List 33.
Nič novega pa čisto gotovega zoper gosence.
v
Čeravno si ^Novice" zmiraj prizadevajo, da kmetovavce opominjajo, kako naj svoje sadno drevje požrešnih gosenc čistijo, je pa letošnjo spomlad to opominovanje še posebno potrebno bilo, ker toliko gosenčnih gnezd že več let ni bilo kakor jih je letos. Pozno je sicer že, toda če bomo še le količkaj odlagali to delo, bo čisto zamujeno, in imeli bomo namesto lepega majnika dolgočasni gruden, kakor je pred nekoliko leti bilo, kar vem da še ima vsak dobro v spominu, ko je cela lepa Savinska dolina bila kakor pogorela; v naj lepšem času v sredi majnika ga ni bilo ne zelenega in manj še pa cvetečega drevesa viditi.
Zatorej, ljubi kmetovavci, le z združeno močjo nad sovražnika kaj pomaga; če bi eden na svojem vertu gojence vse potrebil, če pa njegov sosed roke križem derži, gosence tudi križem lezejo. Zadnji čas je že zdaj — čeravno že skoraj nekoliko zamujeno, ker so že začele semtertje lesti — pa vendar se še da, če tudi ne tako popolnoma kot bi se bilo dalo že poprej dosti tega merčesa pokončati, ker dosihmal, čeravno so gosence že vse žive, pa vendar so še zmiraj bolj vkup posebno zjutraj. Naj povem, kako so pri neki hiši tisto leto delali, ko je bila res cela Savinska dolina čisto gola in so v sredi drugih vertov svoj vert popolnoma obvarovali, da je v jeseni veliko lepega sadu imel, ko so drugi perste za njim oblizovali, in ko so ljudje iz daljnih krajev prišli, so se zlo čudili, kako da vendar toliko in tako lepega sadu imajo.
Tako-le so se jih lotili: Ko so se gosence v kepe zlezle, posebno ob jutrih, so vzeli vsak svojo posodvo z apnom kakor je za belež po hiši pripravljeno, in vsak svojo prekljo s penzeljnom ali s kako cunjo na verh nasajeno; vsako jutro, kjer koli so ktero tako kepo zasledili, so jo z apnom pobelili, posebno pa med razsohami, kjer se zjutraj najraje skrivajo. Da nobena ne uide, se začne od-spodej z beležem mazati, po tem druga kepa, in kmali cela kepa na tla pade, in ni toliko ostudno   merčesa  pokončati.
Ker posihmal ne bo za to nadlogo druzega pomočka, bi bilo dobro, da bi se saj tega lahkega — pa gotovega pomočka vsi pridni gospodarji poslužili.
Iz Savinske doline.                               Fr. Ig. Zupan.