeljati po miličnikih v svoje stanovanje, kjer jim ponuja denar (nagrado 15,000 lir), da izdado neznanega a-tentatorja. Ker tega ne vedo, seveda tudi povedati ne move-jo, pa jih nato pretepajo z ži-lovkami po vsem telesu. Isto je napravil tenente celo z načelnikom gasilcev ter ga prav surovo pretepel. Enako se je pripetilo nakemu 181etnemu fantu, ki ga je tolkel celo po glavi z nekimi železnimi obroči, ki jih je nataknil na roke. Komaj ^e ubogi mladenič našel izhod in vt>s\razbit in krvav po obra-|zu prišel domov. Zaprli so oče-|ta 11 otrok ter ga drže zaprtega v Trstu kljub vsem proš-jnjam. Seveda se dobe Slovehci-|Poturice, ki še celo odobravajo jpočetje italijanskih podivjan-
'Rv°3im prijateljem, da jih ni-^ izpostavljal nevarnostim, za drugim, kar nas je bi-ki se nismo hoteli podati,
, ni bilo častno — so nas '-Khali. Da — Italija je danes sn* velika ječa." — Zazveneli ^kozarci, trčili so prijatelji 1 Uranti je vzkliknil: "Drugo C'to bomo v Rimu!"
UPOR V RUSIJI.
\z ^val, Estonija. — Poročila ^ Leningrada se glasijo, da m Se na finski meji v Karelia uprli kmetje in usmrtili l^nnajst sovjetskih uradni-jetV- peka, to so posebni sov-Ijjp' Policisti, kakor so v Ita ]j fašistovski miličarji, so bi takoj v Leningrad iJ* «o aretirali veliko Stfcvilo )<a etov In jih vrgli v jeSo, ear i^J^ huda kacea. Mnotf? u
S* pa pobelilo V**
na Finfcko.
Milton E. Robinson, predsednik Coal kompanije, je obvestil policijo o roparskem napadu v pisarno, kakor zgoraj omenjeno. Pritožuje se pa, da je bilo težko dopovedati policijskemu uradniku, ki je bil pri telefonu na postaji, kaj hoče. To se vidi, da nekaj ni v redu s policijskim aparatom ker s tem se daje priliko ban-ditom, da lahko pobegnejo predno pride policija.
-o--
—	Pittsburgh, Pa. r— Ogenj je uničil dvoje poslopij Reo Auto Service in Auto Spring kompanije, škoda je cenjena na $300,000
—	Tokyo, Japonsko.—Tvrd-ka Mitsui & Co., o kateri je bi lo poročano, da bo kupila filipinski otok Fuga, izjavlja, da
so te vesti izmišljene.
........
V nedeljo 19. dee. bedo pri jatelji in somišljeniki A. 5. po-kopali, kfcj s« stri, Če vsak ne-kaj stri!
poročen, je prav lepo božično darilo, ki mu bo kalilo veselje o praznikih. Mary Spas navaja v obtožnici več točk, po katerih upa, da bo prišla do za-željene odškodnine. Druga točka se glasi, da zahteva $100,-000, ker je prebila veliko strahu, ko ji je nekoč grozil, da jo bo umoril in tudi sebi končal življenje. Druge točke so tudi precej slane, vse skupaj pa znesejo lepo svotico —- pol milijona dolarja. Papa je na to odgovoril, d.a je to roparstvo. Rekel je, da ne bo več igral vlogo Miklavža. Tudi je rekel, da ne bo plačal "Peaches," ženi, ki ga toži za ločitev zakona, $300 tedensko, katere zah teva za ta čas, dokler ne bo končana obravnava za razpo-l'oko.
. — Green Bay, Wie. — Ratf' jnoflti Uucfct,	tet, ki 3«f
bil v r^fl^kovainfeM z&jwru $»■ di tatvine, su'je v svoji celici obesil. Zjutraj so našli njegovo truplo.
—	Addis Abada, A bes. Mila. — Abesinija je dežela, ki ima samo en list. Imenuje se, fier-hanena Salem, kar . pomeni "luč in mir." Izhaja enkrat na teden.
—	Washington, D. C. — Prvo božično darilo je letos dobil predsednik Coolidge od Joe Stinsona iz Rumsey, Ky. Dal mu je telovnik izdelan iz kačje kože. Klopotača, s katere kože je telovnik, je bila dolga sedem čevljev, stara pet let.
—	Los Angeles, Calif. — Gen. Alvaro Obregon, bivši mehiški predsednik, se je nedavno mudil v Los Angeles. Poročilo pravi, da je bil tukaj radi neke kupčijske zadeve, ki se tiče le njegove osebe.
—	Cleveland, O. — Ameriški mornar R. Russell je bil ;ukaj aretiran, ko so ga zasačili, da je odpiral registrirana pisma, naslovljena na druge. Zadene ga občutna kazen.
—	Doorn, Holandsko. — Bivši nemški kajzar Viljem je zopet bolan. Poročilo pravi, da ima influenco. Bivši nemški prestolonaslednik princ Fride-rick se nahaja pri njemu. Viljem bo 27 januarja star 68 let.
AMERIŠKI ŠKOFI PROTI MEHIŠKI VLADI.
Washington, D. C. — Kardinali, nadškofi in škofi kato liške Cerkve v Zed. državah, so izdali pastirsko pismo, v ka terem obsojajo mehiško vlado radi njene krivične postave in tiranskega preganjanja katoliških duhovnikov in vernikov. V pismu se glasi, da mehiška protiverska postava skruni postavo božjo, vsled tega je ni treba vpoštevati. Tudi ameriški cerkveni dostojanstveniki občudujejo junaštvo mehiških duhovnikov in vernikov, s katerim' prenašajo kruto postopanje Callasovih preganjačov, plačanih in nahujskanih od prostozidarjev.
-o-
— New York, N. Y.—Edge-water, N. J., je pač vzorno mesto. Župan, načelnik policije in več uglednih mož, skupaj 32 po številu, je zapletenih v škandal bootleggerstva. Po Wnih mesecih raziskovanja je oblast prišla na to, da so ščitili tihotapce in jim pomagali, 88 'j»»vjU £4 #uhe blasra v Mr«&tt«St& t milijon* dolarjev, za kae jfc dobil	Henry
Wit&eir $50,ono, načelnik policije pa $2'0,000 podkupnine.
PLEN PROHIBICIJSKIH AGENTOV.
Chicago, 111. — V sredo večer so prohibicijski agenti odkrili na dveh mestih velike di-stilacije, kjer so izdelovali žganje. Prvo, ki so jo našli in zaplenili, je bila v akciji že dolgo časa in v zelo velikem obsegu. Nahajala se je v velikem poslopju, ki zavzema četrt bloka, na 13.01 South Cicero Ave. Aretirali so na tem prostoru tri moške, zaplenili štiri po 750 galon velikih posod alkohola. Tukaj so pa tudi našli neko pismo, katero jim je pokazalo pot, do druge distilacije, in sicer na 3136 South Austin blvd Tudi tukaj ab mšli lepo priprave »a Ituhfctyje žganja in 830 sralon likerja, pripravtjcr ne»ga za pVodajo, Aretirali so dva moška.
go časa iskali primeren sedež svoji stranki. Stranka, ki je na vladi, ima pač pravico do lokalov na najlepšem kraju v mestu. Ce so tržaški fašisti tudi kri prelivali in se spopadli celo s karabinerji, da so zasedli prostore stare družbe Filodram-matica, katera je bila pod pokroviteljstvom samega Duca cl'Aosta, zakaj ne bi fašisti v Gorici vzeli Trgovskega doma, ko je boj s Slovenci tako lahek? In zadnja "La Voce di Gorizia" poroča, da je imel goriški fašjo v pondeljek prvo sejo v novih prostorih. Na kraljev rojstni dan (11 m. m.) se je vršila slavnostna otvoritev novega sedeža v Trgovskem domu. In pa Mazzinijeva dvorana, ki jo je imelo v najemu dobro znano društvo "Mladika," tudi ni dala goriškim fašistom miru. Na vse načine so poskusili, da bi vrgli Slovence iz te dvorane. Rovarili so najprej tajno, pa ni bilo zaželje-nega uspeha. Dan po Mussolini j evem atentatu so vdrli v pro store "Mladike," a so se prestrašili velike krste, ki so jo napravili društveniki za bližnjo* prireditev, in so zbežali. Na dan "zmage" so pustili Mladiko na miru in društvo je upalo, da bo moglo še nadalje razvijati krščansko delovanje med goriško slovensko mladino. Fašisti pa niso mirovali; zahtevali so takojšnjo izpraznitev prostorov. "Mladika" se je morala udati in spraviti vse pohištvo in knjižnico na zasebna stano vanja, eno omaro sem, drugo tja, klavir zopet v ta prostor, mize zopet drugam. Ali je kulturno, da se čisto kulturna katoliška društva na ta način pre ganjajo, da se uničuje dragoceno imetje, ki ga noben denar ne plača? Kdo bo nadomestil uničene knjižnice? Ali se da tudi to delo zagovarjati z "obupnim razburjenjem" fašistom radi atentata na Mussolinija? Ali ni vse preVačunjepo? Primorske Slovence čakajo še črni dnevi.
cev. Uboga raja, kdaj bo rešena trpljenja?
-o-
Smrtna kosa.
V Idriji je umrl na sušici po daljšem bolehanju železniški uradnik France Plešnar. Služboval je dolgo časa v Mariboru ter bil v vseh krogih znan in priljubljen. Naj počiva v miru!
-o-
Razpust društva v Št. Vidu. Karabinerji so vdrli v prostore prosvetnega društva v Št. Vidu nad Vipavo ter odnesli vse društvene knjige. Predsedniku društva so izjavili, da je društvo razpuščeno. Tako je sedaj uničena knjižnica, ki so jo navdušeni fantje zbrali z velikimi žrtvami.
V nedeljo 19. dec. bodo prijatelji in somišljeniki A. S. pokazali, kaj se stri, če vsak nekaj stri!
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd.
Vaša denarna poSiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužlte naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din ......................$ 9.45
1,000 Din ......................$ 18.60
2,500 Din...................$ 46.25
5,000 Din ....................$ 92.00
10,000 Din ......................$183.00
100 lir _______________________$ 4.75
200 lir ______________$ 9.20
500 lir ________________„$22.00
1000 lir ...........................$43.00
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po oošti ali pa brzojavne.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJAT VE 12 STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite ni:
ZAKRAJŠEK & CESAR *.
i 455 W. 42nd ST,, NEW YORK. N.Y,
Nemško italijanska pogodba. - Uzunoi ima težkoče.
"AMER1KAN5K1 SLOVENEC''
AMERIKANSKI SUOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
?	Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkuv in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
Za celo leto ....................................$5.00
Za pol leta ..................................... 2.50
Za Chicago« Kanado in Evropo:
Za celo leto ..................................._ 6.00
Za pol leta ........................................ 3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
For one year ....................................$5.00
For half a year.................................... 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ..................-..........— 6.00
For half a year................................_ 3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.	__
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago,.Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Amen Slovenec, vsa čast ti!
New York, N. Y.
Z zanimanjem čitam zadnje čase ta vsega spoštovanja vredni list "Amer. Slovenec." Posebno so me zanimali jedrnati članki izpod peresa duhovnika, ki je tako neustrašeno nastopil proti zavajalcem naroda.
Slovenci v New Yorku te ljudi bolj poznamo, kot jih pa poznate po drugih naselbinah. Kajti mi živimo poleg njih in vidimo na lastne oči, kake reči uganjajo. Zlasti še, odkar so pred kakim dvema letoma popolnoma propadli s svojim upli-vom v naselbini in jih nobeden več ne upošteva, poskušajo na vse načine, samo da bi zasejali zgago med rojaki. Prav taki, kakoršni so v domači naselbini, so tudi na splošno. V vsako stvar utikajo svoj nos in iščejo koristi za svoje liberalno korito. Slovenski javnosti je znano, da newyorski Slovenci vodimo akcijo za Slovenski narodni dom. Kajpada delničarji in vsi so v pretežni večini možje katol. duha. Zato so pa nepridipravi s Cortlandta proti. Vse so že poskusili, sam« da bi preprečili in onemogočili to akcijo. Toda uspeha nimajo nobenega pri svojih poskusih, ker narod jih je spoznal.
Naj omenim, da je članek "Liberalni kramar v zadregi...," ki ga je pisal kot razvidno isti, kot je pisal članek "Zakaj smo brezbrižni?" — silno dir nil tukajšne liberalce. Kot se mi je povedalo, so tekali eden do drugega, kaj je storiti. Naposled so rekli, well, čas je, da povemo narodu, kaj je z Zavetiščem. Da, da, čas je, saj ste že precej let skrivali! Kljub temu, da ste bili to narodu že pred leti dolžni povedati. S tem so pa liberalci sami sebe razgalili in se pokazali narodu, kakšni so.
Naj spregovorim svoje mnenje še o raznih akcijah, ki jih je liberalno trobilo vodilo ali ki jih še vodi. Predvsem pov-darjam. Pakt je, ki ga ne ovrže nihče, da tukajšni newyorski slovenski liberalci niso vodili nikdar nobene akcije, če ni bilo to-njim v korist, bodisi kot reklama ali drugače. Narodne dolž--nosti in požrtvovalnosti ti ljudje malo poznajo. Zavetišče, ki je bilo še pred leti zafurano in o katerem so tako prikrito molčali, dokler se jih ni s tem listom prisililo, da so povedali narodu javno, kaj je s fondom zavetišča, je največji dokaz, kakšni možje se skrivajo pod hinavskim liberalnim plaščem. Tu je dokaz, koliko je takim ljudem zaupati.
Ko je pred nekaj tedni objavila ugledna rojakinja Mrs. B. Kramer iz San Francisco, Cal., svoj dopis v Amer. Slovencu ter v dopisu obrazložila stanje ubogih slepcev v domovini, so takoj planili po njej in jo v posebnem članku napadli, da ona ni nič dala itd. Kar pa je bila laž. Mrs. Kramer je potem zopet dokazala, da je prispevala v ta fond in navduševala društva in posameznike, da so darovali v ta namen za slepski dom v domovini. Molčali so na njen odgovor, kakor politi cucki. To je zopet dokaz, kako se zlobni liberalni uredniki na Cort-landtu zalete v svoji hinavščini v vsakega, ki jim pod prste pogleda. Taki ljudje, ki tako nervozno zatrepetajo ob vsakem vprašanju, ki jim ga kdo stavi, morajo imeti zelo čudno vest. Slučaj Zavetišča potrjuje, da je tako! Zakaj so pa tako dolgo molčali o njem?
In Mrs. Kramer vendar ni drugega rekja v svojem dopisu kot to, da ubogi slepci doma potrebujejo pomoči sedaj, potrebujejo obleke, potrebujejo hrane, ne pa kake palače čez kakih 20 ali 25 let, 'ko jih že na svetu več ne bo.
Če sem prav poučen, .je število slepcev narastlo v vojni, lies so reveži in vsega pomilovanja vredni. Potrebni so pa polnoči takoj, ne pa čez 20 ali 25. let. Akcija za slepski dom v domovini je skoro na las podobna akciji, ki se je vodila za Zavetišče. Denar za slepski dom se pošilja v Ljubljano. Vse
prav. Upajmo vsaj, da prihaja v poštene roke. Drugega zdaj itak ne moremo. Ampak vprašanje nastane, J&daj, bo nabranega dovolj denarja za slepski dom? Stara domovina le malo prispeva v ta nam$n. Amerikanci bom9 lahko zbirali še leta in leta in še ne bo dovolj. Denar se bo pa valjal po Ljubljani. Politične razmere se vedno spreminjajy na svetu in kdo ve, kolikokrat se bodp do tedaj spremenile v Jugoslaviji? Slepci se bodo pri tem pa starali in nekaj jih bo že pomrlo. Doma čez kakih 20 ali 25 let vsled drugih razmer morda tedaj že treba ne bo. Denar bo obrnjen morda v vse druge namene vsled drugih razmer, kakor se pa sedaj nabira. Vse je mogoče. Drugače bi bilo, ko bi se denar držalo tu v Ameriki, ne pa da se takoj vsakih par dolarjev pošlje v Ljubljano, ko ne bomo ameriški Slovenci imeli nikdar več nobene kontrole nad denarjem, ki gre čez morje. To so trezni pomisleki, ki jih je treba pomisliti, predno se z denarjem za kake akcije .šari kar-tjavendan. Zato rojake in društva opozarjam na te pomisleke, da ne bo spet nenadnega razočaranja, kakor smo ga doživeli pri Zavetišču.
Ponovno pa povdarjam, da me naj vsak prav razume. Nisem proti, ampak sem zato, da se takim revežem kot so ubogi slepci, pomaga kar največ more, samo ne na tak način, da bi slepci, za katere se zbira darove, ne bili deležni nobenih koristi. Prav ima Mrs. Kramer ko pravi, pomagajmo slepcem zdaj, ko so v pomanjkanju, ne pa s kakim domom čezv20 ali 25 iet.
Rojaki, upoštevajte to, dokler je čas!
Kar se pa tiče naših revežev poplavljencev v domovini, pa najbolje stori, če vsak kar direktno-pošlje svojim domačim, če jih ima v prizadetih krajih. Kdor jih nima, naj pa pošlje svoj prispevek na Generalni Konzulat v New York, ki zbira darove za poplavljence. Še najbolj priporočljivo pa je poslati na ljubljanskega knezoškofa Dr. Jegliča in razdelil bo faram, ki so najbolj prizadete. Ti za enkrat najbolj potrebujejo pomoči.
H koncu naj še enkrat čestitam listu "Amer. Slovencu," ki je tako neustrašeno razgalil slov. liberalce v Ameriki. Takega uspeha nima doslej beležiti še noben slovenski list v Ameriki. Le tako naprej g. urednik, pazite na vsakogar, ki hoče zava jati naš delavski narod. Mi smo ponosni na Vas in smo za Vami!—e.
—r.'osssat \
SIJAJEN USPEH FARNEGA BAZARJA V MALI NASELBINI.
DRUŠTVENO GIBANJE V ELKHARTU.
Barberton, O.
Malo nas je sicer, a vendar se marsikaj dogodi, o čemur bi lahko večkrat poročali. Toda', podvrženi smo čestokrat slabosti, katero bi lahko v verzu ta-ko-le opisali: "Jutri, jutri, sam' ne danes, pravi večkrat leni Janez." Nabralo se je pa v zadnjem času toliko zanimivosti, da ne moremo molčati Naj še naš bobenček malo zabobni.
Seveda smo tudi pri nas radi malo veseli. Zato je bilo pa že kar dolgčas, ker že mesece in mesece ni bilo nobene poroke in svatbe, pri katerih se končno še najbolj po domače raz veselimo. To sta opazila tudi ugledna naša farana Mr. in Mrs. Joseph Podpečnik. In Mr. Podpečnik pride do sklepa, da poroka mora zopet biti, pa ma-gari če je treba, da se on sam spet poroči. Tako-le svoje misli porazloži svoji soprogi. Malo se pogovorita, pregledata ta stare pratke in preračunata, da ima v par tednih preteči 25 let, odkar že nosita zakonski jarem. In kmalu se je začelo povsod po fari govoriti, da bo spet ena poroka, in sicer srebrna poroka. Dne 20. novembra sta si v naši cerkvici v pričo večih prijateljev in znancev po starodavnih obredih ponovila prve zakonske obljube, ter pri slovesni sv. maši prosila Boga za nadaljni njegov blagoslov. Zvečer je bila pa svatba. Najprej je bil banket za številne prijatelje slavljencev. Med banketom je krajšalo čas igranje na klavir in gosli, sledilo je nekaj govorov, nastopila je "Danica," naše katoliško pevsko društvo, ter očarala nas vse, posebno pa večštevilne tujce, ki so z očitnim zanimanjem in užitkom poslušali mojstei'-sko proizvajanje naših ljubkih slovenskih pesmic. Res, nekaj krasnega je bilo to, nekaj takega, česar bi človek ne bil pričakoval v naši mali barber-tonski naselbini. Konec vsega konca je seveda bila naša stara
Elkhart, Ind.
Nastopila je zima, ki je naj-pripravnejši čas za pisanje dopisov. Tudi meni je ta prilika prav prišla in sem se namenila opisati nekoliko razmere v naši naselbini.
V tekočem mesecu se vršijo povsod glavne seje pri društvih'. Tudi pri riaSem društvu štev. 182 K.S.K. Jednote se je vršila glavna seja dne 12. t.m.
Enoglasno je bil izvoljen stari odbor, kakor sledi:' Anton Trlep, predsednik; Mimie Štrukelj, podpredsednica; Alojzija Prijatelj, blagajničarka; Amalija Trlep, zastopnica; Mary Oblak, tajnica. Tako nas čaka zopet delo za eno leto. Želim pa, da bi v tem letu k*y bolj napredovali in si pridobili kaj več novih članov, bodisi v odrasli ali mladinski oddelek. Če bomo tako složno lepo skupaj delovali, nam je napredek zagotovljen. Zato naj se vsak član in članica prizadeva, da pridobi kakšnega novega člana za naše društvo. V poletnem času bomo skušali prirediti kaj zabave in veselic, kjer se bomo skupaj zbrali in radovali ter pozabili na vsakdanje skrbi.
Ker sem že pri pisanju, se bom nekoliko bolj pomudila, dasiravno mi roka ni vajena
ima kaj svojih prijateljev, za katere se naj pobriga, da pristopijo k našemu društvu. —-Bratje in sestre DSD-, le vsi stopite skupaj, kdor ni doslej še nič storil za procvit Družbe, naj to popravi v prihodnjem letu in dobi kolikor mogoče mnogo štfevilo novih članov in jih pripelje pod zastavo naše najbolje jugoslovanske organizacije, Družbe sv. Družine.
Delavec sem in nimam dosti časa za pisanje, pa vendar si nisem mogel kaj, da bi ne poročal nekoliko, kako se imamo v našem zapuščenem Pittsbur-ghu. Drugače bi še bilo vse v redu, le to ni prav, da ne dobivajo vsi člani Družbe sv. Družine glasilo. Odborniki zlasti bi se morali zavedati, kako velike važnosti bi bilo to za por-cvit naše Družbe, ko bi vsak član dobival glasilo — v njega pisal in čital dopise iz drugih naselbin, kjer so društva spadajoča pod Družbo sv. Družine. Članstvo bi se množilo, ker bi bilo veliko večje zanimanje za Družbo. Vse članstvo skupaj ne more napraviti za procvit Družbe v enem letu toliko, kakor bi napravilo glasilo le v eni številki, ako bi ga dobivali vsi člani. Bratje in sestre Družbe sv. Družine, zavedajte se tega in vpoštevajte to!
Družba sv. Djužine je naša zaščita, ki nam pomaga v bolezni in našim dedičem po naši smrti. Zatoraj je dolžnost vsakega člana, da deluje kar najbolje more za procvit naš" Družbe sv. Družine.
Vesele božične praznike i", srečno novo leto želim vse članom in članicam Družbe s' Družine, kakor tudi vsem roj;"' kom po širni Ameriki in v stal'1 domovini.
Član društva št. 14 DSD-
-o--
IZ URADA SLOV. PODPOP
peresa, pa tudi glava je bolj štorkljasta. Ker sem ravno pri besedi štorklja, se pa že skoraj bojim, da bo Tone s hriba pri-mahal sem z njo. Svetujem mu pa, naj jo le kar tam drži v Jo-lietu, pri nas ni zanjo prostora. Tamkaj je štorkljam bolj po-znato mesto, kakor pa pri nas v Elkhart. Ko pa bo kje zanjo prostor, bom pa že sporočila Tonetu.
Druge razmere so pri nas po navadi.- Dela malo, tako tudi jela in sodi so po večini prazni. Tupatam se čuje, da je avto katerega pobil, povozila kara ali kaj sličnega. Delavske razmere so tukaj prav slabe.
Kar se lista "Amer. Slovenec" tiče, ga čitajo tukaj zelo radi, prav všeč jim je. Saj tudi res prinaša zanimive članke, da je vredno, da ga človek či-ta. Ko bodo kaj boljše delavske razmere, se bo tudi lahko kaj več novih naročnikov dobilo.
Zime še nimamo preveč oj-'stre. Po malem sneži in zopet odneha. Če bo do februarja tako ostalo, bomo vsi zadovoljni.
Čitam tudi članke za slovensko zvezo. Zelo pametna ideja, kateri želim mnogo vspeha.. O y-riliki kaj več o tem.
Konečno želim vesele božične praznike vsem naročnikom tega lista to- in onstran morja.
Marija Oblak.
domača zabava. Zahreščale so harmonike Mr. Jernej Zupeca. njegov sinček je udaril po bob-nu, in ko se to zgodi, je pri nas navada, da zletijo pete v "luft.' Pravijo, da je ples bolj za ta mlade. Ampak, baj gali, tisti večer so bli ta stari bolj mladi kot pa ta mladi. Zakaj pa ne? Ali ni bila to svatba srebrne poroke Mr. in Mrs. Jožefa Pod-pečnika? Častitamo! Bog jima daj dočakati najmanj še zlato poroko!
Dne 24. novembra smo pa začeli farni bazar. Zaključil se je naslednjo soboto«zvečer. V nedeljo smo pa šteli in šteli dohodke, in konečno našteli dva tisoč dvanajst dolarjev in 35 centov čistega preostanka za farno blagajno. Seveda smo bili vsi začudeni ter večkrat račune pregledali, da ja nismo kje kake pomote naredili. Kajti za naš Barberton, o katerem smo svoje čase toliko čudnega slišali, je ta uspeh res nekaj sijajnega. Zato pa čast vsem fa-ranom, katerih število se čeda-
lje veča. Prav vsi, stari in mla- ii di, so se ob tej priliki poprijeti k dela ter sodelovali k uspehu lia s razne požrtvovalne načine. Ob- I enem se poslužujem te prilike, p da javno izrečem zahvalo za n naklonjenost starih prijateljev u iz Clevelanda, katerih prijaz- 1 no podana pomoč je pripomo- r gla k krasnemu izidu te naše j letne prireditve. Bog jim povr- r ni stotero. Sploh smo pa skle-nili Barbertončanje, da se bomo ob prilikah spomnili te na- č klonjenosti.	i
Sedaj se pa pripravljamo za i praznovanje božičnega praz- \ nika, kakor povsod. Imeli bo- { rao polnočnico, kakor običajno i vsako leto, odkar imamo last- i no cerkev. Služba božja bo tu- ■ di ob 8. in pol 11. Osebno bi se i rad obrnil do vseh Slovencev iz ] okolice ter jim povedal, da so , pri eni kakor drugi sv. maši vsi < prav dobrodošli, dokler mislijo priti s pravim namenom.
Nevarno je obolel Mr. Frank , Škerl; toda obrača se mu malo na bolje tako, da je upati, da bo za praznike zopet prišel k moči. Na posteljo je od bolezni priklenjena tudi Mrs. Vujovič. Mrs. Rupnik iz Snydertown tudi še boleha. In Julka, hčerkica Mr. Lekšana,. tudi ne more ven na led. Dal Bog, da bi z njegovo pomočjo vsi okrevali tako, da bi srečni in zdravi obhajali bližajoče se praznike.
Posebnih drugih novic ni. — Dela se ravno v tem času malo 1 bolj po malem, kakor se nekateri pritožujejo. Bo pa novo leto kaj boljšega prineslo. 1	Rev. A. L. B.
-O-
. DRUŠTVENO ŽIVLJENJE V EAST PITTSBURGH, PA.
>	East Pittsburgh, Pa.
3 Cenjeni urednik Amer. Slo-
-	venca:—Prosim Vas, da uvrsti-1 te teh par vrstic v nam priljub-
-	ljeni list, s katerimi hočem 1 članstvu Družbe sv. Družine j sporočiti, kako se imamo tudi -|mi v naši naselbini.
' Kar se dela tiče, je le za si-
-	lo, pa tudi zasluži se le slabo, & a vseeno, kakor se sliši, je po a drugih mestih še slabše.
0	V društvenem življenju, na pr. yri društvu Sv. Lovrenc št.
" 14 D.S.D., pa lepo napreduje-s mo. Dosegli smo lepo število ■' 100 članov in 75 v mladinski a oddelek. To leto smo napredo-
1	vali za 25 članov, kar je vseli kako lep napredek. Ni pa še
tako, kakor bi moralo biti, ker e članstvo nima naših listov, da l- bi čitalo, kaj mu je potreba a storiti za dobrobit našega dru-0 štva in organizacije D.S.D. Kolikor sem jaz videl in slišal, na-a ši člani sami ne poznajo naše-e ga gesla — da bi delovali za V pridobivanje članstva, kakor )- je njih dolžnost, kar so oblju-a bili, ko so pristopili v DSD. Ve-5 čina je le po prijateljih pristo-a pila, sedaj pa tudi le po prija-o teljih plačuje svoje pristojbine, it druge brige pa nimajo, o Drugo je, ker nekateri .naši i- člani so na poslu samo za svojo n čast. Taki napravijo prepir, ki ^ nima dobrih posledic za Druž-i- bo, oziroma društvo. Moramo <•- biti prijatelji in gojiti bratsko t- ljubezen med seboj. Vsak član
NE DRUŽBE SV. MOHORJA
Chicago.
Vsem članom in .članica! Družbe sv. Mohorja uljudu* naznanjamo, da bomo imeli i" vanredno sejo in sprejem n0" vih članov in članic v nedelj0; 26. decembra 1926. Dosed*' imamo blizu 75 novih prošenj tako da vse kaže, da bomo t* mesec dosegli število 500. K* kor je bilo že naznanjeno, ic bilo na redni seji sklenjeno, d" kakor hitro bo Družba sv. M0' horja dosegla število 500, sC bo pristopnina povišala na <P Zatorej člani in članice. potrti1, dite se sedaj. Samo tri dni i m A' te še čas za agitacijo. Vse pre5' nje za sprejem dne 26. decei1' bra morajo biti v rokah taji11' ka najpozneje do pondeli^ zvečer, t. j. 20. decembra. pozneje dospele prošnje se 1,8 more garantirati, da bi bile i'e' šene v pravem času. ZatdP vsi na agitacijo prihodnjo deljo. Vsa pojasnila dobite llfl spodaj podpisanih odborniki'1' Sobratski pozdrav, .
Max Omerzel, predsednik John Gottlieb, tajnik, Frank Banich, blagajni^'
-O-—
Najlepše božično darilo ^ S. je nov naročnik. Pridobi i in mu ga pošlji!
ANDREJ IN NJEGOV ZLOČIN.
Igrokaz v treh dejanjih. Drag. Vodopivec.
Šesti prizor.
Prejšnji, Anica, pozneje Katra.
Anica (vstopivši) : Kaj želite, oče?
Andrej: Deklina, dovolj časa si jedla {moj kruh. Danes moraš proč.
Anica: Zakaj, oče?
Andrej: Ne vprašuj, dekle! Spravi svoje jcape ter pojdi! Nočem te več videti.
Katra (vstopivši): Nočeš je več videti; li volkodlak požrešni. Pognal si jo iz njene hiše! Sedaj, ko ti vest ne da miru, bi jo rad spravil izpred oči, da te ne bode pekel pogled na njo.
Andrej: Tiho! Burklja stani, kaj blebe-
Katra: Molčala na.i bi, ko se-godi dekletu velika krivica! Krivično si pridobil Kri-žavčevo posestvo. Aničino mater pa si v grob spravil. Sodni jo si premotil ali Boga ne boš!
Andrej: Kaj praviš? Kdo ti je povedal. A a-a? (Jo hoče udariti.)
Katra: Le udari me, razbojnik! (Žugajoč.) Čakaj, zverina, pravica se bode izkazala. Vse pride na dan! Krivoprisežnik! (Anici.) Le pojdive vun iz te hiše! Tu leži prokletstvo radi krive prisege. (Jo prime za roko ter jo jokajočo odvede.)
Sedmi prizor. Prejšnji sam, pozneje pastir. Andrej (ki sede obupano na stolico) : Kaj bode iz tega? Kje je ženska izvedela! Ha, pravica se bode izkazala! Bogu ne uideš. Spoštovanega Korenčana bodo gnali orožniki vklenjenega skozi vas! Ne, — ne, tega ne dočaka nihče! (Vstane.) Vrat za-vijom tej vražji ženski. (Strmi pred se.) Krivoprisežnik sem. Vse pride na dan- Deset let je, kar nosim ta ogenj y srcu. K6-renčan v ječi — radi krive prisege. Tat! Jo j, kako to peče! (Se vrže na stolico ter se prime za prsi.) Mdj Bog! Smrt! Pekel! Kako me je z vzdignenimi rokanii prosila! Ne, ne! Ubijem jo, nihče ne sme izvedeti.
Raji se obesim. (Vstane.) K spovedi! Deset le je nisem že opravil. Kako je že bilo s tistim, ki je krivo prisegel? (Drži roko na čelu.) Ha, ha! Desnica se mu je posušila, da se ni mogel več prekrižati niti ob zadnji uri! — Pojdi od mene hudoba! Kako je že rekla rajnka J^pjžflvčevka? Ha, ha! Samo eno lopato zemlje bodeš imel dovolj. In še morilec naj postanem! Ubijem jo !• Pastir (vstopi); Oče! Pojdite južinat. Andrej (strmi v njega) : Kaj me gledaš? Kaj hočeš? (Pastir zbeži.) Uštrelil jo bom. (Vzame samokres.) Jezik ji bodem zavezal na veke. (Zbeži.)
(Zaganjalo pade.)
DRUGO DEJANJE.
Družinska j sobana Visokem. levo in desno vrata, zadaj mrežasto o kito. V kotu peč. Na sredi sobe miza s stoli. Po stenah starinske slike. V nedeljo popoldne. Prvi prizor. Jakob sedi pri mizi kadeč iz pipe. Urša čita pri peči knjigo.
Jakob: Mati, veš kaj sem sedaj mislil?
Urša (ko zapre knjigo) : Kaj?
Jakob: Kako je bilo takrat ko sem tebe snubil?
Urša: Kaj ti prihaja na misel?
Jakob: Trideset let je minulo odkar je bilo zadnje ženitovanje na Visokem. Letos mislimo zopet napraviti svatbo, kaj se ti zdi, mati?
Urša: Kakor hočeš!
Jakob: Postarala sva se, ti bolehaš že celo leto in potrebuješ pomočnice! Tudi jaz nisem več bogvedi kako trden, Ivan pa ima svojih štiriindvajset let. Vesel sem ga. Priden je in delaven. Visokega ne bode zapravil. Znal si bode še pridobiti! Prvi vstane, zadnji gre spat. Nikdar ne ponoču-je. Nevesta praznih rok ne sme na Visoko! Take kmetije ni v dolini kakor je naša, raz-ven Korenčanove. Ko si ti prišla k hiši, je bilo samo osem repov v hlevu, sedaj jih je dvakrat toliko in dva konja. Hišo sem pre-zidal, nov hlev napravil, polja nakupil. — Lahko mu bode kmetovati, ako bo pameten
ifli'
in bo mene poslušal.
Urša: Pokoren je Ivan. Nimam mu reči. Spoštuje nas!
Jakob: Izbral sem mu pametno in b0Žil to nevesto.	,
Urša: Ako nima Ivan že kaj izbrane^
Jakob: Ne verjamem, Ivan je pamet1' in ve, da bi ne bilo očetu prav, ako bi l'1 svoje izbiral.
Urša: Kje pa misliš snubiti?
Jakob: Ugani, stara?
Urša: Lejgja dedca! Ljubi se ti uganJ z menoj burke.
Jakob: Na Lužah bomo snubili!
Urša: Pri Korenčanu?
Jakob: Da, pri Korenčanu. Imajo dck ' ki je pripravno za našega Ivana.
Urša: Ako jo bode le maral.	, j;
Jakob: Ha, ha! Kdo bo njega vpi*^ Boga naj zahvali do komolcev, da dobi tP šno pridno ženo. Dal sem besedo, da Prl mo še ta teden snubit. Ali ti ni po volji-
(Dalje prih.)
AMERIKANSKI SLOVENEC
SLOVENSKIM ŽENAM IN DEKLETOM ŠIROM AMERIKE.
Chicago, III.
Nedelja, 19. decembra 1926, bo z zlatimi črkami zapisana v zgodovini preporoda slovenskega ženstva v Ameriki. Na ta dan se snide v veliki šolski dvorani sv. Štefana v Chicagi cvet slovenskih žena in deklet, ki se zanima za Slovensko Žensko Zvezo. Ustanovile bomo organizacijo, ki bo nam v ponos in v kateri upamo, da bo prej ali slej organizirano vse slovensko ženstvo v Ameriki.
Vabite se torej vse slovenske žene in dekleta, ki se zanimate za Žensko Zvezo, da na ta dan pridete v Chicago na naš prvi skupni sestanek, ki je napovedan točno na 4. uro popoldne. Chicaga bo gotovo častno zastopana, ravnotako pričakujemo od sosednih naselbin, kot South Chicago, Joliet, Wauke-gan-North Chicago, Milwaukee, Sheboygan, La Salle itd. obilne udeležbe. Kaj pa Cleveland, Barberton, Lorain, Springfield in "druge oddaljene naselbine? Me Vas pričakujemo. Vsaka slovenska naselbina naj bo zastopana. Kateri naselbini ni mogoče biti zastopani, naj pa pismenim ali brzojavnim potom pove svoje mnenje in priporočila. Naslov: School Hall, 22 & Lincoln Sts., Chicago, 111.
Na svidenje dne 19. decembra 1926 Vam kliče
Odbor.
besiti na mestne svetilnike, ako bo izvršen na Mussolinija še kateri atentat. O dogodkih v Pazinu smo že obširno poročali. Zabeležiti smo hoteli še 'grožnjo viteza Camusa, o kateri ne more biti nikakega dvoma, saj jo je objavilo uradno 'glasilo fašistovske stranke v Istri.
-o-
Včasih je pa le dobro.
Jecljavec (prijatelju): "Mhi jhee . . . rhes hhudo, kher j ji j... hec . . . ljam, tho ppp . . . phot mhi jhe pa pri . . . pri . . . šlo ppp . . . rav: Pp . . . phomisli! . . . Thisti mhesar Mmhatevž, vv . . . veš, mhe jhe vpp . . . ra-šal, kho . . . kho . . . liko hočem za ... za khonja. Pp . . . pa pa mhed ; . . them, kho sem se mhatral, dd . . . da bi rhe . . . rhe .. . kel dhe . . . dhe . . . dhe-vet tisoč dhi . . . dhinarjev, mhi jhe, hhoteč mhi pppomagati, žže pho . . . nudil dhe . . . dhe... set tisoč."
MALI OGLASI.
PRODA 55 AROV farme iu živino, seno, poljedeljsko orodje, zemlja je dobra, cesta tlakovana. $1,25 za akor, polovico takoj. Carl Nippa, R. 1, L»
Por te, I nd._87-s,t,sr
PRIDITE KJER RASTE visoka koruza; vse improvements S. K. Iowa farme; blizu inesta, šole, cerkev, •— Lahka odplačila, podrobnosti pri Jolm E. Rughes, Cravvfordsville,
_.Iowa.__________________86-s,t,sr
TAKO ZA DOBITI vknjižbo $60,000 i po Š||% obresti, za 7 let, ni treba nič doplačati za prve dve let — ni ! druge vknjižbe. 21 stanovanj poslopje, 4-5 sob, 5 garaž.— vedno vse ; l entano. Southeast vogal 71 st in Normal Blvd. 2 bloka do "L" post. Rock Island Suburban, 7102 Wcnt-
worth. Stewart 4215............85s,t,sr
CI rDO VI TO N l/K A cena za stole, male mize, pohištvo za spalno sobo, svetilke, preprogre in kuhinjske potrebščine. 1019 Winona St. 2nd. --Rav. 3596.__85-s
IMAMO DVA MESTA PKAZ-NA v našem slovenskem department^ katera lahko dobita dva Slovenca, stara nad 25 let, za posebno delo med Slovenci. Ni potreba predznanja. Dobra bodočnost za dobre ljudi. — Vprašajte: 6131 W. 22nd St., Cicero, HI. ali soba: 84-pdop 416—160 N. La Salle St.
m VAM PRIŠEL PRAV ekstru ček za praznike? Mi vam pokažemo, kako lahko zaslužite nekaj denarja postrani ob večerih in sobotah. Lahko, prijetno delo. — Vprašajte: G131 W. 22nd St., Cicero, 111. ali soba: 83-pdop 416—160 N. La Salle St.
VELIKO DENARJA LAHKO
zaslužite kot zastopnik zavarovalnin-ske družbe. "Health and Accident Policy" $12.00 letno. Velika provizija. First National Mutual Insurance Co., TMonadnoek Building, Chicago. e.p.s
NA PRODAJ
3-nadstropna hiša lesena, po 4 sobe, v dobrem stanju. Cena samo $4700. Lastnik na 1822 West 21st PI., Chicago, Ills.	s,p,s
r..---....--------------- ,.——-- ---
nosu. Prihaja direktno od bolnika po kapljicah, nastajajočih pri kašljanju — edini način, po katerem se širi ta bolezen po zdravi okolici. Prenos po okuženih predmetih (obleki, jedilih in pijači) je mogoč, a ni dokazan.
Za oslovski kašelj obstoji prijavna dolžnost. Poglavitno, kar moramo storiti je, da odstranimo otroka v posebno sobo, v kateri spi in prebiva lo-;en od zdravih. To je najenostavnejši in najboljši način, ki prepreči širjenje te bolezni. — Priporočljivo za bolnika so mlačne kopelji in osnaženje po vsakem napadu. Krpe, s katerimi smo ga brisali, moramo namočiti v razkuževalno tekočino ali pa jih sežgati. Kakor vedno in povsod, tako je tudi tukaj osebna snaga jako ha mestu, dočim pa razkuževanje nima mnogo pomena, ker povzročitelj oslovskega kaši,j a zunaj bolnikovega telesa nima obstanka in naglo pogine.
Oslovski kašelj je nevarna otroška bolezen in zahteva od obolelih do 10 odstotkov živ-ljenskih žrtev.
--o-
Na svetilnike z njimi!
V fašistovskem dnevniku "Azione," ki izhaja v Pni ju, či-tamo temperamenten popis razgrajanja fašistov proti Hrvatom v Pazinu po atentatu na Mussolinija. "Azione" piše zares v fašistovskem slogu. "Hrvati so genia antipatriotica, an-tiitaliana," ki jo je oni večer prav poceni izkupila s par razbitimi šipami in s kako lahko "manganelaturo" (manganello — gorjača). Na glavnem trgu je imel fašistovski tajnik kava-ir Camus kratek nagovor na "ašiste, v katerem je obljubil |Hrvatom, da jih bo dal vse po-
NAZNANILO IN ZAHVALA
FRESH FLORIDA ORANGES. Sveže pomaranče iz Floride,
zaboj $3.00 tristo lepih komadov. Sadje je zdravo in garantirano; ako ne ugaja, vrnemo denar. Mi plačamo ekspress. Zaboj pomaranč je lepo božično darilo. Z naročilom pošljite denar.
ACME FARMS Gainesville, Florida.
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter poiilja denar n« tm dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsed
San Francisco, Cal.
Že od začetka zvesto in z zanimanjem zasledujem, kako se je pričel gibati in vstajati ženski svet v Ameriki. Z vsem srcem pozdravljam misel o ustanovitvi Ženske Zveze in želim le, da bi se v vsaki slovenski naselbini ustanovila nje podružnica, h kateri naj bi pristopile vse žene in vsa dekleta, kajti po mojem mnenju bo to ena najboljših ženskih organizacij, kar jih imamo v Ameriki.
Združenja zlasti Slovenke zelo potrebujemo. Malo nas je po številu in da to pomanjkljivost nekoliko odtehtamo, mora vsaj to malo število se združiti, da zberemo in pokažemo svoje moči, česar bi nikakor ne mogle, ako živimo v razkosanosti.
Začetek bo težek, to mora-
mo pričakovati, kajti nikoli še : ni bil lahek nikak začetek. A užitek in zadoščenje bomo imele, ko bomo gledale na sadove svojega truda.
Zal mi je, da se ne bom mogla udeležiti prvega sestanka in shoda vsega ameriškega ženstva, ki se bo vršil dne 19. decembra v Chicago, 111. Ako bi ne bila tako daljna pot do tja, bi gotovo bila med prvimi, ki bi se udeležile tega shoda. Tako pa ne morem drugega, kakor pozdravljam Vas in obljubljam Vam, da bom z Vami v duhu in da se strinjam z vsemi Vašimi dobrimi mislimi in sklepi.
Želeč obilo uspeha temu shodu in vsej Ženski Zvezi, ostajam s pozdravom
Bara Kramer, i- i
--o-
ZA SLOV. ŽENSKO ZVEZO.
i Ženski svet.
DRUŽINA.
, Velike izpremembe v družin- j skem življenju današnjega ča- i sa so v zvezi z novim načinom dela, novim načinom stanova- i nja, z novimi zahtevami današ- j »jih zabav in sploh celotnega | življenja. Te izpremembe so iz-premenile tudi celotno občutje ( družinskega življenja in tudi mišljenje našega ljudstva.
Nekdanja družina je spajala | svoje člane z enotno ljubeznijo ; bila pa je tudi skupnost dela, zato tudi skupnost imetja,
pa tudi duhovnih dobrin. Tega v današnjih družinah skoroda ni več.
Če trdimo, da je, oziroma mora biti družina skupnost ljubezni, moramo slediti glasu človeške narave, ki pravi, da človeku ni dobro samemu biti. Tej naravni zahtevi sledita mož in žena, ko ustanovita novo družino. Ljubezen staršev se potem osredotoči v novem središču, v otroku, ki sta mu oba dala najboljše svojega bi-
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in i znancem pretužno vest, da nam je kruta smrt ugrabila ljubljeno soprogo, oziroma mater štirih nepreskrbljenih otrok, oziroma hčer	~
j Kati Markovich,
Blaga pokojnica je bila rojena 27. januarja 1904 v Chicago, 111. in je po kratki, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, dne 12. decembra ob 8:30 zjutraj izdihnila svojo dušo. Pogreb se je vršil v sredo, IS. decembra iz cerkve sv. Štefana, kjer se je darovala sv. maša zadušnica ob 10. uri zjutraj.
Najprisrčnejšo zahvalo izrekamo vsem, ki so nam v truda-polnih dneh bolezni pokojnice, kakor tudi ob žalostni uri njene smrti stali ob strani in nam pomagali na kakoršni koli način. Predvsem zahvala vsem sorodnikom, kakor tudi hišni gospodinji, Mrs. U. Darlak, za njih požrtvovalno pomoč ob času bolezni in smrti. Dalje iskrena zahvala Rev. Fathru Aleksandru za vse njegove obiske ter vse blažilne in tolažilne besede, kakor tudi, da je pokojnico spremil k večnemu počitku. — Hvala tudi članicam društva Marije Pomagaj, št. 78, KSKJ., h kateremu je pokojnica pripadala, za njih obisk pri mrtvaškem odru in udeležbo pri pogrebu, kakor tudi za krasni venec. Enaka zahvala tudi vam vsem 'drugim, ki ste darovali vence in spremili pokojnico na ' zadnji poti. -1 Hvala tudi našemu dobro poznanemu Mr. Glavaču in njegovemu pogrebnemu zavodu, ker je po zmerni ceni oskrbel tako svečanostni pogreb.
Tebi pa, predraga ranjka, želimo večni pokoj in naj ti sveti i večna luč. Dasi si odšla od nas, te ne pozabimo nikoli in spomin I na te ostane v naših srcih za vedno.
Žalujoči ostali: J.OHN MARKOVICH, soprog. CATHARI-NA, JOHN, ELIZABETH, HELEN, otroci; JOE in KATARINA LUZAR, starši.
I Chicago, 111.. 16. decembra 1026.
________ 1__
Dvojne znamke vsaki dan do Božiča
Božična darila
V/^^S^	kakor tudi za vašo rabo, kot no- 5TTT]'"
f I'll	govice, spodnjo in zgornjo oble-
f . fj	ko, srajce, kravate, kragelne, U
I // /A*	sweaterje, kape, žepne robce, po- )\ I
UZJf	steljno opravo, sploh vse kar H J
Amvi\\	spada v "Dry Goods" trgovino V/
Jwura^'	kupite najbolje in najceneje v prvi slovenski trgovini z oblačil-
t ni m blagom
JOHN GOTTLIEB C\A
Dry Goods Store \ ,4
1845 WEST 22nd STREET,	j |
CHICAGO, ILL.	^
f1 (blizu tiskarne Edinost.)	ji ^
) Zakaj bi plačevali dražje drug-je, ko pa pri nas kupite vse po f stalnih nizkih cenah.
PREPRIČAJTE SE SAMI!
DOUBLE j	fjOHl	GESLO!
STAMPS ' yWlU	BODI VAŠE
UNTIL	H K	K SVOJIM—
CHRISTMAS, j	„a	SVOJI!
stva. — Vprašati pa se moramo, če je današnja družina v tem oziru še taka kot nekdaj?
Nekdanja družina je bila tudi skupnost dela. Mož je bil poljedelec, žena njegova verna družica in pomočnica. Videla ga je pri delu, vedela je za njegovo delo, cenila ga je in mu rada pomagala. To je bilo resnično delo z roko v roki, obojestransko razumevanje, pa tudi spoštovanje. Nikoli jima ni pošla snov za razgovor. Zanimanje obeh je bilo isto, imela sta enake skrbi, enak trud, pa tudi enako veselje. Na ta način sta ob enakih skrbeh in enakem veselju rastla in se izpolnjevala. Otroci so rastli od prve mladosti že v to enoto in skupnost dela; videli so očeta in mater pri delu in njih otroške igre so bile že sodelovanje ali vsaj posnemanje tega dela. Dorašča-joči sin, doraščajoča hči sta hodila v delovno šolo očeta in matere, rastlo jima je veselje za delo, osvojila sta si vsak svoje delo in sta z delom vred zrastla v delovno enoto domače družine. — Ne mnogo drugače je bilo v obrtniških in trgovskih družinah. Mož in žena sta skupno delala na razvoju svoje obrti ali trgovine, imela sta skupno zanimanje in otroci so zrastli čisto naravno s skupnim delom staršev.
Precej drugače pa je v današnjih družinskih razmerah. Ponajveč ima mož poleg svojega pravega poklicnega dela še več postranskih opravil, češ, da mu več nese. Žena potem nima niti pravega pojma več o moževem delu, zato pa tudi ne razumevanja za njegove skrbi in težave. Ve sicer, da je mož delavec, obrtnik, poljedelec itd. — toda o trudu in težavah njegovega dela nima več jasnega pojma, zlasti ne, če je tudi ona kot delavka, pomočnica ali kaj podobnega zaposlena izven do-ma.Radi tega se mož in žena nikoli ne moreta do dobra poraz-govoriti o svojem delu. In kakor se žena ne more poglobiti v moževo delo, tudi mož ne more razumeti ženinega dela, ali pa vsaj ne ocenjuje pravilno. V takih razmerah je skoro nemogoče, da bi vladala v družini delovna skupnost in zanimanje za skupno delo. In otroci ne najdejo ugodnih tal, da bi vzljubili delo, ker ga le malokdaj vidijo z veseljem opravljati. Zato jim tudi pozneje, ko naj bi se odločili za svoj poklic, manjka pravega zanimanja, pa tudi veselja za oni poklic in delo, ki je vrše starši.
NA PRODAJ IMAM
nove nemške harmonike. Izgledajo kakor Lubasove, z močnim glasom na tri tone. Vprašajte pri: Frank Jeras, 2059 W. 22nd Pl., vrata iz So. Hoyne Ave., Chicago, 111.	s,t,sr
KUHINJA
Srnino stegno s paradižnica- ]
mi. Dobro uležalio stegno ali 1 hrbet srne pretakni s slanino, < podrgni s soljo ter ga položi v primerno kožico. Prideni na- , vadne zelenjave in dišave ter 5 oblij meso z razbeljeno mastjo. Zdaj dodaj še par paradižnic. ( Dobro pokrito praži toliko ča- j sa, da je meso popolnoma meh- ( ko. Potem odstrani maščobo, j potresi na zelenjavo žlico mo- t ke in prilij malo juhe. Ko pre- ] vre, razreži meso in precedi , nanj omako.	g
Marinirano srnino meso. Na- j pravi ga kakor marinirano je- j lenovo meso. Ko je gotovo, .ga j lahko obložiš s sladkorjem, £ praženo repo in pečenim krompirjem.
Marinirano jelenovo meso.
Potegni z jelenovega hrbta kožice. Potem ga pa podrgni z li-monovim sokom in finim namiznim oljem; zavij v tanek ( pergamentni papir in v snažen N prtič ter ga pusti tako nekaj 1 Ini. Medtem ga enkrat odvij 1 ter zopet nadrgni z oljem in 1 limonovim sokom, pa zopet za- 1 vij. Potem ga podrgni s soljo, ' pretakni s slanino in počasi pe- s ci. Med pečenjem ga polivaj \ s presnim maslom in z juho. * Ko je lepo rumen in skozi pre- ^ pečen, ga razreži, koščke zloži 1 na krožnik in jih polij s sokom. ' Zraven lahko daš pražene go- ' be, jurčke ali mavrahe.
Srna kot pečenka s smetano. ' Hrbet ali stegno srne prekvasi ' v neslani kvaši in, poberi z nje- 1 ga kožice. Nasoli ga, pretakni in peci. Pri pečenju ga polivaj 1 nekaj časa s kvašo, potem s : presnim maslom, nazadnje še s 1 smetano. Potem kani zraven 1 malo juhe. S to omako polij zrezano meso. Ako je srna mla- 1 da, tedaj je nič ne prekvasi, ampak prideni malo zelenjave in med pečenjem polivaj s presnim maslom.
PECIVO.
Torte. Da bo torta lepa in iobra, skrbi, da je vsa torti potrebna tvarina sveža in dobre vrste.-Za torto, pri kateri se rabi presno maslo, mešaj najprej presno maslo in primešaj, ko že dobro naraste, rumenjake (pa posamezno) in pridevaj polagoma, med mešanjem, sladkor in druge k torti spadajoče dodatke. Moko zamešaj vedno s snegom vred, ako jo namreč rabiš pri doticni-'torti, in sicer tako: Sneg deni na mešanje, nanj pa presej moko skozi sito in jo potem prav rahlo zamešaj. Nato deni tortno testo v pripravljeni model, potem "pa v peč. Peci vse torte počasi, to je ne v zelo vroči pečici. Med pečenjem ne odpiraj pečice | j brez potrebe. Dobro je, ako
prideneš tortam, pri katerih je i presno maslo, malo pecivnega i praška: zamešaj ga z moko < vred, in sicer za 1 t<?rto po pol i do eno kavno žlico.	:
Pomarančna torta. Mešaj pol	]
ure 18 rtpnenjakov, 14 unč	1 sladkorja in lupine 3 pomaranč « (pomaranče s koščki sladkorja obribaj in stolci). Potem dode- ]
ni 14 unč fino zrezanih man-	1
deljnov, 3 unče s sokom treh	s
pomaranč napojenih drobtin	1
ter rahlo primešaj trd sneg iz	:
12 beljakov. Peci torto v dveh	f modelih, lahko pa tudi v enem i
samem. Ohlajeno prereži, na-	1
maži z marmelado ali gosto	i
pomarančno kremo, oblij s po-	^ marančnim ledom in okrasi s i
sadjem. J -o---(
ZDRAVSTVO. ;
Oslovski kašelj.
» ,
Ta bolezen je nalezljiva za
otroke do 10. leta in zelo ne- ^ varna deci do 4 let. Povzroča jo 5 majhen bacil, o katerem pa 1 nam ni znano drugega kakor, da se ne giblje in da je zelo ( malo odporeri proti zunanjemu ( svetu in razkuževalnim sredstvom. Tudi to še ni dognano, ali je odkrit res pravi povzročitelj oslovskega kašlja in kako dolgo ga bolnik lahko raz- ' naša po okolici. Opazovanja si- 1 cer dokazujejo, da je ta kašel j i začetkoma jako prenosljiv, po- i zneje pa pojenja njegova na- ] lezljivost. Otroci s prvimi bo- i lezenskimi pojavi so najbolj 1 nevarni za prenos bolezni. 1
Bacil oslovskega kašlja se i naseli v sapniku na mestu, ki je 1 za kašelj posebno občutljivo; ' tu se razmnožuje, izloča stru- ■ pe in vzbuja močne izbruhe ; kašlja, izraženega v napadih. Povzročitelja nahajamo v izbljuvkih in sluzu grla, ust in |
I	- Prva adventna nedelja
f	pričenja
i	novo cerkveno Seto.
f	Kakor imamo za navadno leto, ki se pričenja s 1. ianuarjem,
U	koledar, ki nam pokaže vse dneve, njih ime in pomen, tako spada
r	v vsako katoliško hišo drugi koledar, iz katerega so razvidni vsi
'j	pomenljivi dnevi v cerkvencm smislu.
1	Da zadostimo mnogobrojnemu povpraševanju, smo tudi letos
?	naročili knjigo z naslovom
*	Razlaganje cerkvenega leta
f	ali SLOVENSKI GOFFINE
i«	V njej je natančni popis vseh važnejših dni, praznikov in nc-
£	dclj in njih pomen, popis in razlaga cerkvenih obredov, berila in
"	evangeliji za vse take dni, zanimivi posnemki iz življenja svet-
$	nikov ter mnogo drugega poučnega in koristnega berila.
f	Naročili smo večjo množino teh knjig, a prejeli smo jih le
f	pičlo in omejeno število, zato nam bo mogoče, postreči z njo le
a	tistim, ki nam prvi pošljejo naročilo. Kdor torej želi sigurno do-
<ij	biti to knjigo, ki stane samo
|	$1.50
I	naj piše takoj po njo in priloži pismu Money Order ali Bank
fa	Draft za omenjeno svoto.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
|	1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
Veliko veselje.
boste napravili za božič vsakemu, ako mu podarite Album za slike z godbo!	^_______
i Cena samo $7.95
označeno Svoto. Kdor pa rajši plača, ko prejme bktgo, naj pri-' loži naročilu svoto $1.00, ostalo pa plača, ko prejme po pošti blago.
f CMeago Trading Company
; P. O. BOX 1844	CHICAGO, ILL.
\	Naročajte v svojem maternem jeziku.
f	N
< Naše geslo je: Točna postrežba — pošteno blago!
AMERIK A NSKl SLOVENEC'
ŽRTEV POKLICA.
Chicago, 111. — Dva bandita, črnca, sta napadla v južnem delu mesta neko pisarno, policija jima je bila takoj za petami, bandita sta streljala in ustrelila do smrti policista Juliana Borifield-a, starega 35 let, ki je bil veteran svetovne vojne. Bandita sta izvršila napad ob 9 :30 zjutraj in z revolverji v rokah ustrahovala 29
uslužbencev. Oba sta pobegnila, plen, ki sta ga odnesla je bil le malenkosten.
KVALITETA — TOCNOS1 — POŠTENJE
A. F. WARHANIK
S.N.P.J. in klerikalci.
Ne vem, kdo je oče članka, ki ga je te dni priobčila "Pro-sveta" pod zgorajšnim naslovom. Po pisavi sodeč ga je pisal najbrže glavni urednik, dasi na tem ni prav nič, kdo je pisal članek. Gre le zato, da se upajo priobčiti take gorostasne laži. N. pr. pri SNPJ. vživa vsak član popolno versko svobodo... Člankar, ki je to zapisal, morda misli,.da je nastopila zopet sezona za ribolov v kalnih vodah. Člankar ve, prav dobro ve, da S.N.P.J. izdaje dnevnik, v katerem sleherni dan pišejo proti veri, duhovščini in cerkvi. Člankar ve (saj je morda ravno on pisal), kako je Prosveta, ki jo izdaja SNPJ., grdo — 'diabolično grdo pisala o skrivnosti presv. Evharistije, pa o-grne ovčjo obleko in izpod nje hinavsko zapiše: da pri SNPJ. vživa vsak član popolno versko svobodo . ..
Logika socialističnih korifej na Lawndale je res čudna. Kaj čudna, hinavska je!
drugem času kakor doslej. Pomlad bo prihajala mnogo kasneje. Že tekom zadnjih štirih let se je opažalo napredujoče padanje povprečne temperature na zemlji. Vremenoslovci izjavljajo, da bo v prihodnjem letu povprečna temperatura v Skandinaviji in Veliki Britaniji najmanj za pet stopinj nižja kakor doslej. Prihodnje poletje bo torej znatno hladnejše in zelo deževno.
Vremenoslovec Browne, katerega napovedovanja so bila doslej običajno zelo točna, piše, da bomo imeli v letu 1927. hlad, kakršen je bil v štirinajstem in nekaterih drugih stoletjih zadnjih 2000 let. Pravi, da bo ta hlad trajal dalje časa. Nekateri učenjaki U'de celo, da se vedno bolj bližamo ledeni dobi, kakršno je preživela naša zemlja že v pradavnem času
Mi ubogi zemljani, ki ljubimo solnce in njegovo toploto, samo želimo, da bi se ti vremenski preroki hudo zmotili.
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str.,
vogal Le&vitt cesto CHICAGO, ILL.
Spisal A. R. Haggard
.i^NuJlir.-unijniliiuiuiiinm'iiitiu'niini.iiiiViiininiiiii uuimfmuiuiiimiumitiuinnumnmiiiinini.riiiim'mi.Mnimiimiinnmunin^
Salah-ed-din je dejal, da je to razlaganje modro, kajti tudi on je tako tolmačil svoje sanje. Nato je pozval predse nekega vero-lonvnega viteza, ki je nosil križ na svojih prsih, skrivaj pa sprejel polumesec kot znamenje svoje vere, enega svojih frankovskih vohunov, ki je bil doma iz iste dežele, v kateri je bivala ta devica, njegova vnukinja, in od njega je izvedel o njej, o njenemu očetu in njenemu domu. Ž njim in še enim vohunom, ki je hodil okoli kot krščanski romar in s pomočjo princa Hasana, enega največjih in najzanesljivejših svojih emirjev, je zasnoval premeten načrt, da vjamejo to devico in jo pripeljejo v Sirijo.
Več še — da bi bilo v očeh vseh podanikov njeno dostojanstvo vredno njenega visokega rodu in stanu — je naredil njo, svojo vnukinjo, ki je nikoli ni videl, princezinjo baal-beksko ter ji podaril velika posestva, ki so bila nekdaj last njenega deda Ajuba in njenega strica Izzedina. Nakupil je tudi močno vojno galejo, jo opremil z izkušenimi pomorščaki in izbranimi vojščaki pod poveljstvom princa Hasana, napisal pismo angleškemu lordu siru Andreju svoji vnukinji, njegovi hčeri, D'Arcyju pripravil kraljevsko darilo samih draguljev ter poslal vse to svoji vnukinji v daljno angleško deželo, obenem z listino o njenem dostojanstvu. Tej družbi je naročil, da jo pridobe ali izlepa ali s silo ali zvijačo, kakor bi bilo pač mogoče,' da se mu pa brez nje nikdo ne sme prikazati pred oči. In ž njimi je poslal tudi obadva frankovska ogleduha, ki sta poznala tiste kraje, kjer je bivala vnukinja in od katerih eden, namreč verolomni vitez, je bil izveden mornar in kapitan ladje.
Potem ko je Jusuf Salah-ed-din vse to storil, je čakal potrpežljivo, dokler ne bi Gospodu dopadlo izpolniti prikazen, s katero mu je v spanju napolnil dušo.
tranca, brata-dvojčka, Godvin in Wulf, vitka .postavna mladeniča. Godvin je stal nepremično kot kip in sklepal roke nad držajem dolgega meča v nožnici, ki ga je zasadil s žpico v tla pred Seboj; njegov brat Wulf pa se je gibal nemirno semintja in naposled glasno zazeval. Veselje je bilo gledati vse tri, ko so stali na bregu v sijaju mladosti in zdravja: kraljevska Rozamunda, s temnimi lasmi in očmi, kožo kot slonova kost, sloke, vitke postave, s šopkom močvirnih cvetlic v roki; bledi postavni Godvin s sanjavim obrazom in drznočeli, modrooki Wulf, Saksonec skoziinskozi, navzlic normanski krvi svojega očeta.
Ob glasu tega neudušenega zevanja se je ozrla Rozamunda počasi, a z ono milino, ki je značila vsako njeno gibanje.
"Spal bi že rad, Wulf, pa solnce še ni zašlo'?' je vprašala s svojim zvonkim, mehkim glasom, ki se je zdel, morda vsled tujega naglasa, povsem različen od glasu vsake druge ženske.
"Menim, da, Rozamunda," je odgovoril. "Hitreje bi minul čas; sedaj pa, ko si nehala trgati one rumene cvetlice, po katere smo jezdili tako daleč, je čas — nekam dolg čas."
"Da te ni sram, Wulf," je rekla in se na-smehljala. "Poglej tja na morje in nebo, na ono ravnino, posuto s cvetjem samega zlata in škrlata. . ."
"Cele dolge ure sem gledal tja, sestrična Rozamunda; tudi na tvoj hrbet in Gpdvinovo levo roko in obraz od strani, tako da se mi je naposled zazdelo v resnici, da klečim v samostanu Stangatu, zrem očetovo podobo na njegovem nagrobnem spomeniku, prijor 1-van pa bere mašo. Vesta, ako bi jo postavila pokonci, bi imela pred seboj Godvina, iste roke, prekrižane na meču, isti hladni, tihi o-braz, strmeč v-oiebo."
"Godvina, takega, kot bo Godvin nekega dne, ali vsaj tako upa to se pravi, ako mu svetniki izprosijo milost, da bo izvršil taka dela kakor naš pokojni oče," mu je segel brat v besedo.
Wulf ga je pogledal in čudno so se mu za-bliskale oči.
RAD BI ZVEDEL,
kje se nahaja Blaž Paučnik. Bil je v bližini Salt Lake, zdaj sem pa slišal, da je v Washing-tonu. Prosim rojake, če kdo ve zanj, da bi meni naznanil, ali pa se naj sam javi.
John Pasich, tajnik Z.S.Z. Scofield, Utah. čp
Zvonko besedici . . .
Zvonko ni mogoče merodaj-na oseba, vendar pripozna slabosti slovenskega socializma. Piše, da so socialistične ideje prešle, izgubile so svojo lepoto. To ni. nič novega, to znajo že vrabci na strehi.'
Omenja, da je tudi kristijan-stvo, čim starejše tem slabše. Brez zamere! Kristijanstvo samo ob sebi ne izgubi prav nič in je močno vkljub temu, da ga naši rdečkarji napadajo. Kri-stijanstvp je še močnejše od dne do dne med Slovenci. V korist kristijanstva je, da karikature, kakor Zvonko, niso v našem taboru in da nam sramote ne delajo'. Kristijanstvo kot tako je mogoče izmrlo v njem in drugih verskih propalicah. Zato se skušajo ti nepozvani vo-diteljčki slovenskega naroda troštati in mazati z vsakovrstno žavbo.—Kovačev.
LEP OKRASEK ZA DOM.
Vsako leto v decembru se razpošlje čez pol milijona Tri-nerjevih stenskih koledarjev. Ti koledarji so dobili sloves, ker so vedno originalni in krasni; toda 1927 stenski koledar prekaša vse. Ta vam bo prinesel za dom čudež znanega
PRVO POGLAVJE.
Ob vodah Mrtvaškega zaliva.
Z obmorske stene eseškega obrežja je zrla Rozarhunda po morju proti vzhodu. Na levi in desni, samo malo za njo, sta stala, kakor osebna straža svoje vladarice, njuna bra-

JOHN DRAGIŠIČ
iz Benton Harbor, Mich., se priporoča za nakup dobrih zimskih JABOLK, katere imate lahko celo zimo. Cena nizka. Dobijo se pri JOSEPH BEVČIČ, 2272 Blue Island Ave., in pri JACOB BUDI, 2352 Blue Island Ave., vogal Lincoln Str. Blago dovažam na dom. — Rojaki sezite po njih.	p,s,t
V letu 1927. ne bo poletja.
Vremenoslovci se mnogo pečajo z letošnjim čudnim vremenom ter nekateri tudi za naslednje leto ne napovedujejo ničesar veselega.
"Letošnje poletje," tako izvajajo vremenski modrijani, "je bilo zadnje toplejše poletje, kakršnega ne bomo več imeli." Kot vzrok temu navajajo, da bo s koncem dobe največjih solnčnih peg začela pešati moč solnca in zemeljske toplote, kar bo povzročilo na zemlji velik prevrat. Vremenski preroki prerokujejo, da se bo kmetijsko gospodarstvo moralo popolnoma preurediti, češ, da žito ne bo več uspevalo v pokrajinah, kjer raste sedaj. Polarno ledeno območje se bo pomaknilo dalje proti' jugu. Dež in suša bosta nastopala ob
VZROK
II. THE TWOjMMTULS"||
ZAKAJ BI MORALI POSLOVATI Z NAMI!
Yellowstone parka, svetovno-znani "Old Faithful" vodomet-ni vrelec na krasni sliki. Vaš lekarnar vam ga bo zastonj dal; ali pa pošljite 10 centov za poštne stroške na Joseph Triner Co., 1333 So. Ashland Ave., Chicago, 111. "Trinerjevo grenko vino prekaša vsa zdravila, kar sem jih še kdaj rabil," tako piše Mr. Joseph Dudek, Brooklyn, N. Y., z dne 18. novembra 1926. "Jaz poznam na tisoče ljudi, katerim je to zdravilo že pomagalo." Ena steklenica $1.25. Stekleničico za poskušnjo vam pošljemo po prejemu 15c za pokritje poštnih stroškov.—Adv.
rCKKKKKKKKK) OOOOOOOOOOO-O O OO-O-OO OOOOO O OOOOOOOOOOOOOOOO-
$ Artistične fotografije — Najnovejši okvirji.	x
5 POSEBNO POZORNOST DAJEMO SKUPINAM.	S
ILLINGTON STUDIO	g
g of PHOTOGRAPHY	g
J, J. F. Glomb, lastnik	g
jj 2006 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL.	X
t Phone Ganal 1807	S
i Kopiramo in povečujemo, slike, slikamo tudi na roko	g
J; v črnih in belih naravnih barvah. Izdelujemo vse kar	g
£ spada v to stroko.— Slike jemljemo doma in zunaj.	g
? Prinesite filme v izdelavo — Zaloga kamer in kodakov.	9
v. OOCOO O O-O OO-O C O O O -O-O O O O-O-O00000000|K1-0000000<K| ooooocxxxy
Kapital $1,600,000.00, prebitek $400,000.00 Imovina $19,000,000.00
$717„423,000.00 Smo član Federalne Rezervne Banke, katere aktiva znaša Pod nadzorstvom smo državnih nadzornikov Smo tudi pod nadzorstvom Chicago Clearing House Poštni hranilni oddelek nalaga pri nas denar Cook okraj ima pri nas denar naložen Naša banka je poznata to in onstran morja.
Radi teh vzrokov naša banka zasluži, da ste ji naklonjeni, ne glede nato kje stanujete, lahko pri nas začnete s hranil nimi vlogami ali čekovni polog, da kupite hipoteke (morki-če) ali bonde, da pošiljate denar v stari kraj, kupite šifkar-te ali opravljate druge bančne posle.
Drago bi nam bilo, ako bi stopili z nami v trgovsko zvezo. Največja slavenska banka zgrajena na principu opreznega in izkušenega bankarstva.
Največja
slovanska banka
v Ameriki.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
Velika božična razprodaja
Da pomoremo svojim odjemalcem pri izbiri BOŽIČNIH DARIL, smo znižali ceno zalogi
Rožnih vencev
od $3.50 na
$2.00
Ta znižana cena velja samo do Božiča.
Izdelava teh rožnih vencev je krasna. Zlata verižica z zlatim križcem, garantirano za 10 let. Barva jagod na izbiro, plava, lila, zelena, bela, roža in črna.
Rožni venec prejmete v okusni vatirani škatljici.
V RESNICI PRIMERNO DARILO.
Zaloga je le omenjena. Zato pišite takoj na dolnji naslov in priložite potrebni znesek v Bank Draftu, Money Ordru ali v gotovini.
1900 Blue Island Avenue
Chicago, III,
Vaši prihranki
|	...... ^g«^ .• - ^ j zloženi pri nas, so vedno
,') • t ' ^pS^teg^^ y * vami. Vi živite lahko v kate-
* vi	vendar ste Iahko vložnik na
5 v JjiiMši 01 Bim te ^Sill^J	naSi banki, prav tykor bi ži-
P^M	veli v nagem mestu. Pišite
i11 ijr¥lil S B5I BI »ft1!' j	nam za pojasnila in dobili bo-
ra * ® Sili" !	ste oc,S°vor z obratno pošto
P&wSilii hI 6151'§1 01 05i':B] 1 1	v svojem jeziku. Mi plaču-
® llmPrl j . j Jemo po 3 od sto obresti na
BRlill^SJiS! Bi BilrCI Bla Prfbranke, in jih prištejemo h ^	iiu™ ^-(g^^^puj Klavnici, dvakrat ^na leto ne
^^ftiliilBSlP ||I]ki BrBin svojo vložno knjigo ali ne.
.	Naš kapital in rezervni
V—..'---------• —rrrc^I^g/ je znak varnosti za vaš denar.
Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalogo nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od kaetrega prejema najizrazitejšo naklonjenost.	t
Kupujte naše hipotekarne bonde, ki vam prinesejo povoljne obresti
Dobro meso se dobi----
- - samo v dobri mesnici!
O tem so prepričane vse gospodinje, da se pri nas dobi vedno najboljše sveže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno meso, perutnino ali druge vrste meso. Izdeljujemo prave KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, narejene po domačem receptu.
Se priporoča v naklonjenost
JOLIET NATIONAL BANK
Math Kremesec
SLOVENSKI MESAR.
CHICAGO & CLINTON STS
JOLIET, ILL,
Amerikanski Slovenec
1840 WEST 22trd STREET,	CHICAGO, ILL.
Wm. Redmond, predsednik
tm2 WEST 22tk! STREET
CHICAGO, ILL.
JCKeph ETurtda, pomožni tasir
ROŽA SVETAj
za	...............................•••••»"•""•»••"•»••"••»»•"••••»""•"••iiHiimiiiMijiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiifcjiiHniiiiiuJUiiiiiiMiifcj
a
1 SLOVENSKA ' PRALNICA
Prinesite perilo k podjetju, k5er je dobra postrežba in delo prvo-| vrstno. Mi napravimo vaše perilo belo ko sneg., Ne vporabljamo | ikoclljivih kemikalij, najsibo perilo še tako tanko iti delikatno, prav nič | se ne. pokvari. T.e ena poskusnja in prepričali se boste, da je nase delo | brez konkurenco. Vozniki pridejo na doni po perilo, pokličite
Canal 7172 ali 7173
Naše geslo je: "Dobra in solidna postrežba." Za delo jamčimo!
PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. | 1727 West 21st Street, ,	Chicago, 111.
PISANO POLJE
Zimske suknje in obleke
zimske usnjate telov-nike, zimske srajce ^ggfc law	»n spodnjo obleko,
kape in klobuke, in /7/^1^ 1 vsakovrstna obuvala //	se	vedno po
jromi^ra^l v .F i	najzmernejših cenah
li m v s'ovenski trgovini
F * JrMlff TRGOVINA Z ME-mEa^ J^v JBf ŠANIM BLAGOM — ^^^^^Sf OBLEKAMI IN OBU-
/ j ^Frank Opeka
LjL i\ 502 ~~10th street
TF®?®1^ \	WAUKEGAN, ILL.
\	Vsem Slovencem in
I	bratom Hrvatom se
° priporoča za .obilni