STRIC PAVEL: Z delom se učimo. (Dalje.) o i z k u s i V: a) Pregrizni pšenično (rženo) zrno in apazuj različno barvo ob robu in v sredini! b) Zveči zrelo žitno zrno in opazuj pri tem na-stalo lepijivo snov! c) Glej, kako mesi mati kruh in opuzuj: katere snovi vzame; kaj prMene; kako gnete testo; kaj na-napravi z zgnjeteiiim testom; kako testc sluija! č) Kako se napravi iz testa hleb in k»ko se daje v peč? d) Kako se testo v peči izpremeni? Ne neobhodmo potrebni, pa primerni su še na-slednji poizkusi, ker se bomo pri odgovorili ozirali nanje: 1. Naimlni ozek kozarec z vodo, stresi vanj inalo moke ter to dobro prernešaj; nato prilij nekoliko jodove raztopine! 2. Zniešaj pšeiiično moko z malo v(xie. da dobiš gosto tvarinu! l'o razredči z vodo ter daj na tanko eunjico, ki si jo razprostrl nad i;raznim ko-zarcem! S tem, kar ti ostane na cunjici, zlepi dva papinni listkia! 3. Primeri usi^ehe teh dveh poizkuscv s podobnimi ix>izkusi pod I.! Kaj sklepaš iz tega? —. 208 —- O dgo vor k poi z k u s o m IV.: Ko smo tcovorili 0 poizkusih III.. smo dognali, da smo pustili v ko-zarcu tekicčiiio, v kateri je bil alkohi.l. Za nekaj dui siho zapazili iiit te-kočini belkaste pene, tekočina saina na nani je zadišaJa kislo. Pene so se sčasoma zgostile ter napravile na vrhu kisov klobuk. pod teiu pa sm<) nušli pravi pravcati k i s ali o c e t. Kako se je to zgodilo? Alkoholovita tekotina je stala v od:prti possodi na topleui zraku. iz katcrega ie priuesla o c e t n a g l i v i c a1, ki se ttaihaja tudi v zraku, kisik; na tekočini se fe glivica hitro razmnožila ter dovajala tekočini vedno več kisika. tako da se je napra vila o c e t n a k i s l i n a — ali ka-kor pravimo: tekočina se je skisala. Pa se lahko kako snov skiše (kaj vse se lahko?). je treba: 1. alkohoJovite tekočine z manj kot 10% alkohola, 2. primerne toplote (12—36° C), 3. pristopa zraka in z njim kisika, 4. prisotnosti ocetne glivice. Na ta način dobivamo vinski in s a d n i (tudi pivovi) kis, rabi se pa (udi ocetna kislina, zinešana z vodo. Ali ste vprašali maiter, čcmu rabi kis? Kajneda ni treba. ko pa veste sami, da za začimbo jedil ali pa pri vkuhavanju, kjer se hoče oh ra-niti jestvine užitne dlje časa. VI. Poizkusizjaicem: a) Skuhajte kurje jajce v trdo, ga prerežitc ixxiolž ter določite nje-gove dele! ¦--^¦¦'¦^¦':-^- \>) Denite sirovo jajce v kozarec vode, seKrejte malo in glejte. kaj se sjodi na jajcu! c) Kako barva mati velikonočne pisanke (pirlie)? č) Kakšnai ie razlika na notranji strani lupine pri navadnem ku-lianem jajcu in pri pisanki? d) Segrevajte sam beljak! e) Pustite sani heljak za več dni na odprteiii krožniku! f) Segrevajte sam rumenjak! k) Položite za nekaj časa v rumcnjak košček srebra! h) Položite za nekaj časa košček srebra v žveplo! i) Kaj dokazuieta poizkusa g in h? k) Čeinu rabimo jajca? I) Od katerih živali jih dobivarno? Posebn a poizkusa : 1. Segrevajte nekaj jajčne lupine ter vlijte nanjo kapljico žveplene kisline! 2. Napravite isti poizkus s kosom apnenca! Odgovori na poizkuse V. o kruhu. Pri svojih odgovorili se oziramo najprej na poizkuse 1.—3. S pri-merjanjem s poizkusi I. (pri skrobu) sino dogiiali. da vsebuje ta moka ' s k r o b in da je tudi v njej I e p, kakor smo ga našli že pri čistem skrobu. -^. 209 .~- Opdraje se na opazovanja a—d pa pogovorimo v naslednjem naš nai-inienitnejši živež — k r u h. Medtem ko zbiramo ta svoja opazovtaija, še poslušajmo razgovor med očetom in sinom Tončkom. Oče : »Tonček, odkod dobivamo kruh?« T o n i e k : »Mati nam ga speče iz moke.« Oče : »Kje pa jemlje mati moko?« T o n č e k : »Kupi jo pri trgovcu in ta jo dobi pri mlinarju.« Oče : »Odkod ima moko mlinar?« T o n č e k : »Ta zmelje žito v inako.« 0 č e : »In kje dobiva mlinar žito?« T o n č e k : »2ito zraste na polju.« 0 č e : »Da P3 zraste, to da Bog v svoji dobrotliivosti. Pošilja nam na njivo toplo solnce in blagodejni dež, da more žito rasti in zoreti. Zato ie prav, da se zahvalimo vsak dan Ijubemu Bogu in ga prosimo v molitvi z besedami: Dai nam danes naš vsakdanji kruh!« — Kruh iz moke, moka iz žita — pravi Tončck. Najnavadnejšai žita, iz katerih se pri nas napravlja moka. so: pšenica, rž, oves in pridenimo še koruzo. Pregriznimo to ali ono žitn« zrno, vidimo, da obstoji iz I u p i n e, ki daje pri mletvi o t r o b e in b. m o k e ; kolikor bolj proti sredi, tem belejša fe ta, in iz sredine pšeničnega zrna dobiva mlinar najbelejšo in najboljšo moko. Ce zvečimo zrno, se naijrai\']ja s slino zgoraj omenjeni I e p, ki ie poleg s k r o b a najvažnejše hranilo v kruhu. Da razumete, zal gonilne moči; ali ga goni človek ali žival, voda ali veter, para ali elektrika. (Poiščite si priinere posaineznili gonilnili moči sami!) Tudi človeško truplo ie tak stroj, ki rabi gonilniti moči. Te so zanj hranila, ki napravljajo v telesu kri in maščobo. Lep je krviio tvorilo, skrob pa tvarja maščobo. V testn se oboje lalvko loči po iiačinu, kakor stno napravili to v 2. poazkusu; v kozarec odteka z vudo skrnb. ki se ria dnu scseda, icp pa ostaiie v cunjici. Lep iina to slabo lastnost, da začne prav kmalu gniti — zato je paziti na to, da kruhove drobtinice ne ostaiajo ined zobmi, ker prehaja od lepa gniloba tudi na te. Toliko smo morali omeniti izven razgovora o kruhu, k čigar na-pravljanju prehaiamo v naslednjetn. (Dalje.)