župnija
m
b O Ž j a pot
G G
B
■v v	I
Krajejisflo-zpJoviiislie črtice.
Ponatis iz „Slov. Gospodarja"
V MARIBORU 1881.
Založil župniJsUl uiađ v PiižCavi. — Tiskal Janez Leon.
41642
1. Puščava.
Od železniške postaje svetega Lovrenca na koroški železnici pelja cesta proti znožju košatega Pohorja skoz tesno grabo, po kateri prideš kraj Badolne v dobri četrtinisi ure do župnijske in romarske cerkve Device Marije v Puščavi. Po tej kratki j)oti ti vedno doni na ušesa prijetno sumljanje ob kamenji in jezib peneče se vode, oči pa ti razveseljuje zelena šuma in od vseh strani visoko moleči vrhunci hribovja, dokler ne ^jrideš do „puščavskih vrat'^, od koder z ostrega nekoliko vzvišenega ovinka nagloma zagledaš cerkev Device Marije v Puščavi, dalje za njo pa ponosno vzdig-nene glave Pohorskih vrhov.
Pri puščavskih vratih — tako se pravi vzvišenemu ovinku na cesti, ker na obeh straneh ceste štrlite kvišku dve pečini — se začne graba nekoliko širiti v vedno večjo ravnino, ki leži med Pohorjem in Roteobergom blizu uro hoda na dolgo in pol ure na široko. Tej planjavi se pravi v „Puščavi", dasiravno kraj ni pust, ampak ima rodovitne njive, senožeti in sadunosnike. Najimenitniši kraj v Puščavi je trg sv. Lovrenca, dobro uro oddaljen od železnice, pa ga zdaj vendar imenujejo: sv. Lovrenc na koroški železnici. Zunaj trga sv. Lovrenca so prebivalci jako raztepeni po bližnjih hribih in doHh in dohajajo ali v župnijo sv. Lovrenca ali pa v župnijo Device Marije v Puščavi. Navadno se zdaj še le pri Devici Mariji pravi v „Puščavi".
Po potoku Radolni ali Radomli, ki skoz Puščavo teče, reklo se je nekdaj tukaj tudi v „Ra-domlah", kar nam priča listina, s katero je grof Engeibert Sponheimski ob konci 11. stoletja ta kraj podaril samostanu sv. Pavla v Lavantinski dolini in ob enem pri kapeli sv. Lovrenca ustanovil majhen samostan, da bi nekoliko menihov ondi kot puščavniki Bogu služilo. *)
Ker je Puščava na desnem pobrežji Drave, ki je takrat mejo delala med Solnograško in Oglejsko nadškofijo, spadala je pod višjo cerkveno oblast Oglejskih očakov in pod župnijo Hočko. Ko je pa očak Bogomir proti koncu 12. stoletja kapelo sv. Lovrenca v Radimlah z desetino in župnijskimi pravicami daroval št. Paulskim, ustanovili so oni tu samostalno župnijo sv. Lovrenca, ki je segala od Lobnice do Velke (a rivulo Lubniz usque ad rivum Velik). Poleg župnijske cerkve sv. Lovrenca je sčasoma nastalo tudi več kapelic; tako kapela sv. Križa v trgu in kapela sv^ Kadegunde za trgom sv. Lovrenca in kapela sv. Štefana ondi, kder zdaj stoji župnijska cerkev Matere božje v Puščavi.**)
2. Cerkev Device Marije v Puščavi.
Župnijska cerkev v Puščavi stoji na majhnem polotoku, katerega dela Radolna tako, da od treh strani cerkev obdaja in le majhen prostor okoli cerkve pušča; ob času večje vode pa je še ta pro-
*) Grof Engelbeit je med drugimi St. Paulskemu samostanu daroval „in marohia tians slinam uineas duas ultra trauum uillam Euaste et heremum huic contiguam Radimlac dietam, ubi etiam fratres aliquot Christo mili-taturos se uiuento instituit." Cod. trad, mon. s. Pauli.
**) Č. g. Ignacij Orožen piŠL'jo o Devici Mariji v Puščavi v svoji knjigi: „Das Bisthum und die Diocese Lavant I. Theil. pag. 417—436." Od ondot se je tu marsikaj porabilo.
stor v nevarDOsti ter je s kamenjem obzidan, da ga voda ne podkopá.
Cerkev je postavil št. Paulski opatHieronim Markstaller na mestu, kder je bojda poprej stala kapela sv. Štefana, katero je bila voda podkopala in porušila. Kakor nam ljudska pripovedka poroča, je opata Hieronima protin hudo vil in zavoljo tega se je zaobljubil Materi božji cerkev postaviti, čemu izprosi ozdravljenja. To se je zgodilo, ali ker je opat odlagal svojo obljubo izpolniti, prijel ga je protin še hujše in na to se je opat urno lotil zidanja. Toda od njéga postavljena cerkev ni bila tako velika, kakoršna je zdaj : tako je prvotno ceikev še le njegov drugi naslednik opat Filip Rottenhausler 1. 1672. predelal in povekšal.
V katerem letu da je opat Hieronim začel cerkev v Puščavi zidati in v katerem letu jo je dokončal, to se ne da na tanko določiti, ker so si poročila o tem navskriž. Na spominskem kamnu vzidanem zvunaj za velikim altarjem*) je zaznamovano leto 1627, na drugem kamnu**) vzidanem v cerkvi poleg altarja sv. Jožefa pa leto 1622, in v urbaru Falske grajscine leto 1628, v katerem bi bila cerkev pozidana. Mogoče je, da je na kamnu v cerkvi za desetkama V iz pozabljivosti izostala ; in tedaj bi bil opat Hieronim cerkev začel zidati 1627 in jo zgotovil 1628. Dne 4. susca 1637 je namenil opat Hieronim to cerkev in njene altarje blagosloviti in je imel že zato doveljenje od Oglejskega očaka, ali med tem je zbolel in 30. avg.
*) Napis se glasi: Deo Trino et Uni BB. Virgini Matri Mai-iao Auxiliatrici Hieronymus Abbas S. Pauli F. F. Anno Dni. MDCXXVII.
**) Ta napis se glasi: D, ï. 0. M. Virgini Deiparae Mariae ecclosiam hano Kđm. D. D. Hieronymus Abbas Ord S. Benedicti ad S. Paulum in hoc sibi divinitus indi-gitato looo Aun. MDCXXII. fimdavit. Kssm. DD. Philippus ejuadem monasterii Abbas fundit. a se ampliatam in hano formam reaedificavit A. MDCLXXII.
1638 umrl. Tako je tistokrat blagoslovljenje cerkve bilo odloženo. Falski urbar poroča, da je poznej 28. aprila 1641 cerkev in tri aUarje blagoslovil ljubljanski namestni škof Mibael pl. Cumberg.
Cerkev Matere božje v Puščavi je bila lastnina št. Paulskega samostana ter so vsi jeni dohodki dohajali st. Paulskim, ki so pa nasproti morali za vse jene potrebe skrbeti. Ko so za cesarja Jožefa II. z drugimi samostani tudi št. Paulskega zatrli , postala je ta cerkev samostalna, ker so tukaj 1786 osnovali posebno lo-kalijo ali kuracijo.
V sedanji podobi, kakor jo je predelal in povekšal opat Filip 1. 1672. je ta cerkev veličastna bazilika, katero dve vrsti po 5 štirioglatih stebrov delite v 3 ladje; med ladjami in presbi-terijem pa še stoji poprečkem ena ladija, ki daje celi stavbi podobo križa. Ladije so dolge po 16° ali 30 34 m., presbiterij pa 8° ali 15.17 m. in široka je cerkev 8" ali 15.17 m.
Veliki altar Device Marije naše pomočnice je bogato obložen in ima lep kronan kip Matere božje in posebno lep izrezljan antipendij. Razun prednjega altarja so v cerkvi še štirje stranski altarji, in sicer na evangeljski strani konci stranske ladije altar sv. Križa, zdaj ob enem misijonski križ, na drogi strani pa altar sv. Jožefa. V kapelah je na severni strani Roženkranski altar, proti jugu pa altar sv. Benedikta. Altarne podobe na zadnjih treh altarjib so mojsterska dela velike vrednosti.
Nad obema stranskima ladijama so visoke galerije, ki so pa le ob shodih odprte. Na evangeljski strani presbiterja je prostorna zakristija, na drugi strani pa zvonik; nad zakristijo in pri vhodu v zvonik še sta zasebna oratorija. Orgle na pevskem koru so velikosti cerkve primerne in če tudi stare, še precej dobre. Leta 1821 so bile
Čisto ponovljene, 1. 1851 pa so se jim oskrbeli novi mehovi in nekateri drngi popravki.
V zvoniku je majbna ura in za sedanje razmere trije res premali zvonovi, ki vsi vkup tehtajo okoli 19 centov. Veliki zvon ima napis: „Gossen Anno 1672 Adam Rostaneher zu Graz". Na srednjem je napis: „Gossen mich 1671 Adam Rostaucher zu Graz", in na malem je zraven benediktinskega križa napis: „Martinus Feltl hat mich gossen in Graz 1770." Skrbi in trudu sedanjega gospoda župnika seje posrečilo najti dobrotnikov, ki bodo zložili potrebnih denarjev, da se omisli še veliki četrti zvon, ki bo se zlagal s sedanjimi tremi.
Cerkvena sprava in oprava je snažna in dostojna tudi za romarsko cerkev. Zlasti pa je tu omeniti lep starinski kelih z napisom : „Rosina Susana Grâfin zu Tatenpach, geborne Freyin von Tribeneck Gott und Mariae zu Ehren"; potem kadilnica darovana od opata Hieronima z napisom : „Hieronymus abbas S. Pauli vallis Lavantinae Anno D. 1621", in naposled stara srebrna podoba Matere božje za pacifikale.
Pod cerkvijo se nahaja rakev, v kateri je več benediktincev pokopanih; na eni trugi je videti letnica 1771.
Lega cerkve je precej globoka, tako da so cesta, farovž in šola precej više. Zunanja podoba cerkve je priprosta, zvonik ni posebno visok, prednja stran ali façada pa je ozaljšana le z nekterimi okencami in z malano podobo Matere božje. Na južni strani je pri cerkvi studenec med dvema lipicama.
3. Podružnici sv. Ane in sv. Nikolaja.
Župnijska cerkev v Puščavi ima dve podružnici, namreč nekoliko stopinj od cerkve na pri-
jaznem hrib6eku je kapela sv. Ane in v Faalski grajsčini kapela sv. Nikolaja.
a)	Kapela sv. Ane stoji na severni strani farne cerkve na jeziku^ med Radolno in Rečico, ki se tukaj stekate. Čisto priprosta kapela je postavljena 1. 1659, kakor kaže letnica nad vratmi in nam svedoSijo listine, vsled katerih je opat Pavel oglejskega očaka prosil, da bi smel pri naši ljubi Gospej v Puščavi zidati kapelo na čast sv. materi Ani, kar mu je očak dovolil dne 2. avgusta 1658.*)
Za časa Jožefa II. je prišla zapoved, to kapelo zapreti in podreti. Puščavske žene so se sicer močno za njo potegnile in hodile Hočkega dekana prosit, naj se njej prizanese, pa so bile bojda osorno odpravljene. Kapela sv. Ane je bila potem na dražbi prodana st. Lovrenskem tržanu Jakše tu za 30 fl., ki pa jo je občini daroval. Tako je bila ohranjena na veselje Puščavčanom, ki jo imajo še zdaj v veliki časti. Na god sv. Ane še zdaj pride mnogo ljudi tudi iz tujih far semkaj na božjo pot. Leta 1864 je bila vsa kapela ponovljena; oskrbeli so jej nov tlak in nova vrata, altar pa so z nova poziatili; leta 1867. je dobila tudi nove orgle, katere je baron Kettenburg iz grajske kapele sem daroval.
b)	Kapela sv. Nikolaja v Faalski grajščini. Bržkone je bila že v starem Faal-skem gradu, ki je bil 1407 porušen, kapela sv. Nikolaja. Gotovo je, da so takoj iz začetka, ko so sedanji Faalski grad pozidali, naredili v njem tudi precej veliko kapelo sv. Nikolaja. Namestni škof ljubljanski Mihal pl. Cumberg so v tej kapeli 28. aprila 1641, potem, ko so bili Puščavsko cerkev blagoslovili, po obedu zakrament sv. birme delili.
*) V št. Paulski listini beremo: „Patriarcha Aqni-lejensis coneedit, ut Abbas Paulus primům lapidem ad Beatae Annae Sacellum ponat et ilium benediuat".
Poznej je bila precej zapuš'ćena, pa baron Ketten-buig jo je ponovil in jej z odlokom od 27. sept. 1860 in 10. dec. 1865 od lavantinskega škofijstva izprosil dovoljenje, da sme se v njej meševati. Sedanji posestnik grof J. Zabeo skrbi, da se vsako nedeljo tu obbaja božja služba.
4. Farovž iu šola.
Pri cerkvi Matere božje v Puščavi se nahajata le dva hrama, namreč unstran potoka Gatti-jeva ali Tacerjeva hiša in nasproti velikim vratam nad cesto snažno novo poslopje z nadstropjem, v katerem je pod eno streho farovž in šola.
Vhod v farovž je od južne strani. Župnik imajo za svojo porabo pri tleh potrebni kleti in v prvem nadstropji razun kuhinje in sobe za družino svojo stanovanje s tremi sobami. V šolo je vhod sredi poslopja, v katerem je na severni strani stanovanje za^nadučitelja in podučitelja in sobi za dva razreda. Šolo obiskuje okoli 120 otrok.
To poslopje je bilo I. 1852 pogorelo in se je v sedanji podobi še le 1. 1858 zopet postavilo. Novo gospodarsko poslopje župnikovo pa je bilo postavljeno 1. 1872.
K farovžu dohajajo 3 plugi in 1516D" zemljišča, ki pa je precej pusto in kamenito in večji-del tudi jako strmo, da se more le za kopanje, pašnike in šumo rabiti. Ker od tega posestva župnik ne morejo živeti, dobivajo ^večjidel svojih dohodkov iz verskega zaklada. Že od davnega časa dobivajo tudi župniki od Karničnikove žage po 300 krajnikov za drva.
V farnem uradu so shranjene matične knjige, ki segajo nazaj do časa, ko je tu postala samostojna kuracija. Mrtvaške knjige so se začele pisati 7. decembra 1785, krstne 27. januarja 1786 in poročne knjige 6. februbrja 1786.
5. Župiiija ali fara Device Marije v Pnščavi.
Kakor je bilo že omenjeno, obstoji samostalna župnija Device Marije v Puščavi še le od leta 1786. Takrat so namreč po celem cesarstvu faram bolj primerne meje odločevali in ker so okoliščine zahtevale, tudi samostalno kuracijo pri Devici Mariji v Puščavi ustanovili ter njej odločili iz fare sv. Lovrenca: Route (Gereuth) in Čin ž at (Zinsat) s 65 hišami, kamor zdaj dohajata tudi kolodvora Faalski ip št. Lovrenški s 6 čuvajskimi hišicami; od Kumena 26 hiš, od Rotjen-berga Devico Marijo v Puščavi, Krnico in Črni vrh s 19 hišami s čuvajsko hišico in od trga sv. Lovrenca 14 hiš.
V tem obsegu meji Puščavska fara na fare sv. Lovrenca, sv. Ožbalda, Selnico in Ruše ter spada pod dekanijo Mariborsko na desnem pobrežji Drave. Patron je štajerski verski zaklad.
Po politični uredbi dohaja Puščavska župnija pod okrajno glavarstvo Mariborsko, pod okrajno sodnijo Mariborsko na desnem pobrežji in k občinam Rotenberg, sv. Lovrenc, Kumen in Činžat.
Kraj je po celi župniji gorat in prebivalci, katerih je 1190 duš, prebivajo raztreseni visoko po hribih. Kakor že kraj nanese, so prebivalci trdnega značaja, pošteni in precej premožni, več-jidel se pečajo s trgovino z lesom. V verskem obziru 80 odločni katoličani, v narodnem obziru pa še se le v zadnjem času začenjajo zavedati, da-siravno še iz sosednega st. Lovrenca veje precej nasprotni veter.
Po smrti selijo se na svoje farno pokopališče, katero imajo za hribom sv. Ane v mirnem kraji. Bog daj ondi vsem večni mir in pokoj in večna luč jim naj sveti.
6. Božja služba in l)ožja pot v Pnščavi.
Ustanovnik puščavske cerkve, opat Hieronim, je zapovedal v pravilih, katera je spisal za redovnike iz št. Pavelskega samostana, ki so na Faalski grajščini živeli, da mora vikar ali duhovni oča v Faalu imeti skrb za Puščavsko cerkev in da naj redovniki na Faali večkrat tje grejo in ondi sveto meso berejo. S prva tedaj pri cerkvi v Puščavi ni bilo duhovnika, ampak beuediktinci na Faali so hodili tje meševat. Ker pa je sčasoma v Puščavo prihajalo vedno več pobožnih kristjanov, ki bi radi ondi svojo pobožnost opravili, morali so benediktinci duhovnika tje postaviti, ki je meševal in spo-vedoval, sicer pa bil v cerkvenih zadevah podložen župniku pri sv. Lovrencu. Tak voditelj puščavske cerkve je imel naslov: Praeses ecclesiae B. M. V. in Eiemo (prednik cerkve D. M. v Puščavi).
Božja pot k Devici Mariji v Puščavo se je pobožnim Slovencem tako prikupila, da jih je leto za letom vei$ prihajalo in po poročilu P. Janeza Pruggerja je prišlo enkrat 13 procesij. To je bil menda glavni vzrok, da je opat Filip 1672 cerkev dal predelati in povekšati. Ko je bila 1786 tukaj ustanovljena lokalija s samostojnim dušnim pastirjem, božja pot ni sicer prenehala, ali ker edini dušni pastir niso mogli vsem romarjem po-streči, so nekateri shodi se opustili, nekateri pa razun glavnega shoda v nedeljo po Veliki meši ali Gospojnici so bili manj obiskovani. Glavni shod je bil že od začetka v nedeljo po Veliki meši; za ta dan so papež Urban VIII. dovolili romarjem popolnoma odpustke in božja služba se je vselej posebno slovesno obhajala*). Leta 1641, koje bila
*) Faalski arhiv o tem poroča: „Das filrnembate Pratrocinium vnd Khiirchtag ist am Suntag nach v. I. Frauen himelfarlh, an wellichen tag Papst Urbanus YIII.
cerkev blagoslovljena, vpeljal je opat Pavel po nekem Ptajskem dominikanu bratovščino sv. Rožen-kranca*), v katero seje dalo veliko ljudi vpisati, in kakor se vidi iz pisma, katerega je P. Placidus Haller pisal iz Faala opatu Pavlu 1. 1652, je bila tudi poznej bratovščina sladkega imena Jezusovega vpeljana**). Iz tistega pisma tudi vemo, da so bili 1652 postavljeni kamneni križi ob poti v Faal, ki še zdaj stojijo. Tudi bratovščina živega rožen-kranca še je zdaj veliko obrajtana, nasproti pa o bratovščini sladkega imena Jesusovega ni več nobenega sledu.
Razun nedelje po Veliki meši, ko še zdaj pride vsako leto največ romarjev, so najbolj obiskovani shodi na Matijevo, na Jože-fovo, V praznik Marijinega oznanenja. v god Marije sedem žalosti, Dominica cantate, t. je 4. nedeljo po Veliki noči kot obletnico posvečevanja cerkve, v nedeljo po Te-
vollkhomen Ablass gegeben hat vnd wiirt der Gotsdienst an selben tag gar soleinuitor durch herrn Pralathen vnd Geistlichen mit ainer gesungnen VSsper, 3 Ambter vnd 2,
3	oder 4 Predigten gehalten."
*) Eodem anno hat hochgemelter Herr Praolath die Congregation St. Kosarii solemniter durch einen Do-minikanei- von Potau in altari ss. confessorum Benedicti, Dominici etc. ad sinistram partem ingressus ecclesiae insti-tuiren lassen, da sy dan auch ein grosse Menge vnder dera volkh einschreiben lassen." Faalski urbar.
**) „Weiilen auch Herr Kuchelmeister ein Jesu Bild (Statue) zu der Braderschafit das hi. Namens Jesus urn
4	fli. hat lassen machen vnd horabgoschickt, also bitt ich Ihr Gnaden, die wollen darzue auch ein Sessel machen lassen, damit man solliches mit sambt vnserFrauen mdchte zu Gedachtnuss bei der Bi-uederschafft vnd mehrereř An-dacht der Brueder vnd Kirchfatter vmbgetragon, solliches Bild habe ich sclion fassen vnd beklaiden lassen, gehet dem-aelben chiindlein an jetzo nicht mer ab, als ein chros vnd oin Barocka, welches die Frau Pflegerin wol machen khilnnte, vnd wan syo khein Haar derzue hette, wollte ich Ihro von der Kirch aufgeopfortos Jungfrau Haar schon etwas hinauff schicken,"
lovem, na Anino in v nedeljo po Anine m, v praznik Velike g «spojnice in praznik Marijinega rojstva. Da so nekateri drugi shodi čisto nehali in da so nekateri izmed tu navedenih manj obiskovani, temu je glavni vzrok, da edini duhovnik ne more vsem romarjem postreči, bližnjih duhovnikov pa tndi ne more vselej dobiti toliko, kolikor bi bilo potrebno. V praznik Marijinega vnebovzetja in skoz celo osmino dobijo romarji v Puščavski cerkvi popolnoma odpustke, katere so sv. oče Pij IX. 1. 1868 podelili. V ta praznik in naslednjo nedeljo pa jih pride tudi vsako leto največ od zelo oddaijc-nih^krajev; skoro vsako leto pridejo iz Savinjske in Skalske^ doline in s Koroškega in bližnjega nemškega Štajerskega.
7. Dušni pastirji v Puščavi.
Izmed vikarjev, ki so s Faala Puščavsko cerkev oskrbovali, so nam znani ti-le:
P. Pavel Memminger od 1. 1630, poznej je bil župnik pri sv. Lovrencu in opat v St. Paulu.
P. Tomaž Haigele, rojen na Bavarskem je bil od 1630—1632 nadzornik novincev in učitelj muzike v Faalu, in 1633 so mu izročili skrb za Puščavsko cerkev.
P. Avguštin Storch, rojen v Mariboru, je bil 1651 postavljen za oskrbnika Faalske graj-ščine in za vikarja Matere božje v Puščavi.
Praesides ali predniki v Puščavi so bili: P. Virgilius POckl 1715—1720. P. Odo Rohrbach 1727—1738. P. Mihael Steinper-ger lt4l —1754, P. Eugelbert 1755-1761. P. Amandus Koffel 1761, P. Modestus Sil-bernagel 1763—1775, P. Berthold Vogel 1779—1786. S tem so ob enem tu pa.stirovali benediktinci: P. Pavel Knapič, P. Modestus
Silbernagel, P. Schmid in Štefan Luke-ži6. —
L. 1786 vstanovljeno samostalno kuracijo je prvi administriral P. Berthold Vogl, ki pa je že tisto leto odšel za župnika k sv. Lovrenca ; potem P. Pave! K napi 6, ki pa je že 1788 tukaj umrl. Za njimi so sledili kot knrati:
Weiss Luka od 25. maja 1787 do 26. dec. 1798; potem je sel za karata k sv. Madgaleni pri Mariboru, kder je 72 let star vmrl 11. julija 1809.
Karničnik Janez od 5. junija 1799 do 5. maja 1802; potem je prišel za župnika v Selnico.
Rošker Filip od 1802 do 3. marcija 1807 potem župnik v Framu.
Jaklevič Janez od 2. maja 1809. do
3.	sept. 1810. Poznej je bil župnik na Remšuiku in pri sv. Martinu pod Vurbergom. Za Jaklevičem sta bila v Puščavi provizorja Urban Abraham 1810—1812 in Martin Papež 1812 — 1814.
Drozg Juri od 15. januarja 1814 do 24. sept. 1816. Kot vpokojen kurat Spielfeldski je živel pri št. Ilji v Slov, goricah in napisal kratko kroniko kuracije D. M. v Puščavi.
Z i gert Vido, najprej provizor, potem kurat od 10. nov. 1816 do konca avgusta 1825.
Škof Juri od 1. sept. 1825 do 15. novem. 1861. Umrl je kot vpokojen zlatomešnik v Selnici 20. avg. 1868.
Ci ringer Jernej od 15. nov. 1861 do 29. oktobra 1866. Poznej je bil župnik v Žusemn, zdaj pa živi v pokoj! v Račji.
Potočnik Lovro od 30. dec. 1866 do
4.	oktobra 1874. Za Potočnika je bila kuracija D. M. v Puščavi povzdignena v župnijo I. 1874.
Vraz Jožef provizor od 4. okt. do 13. dec. 1874 in potem župnik do 3. novembra 1877.
Sorglechner Jožef, roj. v Cel ji 2. jan. 1836, posveten 1. junija 1859, je bil tukaj najprej provizor do 30. jan. 1878 in potem župnils.
8. Imenitniše dogodbe v župniji Device Marije Pnšřavi.
Najstarši sled o Puščavi najdemo v listini, napisani okoli 1.1091. v kateri se naštevajo posestva, katera je^grofEngeibert Sponheimski daroval samostanu v Šent-Paulu. Med drugim je namreč daroval tudi .jheremum Radimlac dietam". Puščava se razume tu v sirjem pomenu ter znači celi kraj, ki je spadal pod Faalsko grajščino. Daje v tej skoro 800 letdolgi dobi tudi ta kraj marsikaj doživel, to je gotovo, dasiravno nam je v pismih malo abranje-nega, in dasiravno še to, kar je pisanega obranjeno, velja večjidel o župniji sv. Lovrenca v Puščavi, ker župnije Device Marije v Puščavi še takrat ni bilo.
Tako poroča opat Hieronim, ustanovnik Puščavske cerkve, da so Ogri, Turci in drugi sovražniki krščanskega imena te kraje napadali in da je valed teh napadov moral prenehati samostan pri sv. Lovrencu v Puščavi, katerega je bil grof En-gelbert ustanovil. *) Pod opatom Luitoldom (1248 do 1258) 80 ta kraj napadali ter tukaj ropali gospodje Vuzeniški in Lembaški in poznej 1. 1407. je silni Oton Pergauer stari grad Faalski in celo Puščavsko okolico požgal in razdjal. O tem se bere v Faalskem urbaru : „Im Jahre 1407 vnnder Abbt Ulrich ist dise herrschafft mit sambt dea vnderthanen durch Otto Pergauer feintetiger weiss verhôrt vnd verdorbt worden, Schloss Fahl, vrfahr CIaussen, Ambthof, Khttrchen vnd Marckth St.
*) „Incursion« autem 0ng,arorum et Turcarum et aliorum hostium Christiani nominis desiit monasterium in-deque suceessu temporis Abbaies sibi Palatium abbatiale erexerunt. V št. Paulskem zborniku.
Lorenzen Eingenomben, gestirmbt vnd verbrennt, wellicbe alssdann durch bemelten Abbt eingenomben vnd zum Gottsbauss khomen, wellicher gleicbwol den gvossen Scbaden leiden und gedulden mllssen." Ta Pergauer je bil bržkone oskrbnik celjskih grofov v Muti.
Leta 1628 je bila pozidana cerkev Device Marije v Puščavi.
L. 1641. dotninica cantate, to je bilo 28. apr. je bila Puščavska cerkev 8 tremi aitarji blagoslovljena iu tistega leta je bila Roženkranska bratovščina vpeljana.
L. 1652. 80 bili postavljeni kamenati križi ob poti v Fal.
L. 1672. je bila Puščavska cerkev od opata Filipa vsa predelana in povekšana.
L. 1680. je bila v Puščavi človeška kuga; v fari sv. Lovrenca je umrlo 382 ljudi.
L. 1786. je nastala pri Devici Mariji v Puščavi samostalna lokalija.
L. 1814. je bila tukaj strašna povodenj. Prišlo je toliko vode, da je vse žage podrla in pri enih cerkvenih vratih noter, pri drugih pa vun tekla. Cerkveni stoli so plavali po cerkvi in ko je voda odtekla, so v cerkvi dve postrvi vjeli. Pri kapeli sv. Benedikta je bil cerkveni zid po vodi jako poškodovan.
L. 1815 je bil zvonik znova pokrit in cerkvena streha popravljena.
L. 1850. Za prednjim altarjem je zaobljubna podoba z napisom: „Ignatz Golob aus Maria in der Wttste gebiirtig vpar im Jahre 1850 von einer Todeskrankheit durch Verlobung wunderbar ge-rettet". —
L. 1852, je pogorel stari farovž.
L. 1858. je bil dodelan novi farovž in šola.
L. 1862. so bila napravljena velika cerkvena vrata s podoboma Device Marije in sv. Jožefa. O
veliki meši je daroval Jožef Lambieht, p. đ. Trnek, veliki sveënik,
L. 1864. je bil izkopan studenec pri cerkvi.
L. 1868. je sklenilo cerkveno piedstojijištvo veliki altar Marije pomočnice ponoviti. V ta namen so dušni pastir naredili prošnjo za milodare do vseh dobrotnikov in vseh čestilcev Device Marije, ter so toliko nabrali, da so do telike meše altar in cerkev ponovili. To leto so Pij IX. z nova dovolili za Puščavsko cerkev popolnoma odpustkov, ki se zamorejo dobiti Ý praznik Marijinega vnebovzetja in skoz celo osmino.
L. 1870. so se galerije nad stranskima ladji-ma obokale; prej so imele leseni strop.
L. 1871. dne 11. avgusta je bila vsled velike vode v Puščavi strašna noč. Ob mraku je začelo bliskati in grometi in ko se na Pohorji oblaki pretrgajo, je okoli uri po noči Radolna tako narastla, da je voda prestopila bregove, podirala jezove, žage, žlebe in mostove ter poplavila vse njive in travnike. Pred farovžem je voda odtrgala obzidano pobrežje in velik kos ceste. Fa-rovžki hlevi so bili v taki nevarnosti, da se je morala živina v temni noči iz hlevov spraviti. Pri Cuzelni so bili ljudje celo noč v smrtni nevarnosti. Voda je veliko kamenja, brun in drv naprej valila, kar je delalo toliko hruma in ropota, kakor da bi bilo vedno gromelo. Po polnoči je začela voda padati, drugi den pa so po cesti mrtve ribe ležale.
L. 1872. je bilo novo farovžko gospodarsko poslopje postavljeno.
L. 1874. Z odlokom visokega c. k. namest-nistva v Gradci dne 15. julija štev. 7819 in z odpisom prečastitega knezoškofijstva v Mariboru dne 29. julija št. 1593 je bila kuracija D. Marije v Puščavi v faro povzdignena.
L. 1875. je bila pri studenci k prvi 1. 1871 zasajeni lipici druga posajena.
L. 1878. so imeli na belo nedeljo otroci tukaj prvokrat slovesno prvo sv. obhajilo. ïo leto je bil tudi farovž od znotraj in zunaj ves ponovljen. Dne 10. oktobra je bila skoro tako velika voda, kakor leta 1871.
L. 1879. so se tukaj začele šmarijnice obhajati. čč. 00. jezuita Doljak in Lenipel sta imela od 30. nov. do 9. dec. sv. misijon, katerega se je ljudstvo obilno vdeleževalo.
L. 1880 dne 30. avgusta so prišli k Materi božji v Puščavo kardinal Ludovik Jakobini, papežev poslanik na Dunaji, ki so bili se pripeljali obiskovat rodovine grofa Zabeo ve v Faali. Prev-zvišeni gosp. so si vse na tenko ogledali in v spomin pustili v farovži svoj lastnoročni podpis.
9. Faalska grajščiua.
V fari Puščavski in v občini Činžat stoji kraj Drave na trdnej pečini grad Faal z obširnimi velikimi poslopji. H gradu dobaja 3940 oralov (2265*500 hkt.) zemljišča, največ šume. Stari grad Faal, katerega je Oton Pergauer 1. 1407 razdjal, stal je malo više na hribčeku ravno nad železniško postajo; prostor še se zdaj dobro pozna. Z gradom vred je takrat Oton Pergauer tudi brod in neko trdnjavo porušil. Poznej pozidani grad, ki še zdaj stoji, je menjši od prejšnjega in v Faalskem urbaru je tako popisan : ,.Es halt in sich drey scbSne Stuben, drej grosse Khamer, ein Saal, zween Kheler, gewOlbteKuchel vnd Kbuchelgewolb, gesinnt Stuben vnd dann ein zimblich grosse Capell zu St. Niclas." Ta kapela je bila potem tako zapuščena, da se ni moglo v nji meševati ; se le prejšnji posestnik baron Kettenburg jo je ponovil in sprosil dovoljenja, da se sme sv. meša v njej brati. Ime Faal držijo nekateri za nemško, vzeto od slapov v Dravi, ki tukaj res naglo teče in je nekdaj, dokler niso bile pečine odpravljene, tudi nevarne slape
delala. Zato so plavičaiji navadno nekdaj blag^o više grada odložili in ga spet niže grada naložili. V začetku tega stoletja pa so nevarne pečine odstranili.
Ravno pod gradom je železniška postaja, eno miljo od Rus in pol milje od sv. Lovrenca oddaljena. Proti Rušam gre železnica skoz 666 šol-njev dolg predor in potem črez 156 šolnjev dolg most. Prvi posestniki Faala so bili bojda „die von der Fall" tudi „Gfallner" ali „von Gevelle" imenovani. V 13. íh 14. stoletji se ta imena večkrat nahajajo. Kedaj in kako pa je prišla graj-ščina v posest benediktinskega samostana v št. Paulu, nam ni znano. Gotovo je dohajala že samostanu v št. Paulu za opata Jakob Pachler-ja, ker je temu bilo naročeno grad in trdnjavo zarad turških napadov spet vtrditi. Vsled tega se je grajšcina jako zadolžila in da bi se dolgovi poplačali, moral jo je opat Jakob Luki Zackl-u g. Wiltuškemu za 6Ó00 fl. zastaviti. Opat Vincencij Lechner je dal 1589 to grajščino zapisati na svojega brata Miklauža Lecbnerja, ki je imel za ženo neko Suzano rojeno Prligl, in še le opat Hieronim (1616 do 1638) jo je po dolgi pravdi rodbini Leehner-jevi iztrgal in spet samostan« pridobil. Hieronim je potem dal grajščino oskrbovati od redovnikov, ki 80 morali skupno živeti po pravilih od opata Hieronima spisanih.*)
Vsled teh pravil so imeli redovniki v Faali čas in opravila na tenko razdeljena, kakor v samostanu. Po leti so morali vstajati ob 5. po zimi ob 6. uri. Ob '/21^1 j® ''•I obed, V26 večerja in ôb Y28 večerna molitev s premišljevanjem vesti in potem počitek. Zjutraj so morali sv. meso odslužiti, potem duhovne molitve opraviti in kaj
*) Zapopadek teh pravil z napisom: „Saepimentum (monasticum oeconomicura faalonse pro fratribus in Dominio Faal commorantibus" glej Orožen; Das Bisthum und die Dioecese Lavant pag 428—431.
premišljevati in se učiti. Po poldne pa so imeli bolj prosti čas za razvedrevanje ; v tem času so se bavili z ribarstvom ali vrtnarstvom ali tudi z lovom. Slovenščine so se morali vsi učiti, da so mogli ljudi razumeti in se ž njimi pogovarjati.*) Oskrbniku je bila posebna skrb priporočena za orožnico, v kateri bi naj vse bilo v redu; topi naj bi bili pod streho, da jih dež ne poškoduje, samo pri vhodu naj so zmiraj 4 ali 6 za kinč in obrambo. Velikih topov ne sme pustiti sprožiti, razun na sveto noč in veliko noč. Če pa opat pridejo, slobodno jih ii sprožiti veli, da podložni vejo, da so opat tu, ter se lehko pritožit pridejo.
Oskrbnik (oeconomus) je vodil in nadzoroval gospodarstvo, duhovno skrb čez redovnike in podložne pa je imel vikarij ; on je imel tudi nadzorstvo čez cerkev Device Marije v Puščavi.**)
Št. Paulski so imeli Faal do 1. 1782, in zraven še Lembach in veliko goric v Lembachu in nad Kamnico. Ko pa so omenjenega leta samostan v št. Paulu razpustili, postala je Faalska grajščina državno posestvo do 1820; tega leta jo je kupil Martin Liebman, potem na Bavarskem v plemeniški stan povzdignen s priimkom baron Rast.
L. 1830. je bil baron Rast črez Dravo sezidal most, ki je bil bojda najlepši v deželi, pa že 1836 ga je Drava odnesla. Od potlej se na barnu črez Dravo vozijo. Za baronom Rastom je bil posestnik Faala baron Kettenbtfi-g itf^daj ga ima grof Janez Zabeo.	/ ' '
_u j
'*) „Oranos pafr<5s iM''Káiíitíiutes maxime laborent, ut idioma sclavonicum aia4Í4sig,jitř^ut cum familia et subđitis possint loqiii Pt eos audiro". Saepimentam §. 6.
**) „ut apud B. M, V. Adjutricem saope etiam a fratribus sacra legantur et saccr locus visitetur, supplica-tiones eo orebro instituantur, devotio aiigeatur, maximo laborabit." Saepimentam §. 19.